roStnlna plačana v gotovini. Posamezna številka Din 1*—. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2107. Celje, Prešernova 6/1 LAS Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.814. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2107. Celje, Prešernova 6/1 NAkODA St. 115 izhaja vsak dan V Ljubljani v soboto, dne 24. avgusta 1935 Današnja številka vsebuje: Pojasnilo in odgovor »Slovencu« Ostavka treh ministrov Stojadinovićeve vlade Vojna mornarica na Ljubljanskem velesejmu Zahteve organiziranih vlagateljev Belgijsko gospodarstvo poživljeno Rokopisov ne vračamo Leto 1 Pojasnilo in odgovor ^Slovencu* »Pri >Slovencu« jim včasih ne da žilica miru, da se ne bi na prav grob način še malo postavili s svojim starim strankarstvom. Tako je »Slovenca« prijela ta žilica tudi včeraj, ko je poročal o razgovorih svojega dopisnika s predsednikom vlade, g. dr. Milanom Stojadinovičem. Celo kolono pripoveduje dopisnik lepo in spoštljivo o tem razgovoru, čisto na koncu pa se je zopet oglasila stara žilica in pripisala gospodu predsedniku vlade izjavo, ki v tej slalizaciji in v tem tonu prav gotovo ni bila nikdar izrečena. V tem pogledu vsi poznamo gospoda šefa vlade predobro. Takole si je namreč dovolil zapisati »Slovenčev« dopisnik, da je predsednik vlade zaključil svojo izjavo: »Res je, da so gospodje okoli dr. Marušiča in Puclja poskusili, da bi se priključili Jugoslovanski radikalni zajednici. Toda tudi to je prepuščeno izključno samo dr. Antonu Korošcu, ki je vodja vseh Sloven- cev.« Puščajoč »Slovencu« odgovornost za tak šno stilizacijo izjave gospoda predsednika vlade, hočemo mesto v jake polemike iv j u ogovoriti nekaj načelnih pripomb, da «e spozna sedanji politični položaj kakor treba. Takoj ob svojem nastopu je vlada g. dr. Stojadinovića poudarila, da je njena naloga izvesti pomirjenje v naši notranji politiki. Inv l edno tej svoji osnovni nalogi, je ape lirala na vse, ki so dobre volje, da ji pomagajo pri izvrševanju njenega programa. In da bi to sodelovanje olajšala tudi onim, ki ruso bili od vsega početka najbližji njenim vrstam, je objavila svoj program, ki se je v svojih temeljnih črtah popolnoma ajemal s programom, ki ga je od nekdaj zastopala skupina okoli dr. Marušiča in ki £a je vedno reprezentirala v skupščini skupina 20 slovenskih poslancev. Z ozirom na apel vlade in z ozirom na njen program, tako njen politični, kot delovni vladni program, ji je nato tudi večina slovenskih poslancev izrekla svoje zaupanje in s svojimi glasovi pripomogla, da je vlada dobila tako dvajsetine kot tudi pooblastilni zakon. Takšna so dejstva in »Slovenec« dela slabo uslugo vladi, če hoče Prikazati to lojalno sodelovanje slovenskih poslancev kot vsiljevanje. Morda tudi »Slovenec« ve, da delovni program vlade dr. Stojadinovića še dolgo ni zaključen. Ko je bila pozneje ustanovljena Jugoslovanska radikalna zajednica in je bil objavljen njen program, se je z oficijelne strani zopet objavil apel za sodelovanje na vse, ki na ta program pristajajo. Objavljeni program JRZ je spisan tako zelo v jugoslovanskem duhu, njegova načela so tako v skladu s temeljno zahtevo našega naroda, po resnični samoupravi ter je vsa njegova vsebina tako umerjena, da bi ga mogel odkloniti samo tisti, ki nima dobre volje. Upamo, da nam bo tudi »Slovenec« verjel, da so prav gotovo gori omenjeni Poslanci laže sprejeli ta program, kakor pa nekateri pristaši bivše SLS, ker je bil hjim ta program na vsak način bližji. Saj je notorično, da so celo nekateri predlagatelji novega programa iz vrst bivše SLS še nedavno prav temeljito koketirali z Zagrebom. Zato naj »Slovenec« tudi v tem pogledu ne postavlja dejstev na glavo. Kdor pozna razmere v Sloveniji ir, noče Prikrivati resnice, ta ve, da ne bo zlasti na slovenskem podeželju stališče Jugoslovanske radikalne zajednice lahko. Treba bo fhnogo napora in tudi mnogo skupnega de-*a> da se bo dosegel učinek, ki je potreben v interesu naše notranje konsolidacije. .Drugo vprašanje je seveda, v kateri obli-fd bo to sodelovanje najprikladnejše. O 6lli bodo pa pogajanja še potrebna in tu I'6** še ni izrečena zadnja beseda, pri ka-eri bo brez dvoma soodločeval tudi g. ^oton Korošec. . Pa misli »Slovenec«, da se temu posebnemu sodelovanju služi z napadi, po-m najbrže med uvidevnimi in preudarni-1 ljudmi, ne bo našel potrdila, ploskali ka»011-1 kodo vsi, ki uživajo od prepirov in ^Merilu žilica ne daje miru, kakor »Slo-kadar pokaže svojo strankarsko Pito. Toda dobra politika se na ta način Pred novo vlado JRZ Ostavka 3 ministrov Stoiadinoviieve ii? f ^ Ostavko so podati ministri za pravosodje Ljudevit Auer, iff €30«? minister za gozdove in rudnike Igniat Stefanovič in minister ■n miiHiiiiwiiiiinmn za narodno zdravje Nikola Preka Beograd, 23. avgusta b. Snoči pozno zvečer so podali ostavko minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Nikola Preka, minister za pravosodje in vere dr. Ljudevit Auer in minister za šume iu rudnike g. Ignacij Stefanovič. Ostavko so izročili danes dopoldne predsedniku ministrskega sveta in ministru za zunanje zadeve g. dr. Milanu Stojadinoviču. Pričakovali so, da bo podal ostavko tudi minister za trgovino in industrijo g. Milan Vrbanič, za katerega se ve, da je osebni prijatelj ministrskega predsednika in katerega so danes popoldne videli, ko je bil pri predsedniku na obisku. Homogena vlada JRZ Beograd, 23. avgusta. S tem, da je bila prijavljena Jugoslovanska radikalna zajednica kot vsedržavna stranka je nastala v razvoju notranje političnih prilik nujnost po preosnovi vlade. Predvsem so ti dogodki narekovali potrebo po homogeni vladi, ki je dosedanja sestava v celoti ni izkazovala. V prestolici ostavka treh ministrov ni izvala presenečenj, ker se je z nastalim položajem računalo že vse zadnje dni. Poučeni politični krogi živahno razpravljajo o novi sestavi, napovedujejo pa še nadaljne spremembe. Sodijo tudi, da bosta dve ministrski mesti pripadli Slovencem in to iz vrst bivše SLS. V tej zvezi se imenujejo razna imena. Seveda ni izključeno, da so vse te kombinacije samo ugibanja. V zvezi z imenovanjem novih ministrov se živahno razpravlja tudi vprašanje zamene banov. Baje so konkretni predlogi že izdelani. Z imenovanjem novih ministrov pričakujejo, da bo vlada kot homogena tvorevina s podvojeno silo pričela z reševanjem vseh onih vprašanj, ki jih zahteva sedanji čas. Naši gozdarji v Sofiji Sofija, 23. avgusta. AA. Minister za gospodarstvo Stojco Mošanov je sprejel jugoslovanske gozdarje, ki so prispeli na Bolgarsko, da vrnejo obisk svojim bolgarskim tovarišem. Minister Mošanov se jim je zahvalil za sprejem, ki so ga bili priredili bolgarskim gozdarjem nedavno tega v Jugoslaviji. Nato je rekel: »Prihajate k nam kot naši učitelji, da vidite, kaj so storili vaši učenci, ker so naši gozdarji večinoma študirali in končali gozdarsko akademijo v Zagrebu. Pri nas pač ne boste videli tiste tehnične popolnosti, s katero razpolagate v svojem gozdarstvu. Prepričani pa bodite, da boste sprejeti prisrčno in z bratskimi čuvstvi!« Banketu v čast jugoslovanskim gostom, v kopališču »Banki« pri Sofiji so prisostvovali zastopniki ministrstev in mnogi bolgarski gozdarji. V zdravicah so z obeh strani poudarjali medsebojno spoznavanje in zbližanje obeh narodov. Jugoslovanski gozdarji so položili na spomenik Neznanega junaka venec in si ogledali znamenitosti bolgarske prestolnice. Popoldne so jugoslovanski gozdarji odpotovali v Rilski samostan. Poziv Za podpis delnic »JugokoloT« d. d. Beograd, '23. avgusta 1). Današnje Službene novine prinašajo poziv na podpis delnic Jugo-kolor d. d. ; za trgovino kemičnih in metalurgič-nih izdelkov. Prvi podpisnik je senator Ivan Hribar iz Ljubljane ne dela, in zato nas tudi »Slovenčevi« napadi ne spravijo s prave poti! Mi sami pa smo vedno stali na stališču, da bodi v javnem življenju v prvi vrsti merodajno stališče načel ter dela, — in da morajo osebna nasprotstva stopiti v ozadje, kadar gre za višje cilje. Zato se nam zdi ne samo neokusno, marveč škodljivo splošni stvari, ako se hoče a priori ozlovoljiti one, ki so dobre volje. Posvetovanja dr. Korošca in Spaha Beograd, 23. avgusta b. Danes popoldne so se začela posvetovanja med ministrom dr. Antonom Korošcem in dr. Mehmedom Spaho. Posvetovanja so bila popoldne pretrgana, da se pozneje ‘zopet nadaljujejo. Malo pred 18.. uro se je minister dr. Spaho vrnil v svoj kabinet. Kaže, da se vsa posvetovanja vrše po zasebnih stanovanjih, ker pred ministrstvi ni videti nobenega ministrskega avtomobila. Tekom jutrišnjega dne se pričakuje prihod raznih politikov v Beograd, izmed katerih se mnogi še nahajajo na počitnicah. Predsednik je sprejel inž. Bobiča Beograd, 23. avgusta b. Minister za gradbe g. inž. Miloš Bobič je bil danes popoldne sprejet pri predsedniku vlade, pri katerem se je zadržal delj časa. Beograd, 23. avgusta b. Minister za šume in rudnike g. Stefanovič je danes javil, da glede na sklep konference njegovih prijateljev narodnih poslancev ' ■ 1 ' Napredovanje Beograd, 23. avgusta b. Postavljn je za načelnika v ministrstvu pravde v 3. položajni skupini 1. stopnje • Basner Josip, dosedaj inspektor 3. skupine 2. stopnje, napredoval je v 3. skupino 2. stopnje, sodnik apelacijskoga sodišča v Ljubljani Lenovšek Karel. Beograd, 23. avgusta b. Z rešenjem pomočnika ministrstva za promet je napredoval Jakopič Janez v 8. polož. skup., Janez Rus, Franc Ilovar, dosedaj oficijali v 9. skupini, pomožni oficijal 10. skupine Josip Mlečnib pa v 9. skupino. Beograd, 23. avgusta. AA. Z odlokom ministra za soc. politiko in narodno zdravje je imenovan za šefa odseka za zaščito izseljencev pri ministrstvu dr. Krešimir Lu-katela, dosedanji svetnik izseljenskega ko-misarijata v Zagrebu. Premestitev Beograd, 23. avgusta. AA. V imenu Njeg. Vel. kralja Petra II. in z ukazom kr. namestništva in na predlog kmetijskega ministra je premeščen za višjega veterinarskega pristava v šesti skupini k sreskem” načelstvo v Logatcu iviiian Rajšp, višji veterinarski pristav pri sreskem načelstvu v Varaždinu. Carine oproščeni tiskarski stroji • Beograd, 23. avgusta b. Z rešenjem ministra za socialno politiko in narodno zdravje odnosno ministrskega sveta se točka 4. splošnih pripomb 15. dela uvozne tarife menja in se ji doda nov odstavek: Stroji za tiskarno industrijo, ki'se ne izdelujejo v državi, so oproščeni carine, če jih uvozi tiskarsko podjetje za svojo lastno potrebo. Šah. olimpijada v Varšavi Varšava, 23. avgusta. AA. Po devetem kolu šahovske olimpijade še zmerom vodi Švedska. Stanje je zdaj takole: švedska 26 točk in 2 nedokončani partiji, USA 23 (1), Poljska 22 in pol (2), Jugoslavija 22 in pol in Češkoslovaška 22 in pol. Madjarska ima 22 točk in eno nedokončano partijo. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. Dr. Ninko Perič v avdijenci pri romunski kralj ici-materi Bukarešta, 23. avgusta. »Rador« poroča: Kraljica-mati Marija je danes sprejela v daljši avdijenci izrednega poslanika in pooblaščenega ministra kraljevine Jugoslavije dr. Ninka Periča. Priprave za velik shod opozicije v Kragujevcu Beograd, 23. avgusta b. Priprave za velikanski shod združene opozicije v nedeljo 25. t. m. v Kragujevcu, so povečini končani. Na kako veliko udeležbo računajo sklicatelji,, se. vidi iz tega, da so ustanovili posebne sekcije za preskrbo z vodo, stanovanji itd. Poleg državnih varnostnih organov ho red vzdrževalo tudi 1200 konjenikov, ki jih bodo deligirale posamezne organizacije. Iz Beograda bo odpeljal v Kragujevac poseben vlak, iz prečanskih krajev pa dva posebna vlaka. Pričakuje se, da se bo lega shoda,'ki bo največjega političnega pomena,-udeležilo do 100 tisoč ljudi. Kakor smo že javili, bodo na tem shodu govorili šefi opozicije Ljuba Davi-dovič* Jova Jovanovič, v imenu kmečkih demokratov pa bo imel važen govor Večeslav Vilder. Preplaval je Gibraltarsko ožino Gibraltar, 23. avgusta. A A. Stotnik francoske vojske Charles Flourand je preplaval Gibraltarsko ožino. Preplaval jo je v 7 urah in 38 minutah. Pri svojem podvigu se je posluževal lastnega izuma, ki mu je dal ime hidrosfera'. Ta aparat je navadna žoga iz kavčuka, ki plavalcu omogoča naglo plavanje. Kakor je znano ni mogel dozdaj še nihče preplavati te ož.ine radi njenih močnih struj in številnih vrtincev. Vreme v naši državi dne 23. 8. 1935. Kraj Baro- meter Temperatura Padavine v mm najni/.ja najviöia Ljubljana . 765.1 13 26 Maribor . . 764.1 11 24 — Zagreb . . 764.7 15 26 — Beograd . . 763.8 16 24 0.3 Sarajevo 765.7 12 20 2.0 Skoplje . . 763.0 17 28 2.0 Split . . . 763.0 19 28 — Kotor . . . 763.7 18 — j Rab . ... Kajvišje temperature veljajo, raten Ljubljane, za prejšnji dan. Vremenska napoved NOVI SAD: Pretežno jasno, le v južnovzhod-neni delu države se bo spremenilo. Ponoči bo hladnejše. Sonce izide oh 4.49. zaide ob 18.31. DUNAJ: Ozračje se bo spremenilo v južno-zapadnem delu. Možne so nevihte. Politični utrinki Demokrati nameravajo prijaviti svojo stranko V političnem svetu je vzbudila mnogo pozornosti izjava radikalnega prvaka, da vlada ne bo mogla več trpeti, da bi opozieio-nalne stranke, čeprav niso prijavljene po zakonu, še nadalje nemoteno agitirale za svoje strankarske cilje med narodom. To da bi bilo proti zakonu. Vlada je dosedaj pustila, da so opozicionalne stranke mogle stopiti v stik z narodom, da spoznajo njegovo mnenje o novi politični situaciji, toda sedaj so stranke stališče svojih ljudi spoznale in sedaj se morajo opredeliti, če hočejo še nadalje delovati med narodom, morajo svoje stranke prijaviti, kakor je to storila JRZ, ker enaka pravica za vse. Ta izjava je baje na nekatere demokrate tako vplivala, da so začeli s pripravami za prijavo stranke. Vendar pa je velik del njih mnenja, da se stranka ne sme in ne more prijaviti, dokler ni izdan novi zborovalni in društveni zakon. Posvetovanja radi vstopa v Jug. rad. zajednico Kakor smo že včeraj poročali, so bila v četrtek številna posvetovanja ministrov ter drugih politikov glede ev. vstopa v novo Jugoslovansko radikalno zajednico. Po teh posvetovanjih je jasno, da ne bosta vstopila v novo stranko ministra dr. Auer in Preka, dočim bo prosvetni minister Stošo-. vič vstopil. Ali bosta odklonila vstop v novo stranko tudi ministra dr. Vrbanič in Ignjat Stefanovič, še ni popolnoma gotovo. Iz vrst nove stranke se poudarja, da so izjave dr. Auerja in Preke, da ne bosta vstopila v novo stranko prav za prav odveč, ker sploh ni bil nihče od ministrov posebej povabljen, da vstopi v radikalno zajednico. Nova Jug. rad. zajednica da je bila ustanovljena izven vlade in za njeno delo vlada niti najmanj ne odgovarja. V vladi dr. Stojadino-viča da vlada popolna harmonija in zato ni noben njen član niti najmanje vezan, da bi moral postati član nove stranke. V zvezi s tem objavljajo listi izjavo nekega uglednega radikala, aktivnega člana vlade, ki je zlasti naglasil, da je nova JRZ nekaj čisto drugega kakor pa je bila JNS. Ko vstopa JRZ v politično življenje, ne bo delala nobenih razlik med posameznimi deli države niti med poedinci, ker so vsi v njenih očeh enaki. Popolna enakost zakona za vse, to da je naše načelo. Za časa JNS je obstojal strankarski ključ v vrstah JNS in v njenih vladah; kam pa je to privedlo, so pokazali dogodki. Nova stranka pa hoče enakopravnost vseh proti vsem v okviru veljavnih zakonov. Končno je napovedal ta radikalni prvak, da bodo tako imenovani politični zakoni v kratkem gotovi in da bodo tudi kmalu uveljavljeni. Kdaj pa da bo sklicana skupščina, še ni določeno. Združena opozicija in JRZ Po zadnjih vesteh odpotujeta v Zagreb Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič, da vrneta svoječasni obisk dr. Mačka v Beogradu, kakor se oficialno pravi. V resnici pa gre za posvetovanja glede nove situacije, ki je nastala s prijavo JRZ. Demokrati so mnenja, da je ustanovitev JRZ velik razlog, da se tudi opozicija dogovori glede skupnega nastopa. Ostra »Obzorova« kritika pohorske resolucije O resoluciji, ki so jo skovali na Pohorju integralni Jugosloveni pravi »Obzor« med drugim: Kdor prečita resolucijo, mora konstatirati, da so v njej navedene iste fraze, s katerimi je operirala JNS. Dr. Angjelino-vič in dr. Kramer, ki se še ni odrekel svojega položaja generalnega tajnika JNS, ter drugi, ki so obrnili sedaj tej stranki hrbet, so še vedno člani njenega glavnega odbora. Izkazalo pa se je, da je bila JNS samo umetna tvorba in da je skopnela ko sneg pod sončnimi žarki. Sedaj hoče dr. Angjeli-novič pod novo firmo nadaljevati staro politiko. V resoluciji se tudi pravi, da so njeni avtorji ostali zvesti svojemu predvojnemu, f med* in pevejneniu delu. Znano pa je, da ' so med njimi ljudje, ki so napravili več ko eno politično metamorfozo. Dr. Kramer je na primer nekoč zastopal nasprotno stališče, kakor pa je izraženo v resoluciji, ker je dejstvo, da je tudi on podpisal znano resolucijo SD koalicije, ki je bila sklenjena dne 30. avgusta 1928 v hrvatski sabornici. V vsej resoluciji ni niti enega stavka, ki se ne bi ujemal s programom Jugoslovanske radikalne zajednice. Zato se javnost po pravici vprašuje, zakaj je bila ta resolucija sploh potrebna in zakaj hočejo njeni podpisniki ustanoviti novo stranko. Verjetno je, da to delajo iz osebnih razlogov, ker načelnih razlik ni. Ker večina njih ne pripada tako imenovanim jugofašistom, jim je bil vstop v JRZ odprt, kakor je jim bilo iz njenih vrst odkrito povedano. Ce niso vstopili, potem to pomeni, da se zavedajo, da ne bi mogli igrati v JRZ posebne vloge. S tem pa samo škodujejo jugoslovanski ideo- Kai zahtevajo britanski interesi 7 Da se afriška vojna za vsako ceno Strah pred spopadom plemen narekuje Angliji njeno sedanje stališče, ki ostane neizpremenieno prepreči Pet ur nepretrgoma... London, 23. avgusta. W. Po posvetovanju, ki je trajalo včeraj nepretrgoma več ko pet ur, se je ministrska seja zaključila ob 16.30. Množica prebivalstva, zbrana pred poslopjem predsedstva vlade, je z vzkliki pozdravljala ministre, ko so odhajali s seje. Uradno poročilo o ministrski seji ho izšlo šele pozneje. Pozornost je vzbudilo, da se drevi ob 18. ne odpelje samo predsednik vlade Bald-win nazaj v Aix-les-Bains, temveč da bodo tudi nekateri drugi ministri nadaljevali svoje poletne počitnice. Drugi spet ostanejo v Londonu kar naprej. Glede na včerajšnje sklepe britanske vlade je dal vodja delavske stranke Lansburry izjavo, da ima vtis, da vlada v vrstah vlade za zdaj še popolna sloga in soglasje. Toda do nesoglasij bi utegnilo priti, če bi se Velika Britanija v Ženevi znašla v položaju brezpogojnega izvajanja pakta D N ne glede na francosko stališče. O čem so govorili? Pariz. 23. avgusta. Ha vas poroča iz Londona: Na včerajšnji ministrski seji so v glavnem sklenili tole: Do 4. septembra je treba izčrpati vsa sredstva za pomiritev med Abesinijo in Italijo; če vse to ne bi pomagalo, je treba v Ženevi zahtevati striktno izvajanje pakta DN. Britanska vlada je imela še drugo nalogo. Proučiti je morala vse možne posledice oboroženega spopada med Italijo in Abesinijo. Tu so predvsem možne reperkusije ravnotežja plemen v južnoafriških kolonijah, kjer igra vprašanje plemen izredno važno vlogo. Potreba po izogibanju spopadov plemen se zato postavlja s posebno nujnostjo. Gospodarskih interesov Velike Britanije in njenih kolonij današnja seja vlade seveda tudi ni zanemarila. Naposled so člani britanske vlade posebej razpravljali o možnosti posledic spopada med dvema članoma DN na bodočnost te ustanove in na evropsko ravnotežje, ki je odvisno od te bodočnosti. Britanska vlada misli, da je treba v skrajnem primeru uveljaviti spoštovanje pakta in se zateči k sredstvom, ki jih ima ta pakt na umu. Takšen sklep računa seveda tudi s proučavanjem morebitnih sankcij. Vzlic veliki rezerviranosti uradnih krogov je nadalje dovoljena domneva, da so na ministrski seji razpravljali tudi o prepovedi izvoza rud in o zaprtju Sueškega prekopa. Ministrska seja je v celoti potrdila tezo, kakor jo je zagovarjal britanski zunanji minister sir Samuel Hoare 1. avgusta v spodnji zbornici. Popolnoma se zavedamo svoje odgovornosti, izvirajoče iz besede in duha pogodb in pakta DN, in odločeni smo te odgovornosti tudi izvajati. Podpredsednik vlade Rajnsay Macdonald je suoči po seji izjavil: Razpravljali smo mirno in hladnokrvno. V dubu nam je jasno vse, kaj imamo storiti. Nov sestanek med La valom in Edenom? London. 23. avgusta. AA. »Evening News« piše, da v Londonu računajo, da pride do novega sestanka med Lavalom in Edenom. Delavski »Daily Heralđ« misli, da ulegne minister za DN Eden še danes odpotovati v Pariz na nov sestanek s predsednikom francoske vlade Lavalom. Kaj piše »Times«? London, 23. avgusta. AA. Današnji »Times« piše med drugim, da bodo mnogi razočarani, ker so pričakovali, da bo Velika Britanija vzela v svoje roke vodstvo za akcijo sveta DN proti Italiji. Toda — pravi veliki londonski list — vlada se v tem pogledu še ni dokončno opredelila, člankar pravi dalje, da ni ravno pravično, da Velika Britanija ne dovoli izvoza orožja v slabotno in neopremljeno Abesinijo, medtem ko Italija od dne do dne bolj zbira velikanske zaloge vojnega materijala v Vzhodni Afriki. Dalje pravi list, da je do neke meje točen očitek, da imajo nekatere velesile nekak monopol za glavne sirovine na svetu in da je v tem treba iskati enega izmed vzrokov sedanjih hudih gospodarskih in političnih razmer. Mogoče bo ureditev seda- njih težav dala priliko, da tudi v tem pogledu pridemo na boljše. Pri vsem tem pa je Velika Britanija, zaključuje list, odločena, da ne dovoli navadnega roparskega pohoda z očitno kršitvijo Kelloggovega pakta in drugih mednarodnih pogodb. »Giornale d’Italia« svari Angleže Ne izzivajte vojne!... Rim, 23. avgusta. Agencija Stefani poroča: čeprav je včeraj »Giornale dTtalia« naslovil prisrčne besede tistemu delu britanskega naroda, ki razume potrebe Italije in ki hoče samo vedeti, kako naj se te potrebe spravijo v sklad z interesi britanskega imperija, rabi danes isti list izredno ostre besede nasproti Angležem, češ da so pretirano miroljubni in neizprosni pobor-niki DN in bi hoteli pripraviti britansko vlado do tega, da zavzame nevarno stališče do Italije. List pravi, da bi neovirano oskrbovanje Abesinije z britanskim orožjem in strelivom pomenilo kršitev pogodbe z 21. avgusta 1930, kjer se je Velika Britanija obvezala glede trgovine z vojnim materijalom z Etiopijo. Drugi ukrep, ki ga zahtevajo britanski prijatelji Abesinije, namreč zaprtje Sueškega prekopa, bi pomenil neznosno kršitev konvencije iz leta 1888., ki je popolnoma ostala v veljavi vzlic paktu DN, saj je nakt del versajske pogodbe, ki v svojem členu 283 ponovno potrjuje veljavo te konvencije. List nadaljuje: Tudi drugi ukrepi, ki jih zahtevajo proti Italiji, kakor n. pr. sankcije, bi pomenili vojno. Že danes je jasno, pravi list, da britanski listi, ki se hočejo ponašati z apostolstvom miru in zahtevajo sankcije, pripravljajo vojno, vojno, ki bi se zanesla iz Afrike v Evropo in vse druge dele sveta, kjer bi bil velik narod ogrožen in bi se moral braniti. Strahovita vojna brez usmiljenja na kopnem, na morju in v zraku bi pomenila boj možatega in obupanega naroda, ki se zaveda svojih dolžnosti pred zgodovino, ki brani svojo pravico do življenja in dela in svojo čast, a to je najvišje, kar obstoji. Polhki „triumvirat“ na delu Varšava, 23. avgusta. AA. Predsednik republike Moscicki je včeraj sprejel v skupni avdijenci predsednika vlade Slaweka, zunanjega ministra Becka ter vrhovnega nadzornika za vojsko generala Rydz-Smy-glija. Nov argentinski poslanik Varšava, 23. avgusta. Pat poroča: Včeraj je po običajnem ceremonialu izročil novi argentinski poslanik predsedniku republike svoje akredicijska pisma. Razgovori med Poljsko in Gdanskim Varšava, 23. avgusta. Pat poroča: Od 19. do 21. t. m. so bili razgovori med Gdanskim in Poljsko. Nemška delegacija je včeraj odpotovala iz Varšave, da predloži referat svoji vladi. Kakor se doznava, bodo delegati v kratkem odpotovali v Gdansk, da prouče vse probleme. Z zborovanja Židov Bern, 23. avgusta. Švicarska brzojavna agencija poroča iz Luzerna: Na ziononističnem kongresu so suoči končali čitanje poročil. Poročal je med drugimi tudi ravnatelj židovskega nacionalnega fonda U. Siskin. Nato je podal poročilo upravnik fonda za gospodarsko obnovo Palestine. Zatem pa je poročala načelnica prosvetnega oddelka iz Amerike Miss Sold o šolskih razmerah v Palestini. Miss Sold igra že 15 let vidno vlogo v Palestini in je včeraj slavila svoj 75. rojstni dan. Kongres ji je pri tej priliki priredil navdušene ovacije. Ob 21. uri se je začela debata o poročilih. Po vrsti so povzeli besedo zastopniki posameznih skupim in struj židovskega gibanja. V imenu radikalnih levičarjev je govoril njih zastopnik Sprinsatz. V imenu tako imenovane splošne zionistične smeri je govoril dr. Goldman. Zio-nistično desnico je pri debati zastopal Schwarzhart iz Krakova. Zastopnik židovske državne stranke Grossmann je bil edini, ki je ostreje kritikoval delovanje izvršilnega odbora zioni-stiSne organizacije.''Zastopnik strugo verne struje je dal izjavo, v kateri je dejal, da ne bo sodeloval pri debati vse dotlej, dokler kongres ne sklene spoštovati sobotnega počitka. Major Cimarutta bo zaslišan kot priča Rim, 23. avgusta. Agencija Stefani poroča: Major Cimarutta, ki je vodil itali- logiji, ker je sedaj čas, kakor sami pravijo, da se združijo vse pozitivne jugoslovanske sile v eno politično formacijo. Sicer pa je jasno, da nima ta akcija skupine integralnih Jugoslovenov, ki se omejuje le na tri banovine nobenega upanja na uspeh. Brez opore na oblast ne morejo dr. Angjelinovič in tovariši igrati v našem političnem življenju nobene važnejše vloge. janski oddelek v Ualualu, ki so ga napadli Abesinci, je odpotoval v Bern, da ga bo zaslišala italijansko - francosko-ameriška komisija, ki ima nalogo proučiti vsa vprašanja, ki so v zvezi s tem incidentom. V rimskih uradnih krogih in v javnosti vlada vtis, da ni včerajšnja seja britanske vlade prinesla nikakega novega momenta v položaju in da so britanski ministri odgodili sprejetje usodnih sklepov. V Italiji so sicer prepričani, da bo Velika Britanija tudi v bodoče zelo obzirna, ker nt želi novih neuspehov in komplikacij po porazu, ki ga je o priliki svojega nedavnega poslanstva doživel minister Eden. Falzoni se je slučajno ranil Abdis-Abeba, 23. avgusta. AA. Kakor hitro je izvedel o nesreči konzula Falzonija, je abesinski cesar takoj poslala svojega osebnega tajnika v spremstvu več konjenikov ranjenemu konzulu na pomoč. Abesinska vlada je izdala komunike, da je italijanski poslanik v Addis-Abebi obiskal zunanje ministrstvo in izjavil, da se je Falzoni slučajno ranil. Obenem se je italijanski poslanik zahvalil za uslužnost abesinskih oblasti, ki so jo pokazale pri tej priliki. Konferenca nemških škofov Berlin, 23. avgusta. AA. Včeraj se je končala konferenca nemških škofov v Fuldi. O sklepih konference niso mogli ničesar doznati, prav tako tudi ne o skupnem po-stirskem pismu, ki ga bodo te dni prečitali v vseh nemških cerkvah. Spet več parnikov na poti Pariz, 23. avgusta. Havas poroča iz Napoli ja: V Vzhodno Afriko je odplula matična ladja za letala »Miraglio«. Na ladji je več bombarderskih in izvidniških eska-dril. Obenem je odplulo v Vzhodno Afriko več drugih parnikov z enotami fašistične milične divizije »28. marec«. Te ladje vozijo tudi večji tovor vojnega materijala ter večjo partijo tovornih konj. Rim, 23. avguste. AA. Opaža se čedalje hitrejše prevažanje čet v Vzhodno Afriko. v B«polijrski luk» ?!ada vrvenje »n nervoznost. Ne mine več đan, dä BC bi K tu po več ladij odplulo v Vzhodno Afriko. Največji dosedanji transport odide pojutrišnjem v nedeljo; takrat odploveta iz napolijske luke parnika »Satnrnia« in »Atlanta« s 6.000 možmi fašistične milice. Glavno nevarnost je treba iskati v Evropi sami Pariz. 23. avgusta. AA. Nocojšnji »Paris Spir« priobčuje članek JuleSa Sauerweina, ki komentira položaj, kj ie nastal z italijansko abesinskim sporom. Sauerwein poudarja, da sta se Italija in Francija združili, da bi skupno obranili varnost v srednji Evropi. Zato je treba porabiti vsa sredstva, da se prepreči nevarnost, ki bi lahko grozila iz vzhodne Afrike. Glavna nevarnost pa ni na obali Rdečega morja ali pri izviru Modrega Nila, marveč, jo je treba iskati v Evropi sami. Indija izstopi iz DN? Bombay, 23. avguste. Havas poroča, da bo na priljodnjem zasedanju indijske zakonodaje skupščine v Delfiiu neki poslanec predlagal izstop Indije iz DN. Naše šole Na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani bo opisovanje v 1. razred 2. septembra, v 2. do !. razred 3. septembra od 8. ure naprej po redu ti je nabit v veži poslopja. Da ne bo navala, raj se občinstvo strogo drži predpisanega na-:rta. Repetenti in učenci z drugih zavodov se opisujejo v sredo, 4. septembra od 8. ure dalje iri ravnateljstvu. \d: Naše šole. Na državni tehniški srednji, delovodski, ninski in ženski obrlni šoli v Ljubljani bo vpisovanje v prve letnike 2. in 3. septembra dopoldne. Vsa druga pojasnila se dobe na soiski razglasni deski. . ... v . Na državni realni gimnaziji v Kočevju bo vpisovanje učencev za solsko leto 1935/36 po sledečem razporedu: v I. r. dne 2. IX. od 9. do 12. v pisarni, v ostale nižje razrede dne 3. IX. od 8. do 12. in v višje kakor tudi vprisovanje dijakov z drugih zavodov dne 4. IX. od 8. do 12. — Ravnateljstvo. Vpisovanje vajencev in vajenk v obrtno nadaljevalno šolo v Novem mestu za šolsko leto 1.935/36 bo v nedeljo 25. avgusta od 9. do 12. ure dop. v pisarni obrtno nadaljevalne šole. — Redni pouk se bo pričel po uredbi o organizaciji strokovnih nadaljevalnih šol že v nedeljo 1. septembra 1935- — Pouk na tej soli morajo posečati vsi vajenci (ke) iz Novega mesta, Žabje vasi, Šmihela, Broda, Drske, Gotne vasi, Re-gree vasi, Bršljina, Cegelnice m Locne. Vojnik* Za vse učence od I. do IV. razreda meščanske šole se vrši vpisovanje 1., 2 in 3 septembra t. 1. od 8. do 12. ure na podlagi zadnjega šol. izpričevala. Brez predložitve davčnega potrdila in plaćanja zakonitih taks ne more biti nihče vpisan. Popravni izpiti bodo 30. in 31. avgusta od 8. do 12. ure. Razpored izpitov, pričetek pouka in drugo je razvidno na oglasni deski v šolski veži, v izložbenem oknu t Pušnika ter v šolskem izvestju. St. V« «»A Ljubljano, Ponavljani izpiti na meščanski šoii bodo za I. razTed v trtek 29. avgusta, za ostale razrede pe v petek 30. avguste, vsakokrat od 8. do J> Vpisovanje za novo šolsko leto bo dne L’ 2. in 3. septembra vsakokrat od 8. do 1--Državna dvorazredna trgovska šola JJ Celju. Vpisovanje za šolsko leto 1935/39 " v dneh 1., 2. in 3. septembra 1935, vsako krat od 8. do 11. ure. V I. razred se spie jemajo učenci(ke), ki so dovršili stin te2., rede srednje šole (gimnazije, realke » realne gimnazije) z nižjim tečajnim tom ali štiri razrede meščanske šole z z ključnim izpitom in nimajo več nego l” » J Ucenci(ke), ki imajo ob vpisovanju kakor 17 let,.toda manj nego 19, smejo vpisati samo z odobrenjem kia .1 _ ske banske uprave. V II. razred se VP j jejo učenci(ke), ki so uspesno dovr-razred na tei šoli. Vojna mornarica na letošnjem ljubljanskem velesejmu Ob kongresu Jadranske straže bo na velesejmu tudi tako velika in bogata razstava »Naš Jadran«, da tako popolne razstave našega morja sploh še nikjer nikdar ni bilo, Razstava bo zavzemala tri četrtine vsega velesejemskega prostora in paviljonov, sodelujejo pa pri pripravah strokovnjaki, učenjaki in umetniki vseh vrst. Za razstavo so zbrali že 4200 predmetov, vendar pa v to število ni všteta razstava vojne mornarice ! Sin našega rojaka in slavnega borca za osvobojenje Jugoslovanov izpod turškega jarma Hubmajerja, poročnik boj. broda Danilo Hubmajer že nekaj dni s svojimi pomočniki ureja in razvrščuje najrazličnejše zanimivosti, ki jih razstavi naša vojna mornarica. Vse delo vodi in nadzoruje g. kapetan fregate Milko Bleiweis, sin ljubljanskega notarja, ki ima največje zasluge, da je sploh prišlo do razstave. Mornarji so pripeljali s seboj kar tri polne vagone modelov in orožja, pa še ni vse tukaj. V paviljonu J takoj na desni strani vhoda na velesejmu je prvi oddelek posvečen razvoju Jadranske straže, v drugem delu pa urejajo svojo razstavo mornarji z zavestjo, da bo njih oddelek največja privlačnost velesejma. V popolni pravici so, saj nam razstava pokaže slike zaščitnikov in poveljnikov vojne mornarice, nadalje slike vseh važnejših mornariških komand, a tudi življenje mornarjev in pa orožje, ki so z njim do zadnje kaplje krvi pripravljeni braniti jugoslovanski Jadran. V oddelku za ladjedelstvo bomo občudovali modele naših ladij vseh vrst in seveda tudi podmornic z vso opremo. Pomanjšani posnetki naših najbolj znanih ladij so tako točni, da bom videli vse, kakor bi hodili po njih, V strojnem oddelku bomo videli parni stroj remorkerja s parnim kotlom, ki sta tako velika, da morajo za nju postaviti poseben paviljon, nadalje pa tudi modele raznih drugih kotlov in strojev itd. Zlasti poučni so pa najrazličnejši instrumenti za navigacijo in ugotavljanje, kje se ladja nahaja. Največ gledalčev in občudovalcev bo pa seveda imelo najrazličnejše orožje, prerez torpeda ter lansirne cevi itd. Naša vojna mornarica nam pa tudi pokaže, kako skrbno je pripravljena za boj v zraku. Komanda pomorskega letalstva je Ljubljano posebno odlikovala, ko je poslala na razstavo hidroplan št. 5, ki je z njim letal nad Boko Kotorsko blagopokojni kralj Aleksander I. pri svojem obisku III. hidroplanske komande. Večina obiskovalcev bo prvič videla modele hidroplanskih orjakov, nadalje razna padala in tudi aparat za dihanje v najvišjih višinah. Da bo pa občinstvo spoznalo, kakšni so naši vojni pomorščaki, bodo razstavljene tudi najrazličnejše uniforme, a znanstveno in strokovno njih književno delo nam pa pokažejo edicije »Mornariškega Glasnika«. Za to prelepo manifestacijo naše vojne mornarice v Sloveniji pa se moramo v prvi vrsti zahvaliti ministru vojske in mornarice g. armijskemu generalu Petru Živko-viču, ki je za razstavo dal glavne spodbude ter z največjo naklonjenostjo spremlja vse priprave. Prav tako navdušeno in z izredno skrbjo je podpiral oživotvorenje ideje komandant vojne mornarice g. kon-treadmiral Marjan Polič, njemu ob strani je pa vedno stal načelnik štaba komande mornarice g. kapetan bojnega broda Stepali Banekovič. Le sodelovanju in razumevanju takih dostojanstvenikov gre zasluga, da bo ljubljanska razstava »Naš Jadran« najmočneje podkrepila ideje Jadranske straže ob njenem kongresu in te ideje razširila tudi med najširše plasti naroda kot največja atrakcija velesejma. Mesim iizikmt le prežslsa! 2942 osebi 46 prodajalcev živil itd- bolnih za jetiko. — 7 hudo bolnih. 4 okuženi s spolnimi boleznimi Ljubljana, 23. avgusta. Zdravniške preiskave po zakonu o živilih in zakotni o pobijanju spolnih bolezni na mestnem Kzikatu so zaključene. Preiskanih je bilo 2942 oseb, zaposlenih v obratovalnicah z živili. Pri 40 preiskanih je bilo ugotovljeno tuberkulozno obolenje pljuč ter so bili poslani v specijalni pregled oziroma zdravljenje v Protituberkulozhi dispanzer ali pristojno bolniško blagajno. Le 7 primerov je bilo težjih, ki so zahtevali poleg "bavljenja tudi začasno opustiev dela v obratovalnicah 7. živili. Spolne bolezni -so bile ugotovljene v 4 primerih- Vsem je bila do ozdrav-'f'tija prepovedana zaposlitev. Prva nezaupljivost uslužbencev do zdravniškega pregleda je proti koncu meseca julija tako popustila, da se je moral zaradi velikega števila oreiskav rok podaljšati do 10. avg. Tako uslužbenci sami kot delodajalci so spoznali, da je nameti zdravniških preiskav zaščita konsumentov pred okužbo, da pa je tudi za njih lastno zaščito pred okužen jem po hotnih sodelavcih. Preiskave so se vršile prav v redu v najlepšem sodelovali ju vseh delodajalcev in delojemalcev. Mnogi gospodarji so prišli skupno s svojimi uslužbenci k preiskavi. Vsi zdravi so dobili uradno zdravniško potrdilo V najbližjem času bo revizija , po vseh obratih, v katerih se prodajajo oziroma izdelujejo živila. Vsak delodajalec, ki je odgovoren, da so uslužbenci zdravniško preiskani, bo moral uradnemu organu predložiti zdravniška potrdila vseh uslužbencev, pa tudi svoje. Proti onim. ki se kljub ponovnemu pozivu niso odzvali in se pustili preiskati, se bo moralo postopati v smislu kaz. določil zakona o živilih in pravilnika za izvrševanje tega zakona. Sveta dolžnost pristojne oblasti je, da preišče zdravstveno, stanje prav vseh prodajalcev. Z zadoščenjem moramo ugotovit, da je število ugotovljenih bolezni zelo nizko. Delodajalci obratovalnic z živili se opozarjajo, da morajo imeti oni sami in vsak njihov uslužbenec uradno zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju, izdano od mestnega fizikata. P&slamlm wecef ¥ časi konsuhi Seuiiku Ljubljana, 23. avgusta. v veliki dvorani Kazine se je sinoči zbralo ('krog 150 gostov, ki jih je povabila Jugoslovanka češkoslovaška liga, da pri odhodu g. kon-mla inž. ševčika počaste njegovo delo med nami s poslovilnim večerom. Večer je v polni meri ookazat, kako priljubljen je bil g. konzul med mišim narodom in koliko resničnih, iskrenih prijateljev je našel pri nas. Predsednik JCL kr. Egon Stare je otvoril večer s pozdravnim ovorom. s katerim je pozdravil g. konzula in kospo ter številne zastopnike oblasti in kulturnega življenja: bana dr. Puca, diviz. generala [ edeljkoviča. podbana dr. Pirkmajerja, dvorno ' urno Franjo Tavčarjevo, podpredsednika ljubljanske občine prof. Jarca, nač. štaba general-stabncga polkovnika V. Kellerja, ministra in Poslanca Mohoriča, franc, konzula Remerapda z kospo, častnega poljskega konzula in predsed. ‘rušiva prijateljev poljskega naroda dr. Sterin, zastopnika univerze g. prof. Krala, preds. ■*llgosl.-bo!g. lige R. Pustoslemška, načelnika •Hnovinske uprave, zastopnike zbornice, dru-*’ev in zvez, kulturnih in stanovskih društev in ■^stopnice, raznih ženskih društev. G. predsed-je nato očrtal konzulovo delo in njegov iz-0,vsi P^dsednik JČL R. Pusto-ek. podpredsednik Zbornice za TOf T. Re- bek, sokolski slarosia dr. Pippenbacber, v imenu ruske emigrantske kolonije vseuč. profesor Bubnov, predsednik Jadranske slraže J. Pogačnik, za Ljubljanski klub g. arh. Coslaperarta, v imenu zdravnikov dr. Hebein, v imenu zobo-zdravnikov dr. Kalay, za Hubadovo pevsko župo dr. Švigelj, v imenu ZKD dr. B. Puc, v imenu lovcev dr. Lovrenčič. G. konzul se je nato zahvalil vsem govornikom za lepe besede, posebej še vsem državnim oblastveni za pomoč, JCL, ljubljanskemu Sokolu in vsem zastopnikom raznih društev pa za res bratsko delo na področju slovanske vzajemnosti. G. konzul ostane še nekaj dni v Ljubljani, nato pa odide na novo službeno mesto v Prago. Želimo mu srečno pot in naj nas tudi v domovini ne pozabi, kakor tudi mi njega ne bomo nikoli pozabili. Uspeh Kreftove drame na češkem Ob priliki Jiraskovih slavnost*, ki so se pred nekaj dnevi vršile v Jiraskovem rodnem mestu Hronovem na Češkem, je Jiraskovo divadlo, ki je zgrajeno v krasnem modernem slogu, igralo kot uvod v slavnosti slovensko dramo Bratka Krefta »Celjski grofje*. Drama je imela med Gehi popoln uspeh, kar je obenem ponoven dokaz, da se Čehi zanimajo za našo miselno in oblikovno res sodobno dramo. Izkopanine iz Ljubljanice Pri regulacijskih delih na terenu Ljubljanice se pogosto najdejo v izkopu zgodovinski predmeti, novci in druge izkopnine. Občinstvo se ponovno opozarja, da so vsi najdeni predmeti last mestne občine in se morajo zato oddati v mestni muzej. Prekupčevanje s temi predmeti ali odnašanje ni dovoljeno in bo mestno poglavarstvo v vsakem slučaju najstrožje postopalo proti onim, ki bodo najdene predmete odnesli ali ž njimi prekupčevali. Čitajte in razširjajte »Glas naroda«! Zborovanje uiiSeSjev za defekino deco Danes dopoldne ob 10 se je v gluhonemnici vršilo zborovanje učiteljev šol za manjvredno deco. Zborovanje je otvoril predsednik g. Ramadan»vic in se uvodoma v svojem govoru spomnil žalostne smrti kralja Aleksandra, nato pa je predlagal, da se odpošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, ministru za prosveto, ministru za socialno politiko in narodno zdravje in pozdravno brzojavko XV. glavnemu zborovanju jugoslovanskih učiteljev v Sarajevu. Pozdravil je nato vse navzoče in predvsem odposlanca ministrstva pravde dr. Grasellija, zastopnika prosv. oddelka banske uprave inšpektorja Drnovška, zastopnika socialnega odelka za narodno zdravje dr. Karlina, zastopnika knezoškofa kanonika Volča, zastopnika učiteljske šole Marolta, zastopnika našega vseučilišča dr. šerka in dr. Oz-walda, zastopnika gluhonemnice dr. Ste-sko in ravn, Doma slepih Vita Zupana. Dve leti sta pretekli, odkar so si jugoslovanski učitelji specialnih šol osnovali svoje društvo. Društvo je lani imelo I. letno zborovanje, letos pa si je izbralo za svoje zborovanje Ljubljano, kulturno središče Slovenije. Društvo ima namen, rešiti naloge specialnega šolstva za malovredno deco. Naloga društva je tudi izboljšanje odnošajev z Jugoslovanskim učiteljskim udruženjem, za drugo leto pa namerava društvo prirediti izlet v Prago na proslavo 150 letnice Smihovskega zavoda za gluhoneme, že zdaj se je'treba pripraviti za II. vseslovanski pedološki kongres leta 1937 v Beogradu. Vseuč, profesor dr. Alfred Serko je nato predaval o bolezni slepote in gluhote ter navajal kot primer človeka, ki ne more dojemati slišane ali pisane besede in je tako gluhonemi neizmerno prikrajšan pri duševnem razvoju. Tak človek je namreč duševno slep. Nato je g. prof- navajal razliko glede dojemanja med živaljo in človekom. kateri pa ima pred živaljo to prednost, da ima obsežno možnost razvoja. Kakor brez besed ni pojmov, brez pojmov tudi ni duševnega življenja, zato je treba gluhonemim dati možnost izražanja in dojemanja. Glavna naloga učiteljev gluhonemih je torej, dati gluhonememu na ta način možnost, da pride do inteligence. Popoldne ob pol 4 se je zborovanje nadaljevalo s predavanjem Frana Grma o študiju fonetike, Ana Lebarjeva pa je podala v svojem predavanju karakteristiko otroka pomožne šole glede na praktično delo. O aktualnih problemih našega specialnega šolstva in nalogah udruženja je predaval Ferdinand Mastič. Zborovanje je bo nadaljevalo jutri v soboto popoldne. Radio Sobota, 24. avgusta. Ljubljana: 12.00 reproducirana glasba, 12.45 poročila, vreme, 13.00 čas, obvestila, 13.15 reproducirana glasba, 14.00 vreme, spored, 18.00 Radijski orkester, 18.40 zunanje politični pregled (dr. Jug), 19.00 čas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.00 pester večer, 22.00 čas, vreme, poročila, spored, 22.10 nadaljevanje pestrega večera. Zagreb: 20.30 Vokalni kvartet, 21.00 vokalni solo, 21.30 mandoline in kitare. Beograd: 20.00 »Bajadera«, Kalmanova opereta. Napota v šolo ^ ščitijo Vašo deco pred mrazom in dežjem samo nepremočljivi livar HaMusi v j Vesti iz Italiie Goriške eskadrilje v Vzhodno Afriko Listi poročajo, da sta včeraj odleteli z goričkega letališča v Vzhodno Afriko po ena bombna in izvidniška eskadrilja. Ukinjene so vse omejitve za pripustitev k izpitom na srednjih šolah Letošnje jeseni se ukinejo vse sedanj omejitve za pripustitev k izpitom na srednjih šolah vseh šolskih tipov, klasičnih, realnih, učiteljskih, tehniških in strokovnih. Kandidatje hod» pripuščeni k izpitom brez ozira na njih starost in tudi ne glede na to, koliko časa je že preteklo od tedaj, ko so si pridobili prejšnji študijski naslov, V prihodnjem uradnem listu bo ministrstvo za narodno vzgojo izdalo navodila za vložitev prošenj pri ravnateljstvih srednjih šol. Uredbi ho priložen številčni seznam razpoložljivih mest. Prošnje bo treba vložiti do 28. t. m. Zlomil si je nogo Delavec Alojzij Uršič, stanujoč v Trstu pri Sv. Andreju, je predvčerajšnjim porival pred seboj svoj ročni voziček. Pri tem se mu je spodrsnilo, padel je pod voz in si zlomil nogo. Nezgoda se je pripetila na dvorišču Strojne tovarne pri Sv. Andreju. Prepeljan je bil v tržaško bolnišnico. Kovinski drobec v očesu 231etni kmet Franc Smerdelj iz Ozeljena je predvčerajšnjim s kladivom pribijal konju podkev, ki pa je bila pravzaprav volovska. Pri tem mu je priletel v oko večji drobec železa in mu lahko ranil roženico v desnem očesu. Zdravi se v tržaški bolnišnici. Za zboljšanje zdravstvenih razmer Pokrajinska umobolnica pri Sv. Ivanu v Trstu je bila že več let prenapolnjena in živo se je občutila potreba po tem, da se ta zdravstveni zavod razbremeni. Temu nedostatku se je letos vsaj deloma prišlo v okom na ta način, da sta se za mirnejše umobolne ustanovila dva nova zavoda. Prvi je v Tržiču, ki obstoji iz moškega in ženskega paviljona, ki lahko sprejmeta vsak po sto oseb. Drugi pa je v Gradežu in je določen za ženske; je manjšega obsega in se r njem lahko zdravi do 35 žensk z manjšimi duševnimi motnjami. S tem je tržaška umobolnica že znatno razbremenjena. Prenovitev goriškega gradu Ministrstvo za javna dela je dalo goriškemu tehničnemu uradu za prenovitev goričkega gradu vsoto 200.000 lir.. Goriški prefekt si je te dni v spremstvu šefa tehničnega urada natančno ogledal zgodovinski znameniti grad in stanje, v katerem se sedaj nahaja ter načrle, po kaie-rih se bo grad prenovil. Ker grad polagoma razpada, so obnovitvena dela nujno potrebna, če se hoče, da se ta za zgodovino goriške pokrajine pomebna stavba v svojih bistvenih potezah ohrani potomstvu. Goriški prefekt je odredil, d* se začne z delom čimprej, in sieer ne samo zato, da se ta zgodovinski spomenik ohrani, marveč tudi z namenom, da najde pri tem delu svojo zaposlitev čini več nezaposlenega delavstva. Podporna služba za vpoklicane trgovce Pri goriškem pokrajinskem trgovskem udruženju je z ozirom na sklep izvršilnega odbora trgovske konfederacije ustanovljena" posebna podporna služba za družine tistih tovarišov trgovcev, ki so šli pod orožje, bodisi da so t* storili prostovoljno ali pa so bili vpoklicani. Ta institucija ima namen, da vpoklicancu ali prostovoljcu odvzame vse moreče skrbi glede njegove trgovine in njegove družine v času, ko se nahaja pod orožjem. S tem je ustvarjeno nekako javno jamstvo nad tem, da njegova trgovina ne propade in da družina trgovca ue trpi škode in da nihče ne bo mogel izkoristiti ali zlorabiti trgovčeve odsotnosti za kake zle namene. Družine in poslovodje takšnih trgovcev se v vseh tekočih trgovskih zadevah lahko obrnejo na novi tirad, ki jim je dolžan nuditi vso potrebno upravno pomoč, zlasti v občevanju z oblastmi in doba vi t el jsk i mi tvrdka m i. Premestitev občinskih tajnikov ' !>0 Tlredbi goriške prefekture je bil občinski tajnik Benvenuto Giuo premeščen iz Rihem-berka v vipavski Sv. Križ, na njegovo- mesto p* pride bivši občinski tajnik v Črničah BattisH» Leonardo. Pnevrti dLogodlci X Kralj in kraljica na Cetinju. V četrtek se je kraljica Marija s kraljem Petrom II. pripeljala v avtomobilu iz Milo-čerja na Cetinje. V avtomobilu sta bila tudi kraljeviča Tomislav in Andrej ter prin-eezinja Beatrica. Vozili so po Wilsonovi ulici mimo hiše, kjer je bil rojen kralj Aleksander L, Zedinitelj. čeprav je bilo deževno, se je zbralo na ulici mnogo ljudi, ki so visokim gostom priredili spontane ovacije. Kraljevski gostje so se nato odpeljali do Kotora in odtod nazaj na Cetinje in proti Budvi. X Lovro Matačić se vrne v Zagreb. Zagrebške »Novosti« javljajo, da dirigent Lovro Matačić ni sprejel angažmaja v Beogradu in je pismeno vložil ostavko. Ker so se razmere v Zagrebškem gledališču uredile, se je odločil, da se vrne v Zagreb. X Mednarodna letalska federacija bo imela 8. septembra svoj kongres v Dubrovniku. Na kraljev rojstni dan dne 6. septembra bodo prišli delegati iz 23 evropskih držav v Zagreb, kjer se bodo udeležili velikih jugoslovanskih letalskih tekem za kraljev pokal. Nato bodo pa odpotovali v Dubrovnik. X Za izlet planincev v Dubrovnik na kongres Saveza planinskih društev ter s tem zvezanimi izleti, sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, prijave najdalje do ponedeljka 26. t. m. Na državnih železnicah je odobren 75% popust za skupine 10 oseb in 50% za posameznika Na parnikih je 50% popust za posameznika. Udeleženec se lahko vrača po drugi progi in ni vezan na povratek po isti progi. Podrobne informacije daje pisarna SPD v Ljubljani ter vse podružnice SPD. X »Službeni list« prinaša v svojem 67. kosu z dne 21. t. m.: Navodila za izvrševanje zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935 ter januar, februar in marec 1936 in o naknadnih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april, maj, junij in julij 1935 in k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1934/35, uredbo o predpisu m vplačilu prispevkov v gasilski sklad, o nadzoru nad vplačiom in o upravljanju ga: silskega sklada, ter odredbo o postavitvi komisarjev za pregled izvoznega sadja, V »Prilogi« je objavljenih 6 izbrisov tvrdk iz trgovinskega registra zbog opustitve obrata, ter 6 vpisov v zadružni register, in sicer Pašniške zadruge v Benici, Ljubljanske tovarne čevljev in vseh izdelkov iz usnja, Sokolske planinske koče Maribor, Sreske gospodarske poslovalnice v Mežici, Splošne kmečke nabavne in prodajne zadruge v Novem mestu ter Rudarske zajednice v Prevaljah, vse zadruge z omejeno zavezo. Razpisana je oddaja občinskega lovišča v Hinjah. Končno se razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje-pripravnika v občini Bohinjska Srednja vas. X Sporazum s stavkarji. V Beogradu je že 12 dni stavkalo okoli 1000 barvarjev. Zdaj so se sporazumeli z delodajalci in bodo zopet začeli delati. X Sedem mrtvih zaradi lepe Arnavtke. Nedavno so zavratno ubili iz zasede ar-navtskega prvaka Mustafo Valideliča iz Vusanja na meji Albanije in andrijevške-ga sreza. Mustafa je sedma žrtev krvne osvete Arnavtov zaradi lepe Arnavtke Fatime Validelič. Fatima se je namreč poročila z nekim sorodnikom Mustafe Valideliča ki je bil iz iste vasi kakor Fatima. To je pa bilo proti šegam Arnavtom, ki prepovedujejo fantom, da bi vzeli dekleta iz svoje vasi in dekletom da bi vzele fante iz svoje vasi. Fatiminega moža so Arnavti kmalu po poroki ubili in zdaj je padel kot sedma žrtev te poroke še Mustafa. X Proti ninski nadškofiji. V Zagrebu vlada veliko zanimanje za posvetovanje predstavnikov šibeniške nadškofije, ki so odločno proti temu, da bi se po konkordatu Jugoslavije z Vatikanom ustanovila nova ninska nadškofija, katere sedež bi bil v Biogradi na Morju. Župnije, ki bi pripadale novi nadškofiji, pripadajo zdaj namreč k šibeniški nadškofiji. X Važno za posetnike letošnjega Ljubljanskega jesenskega velesejma. ^ Posetniki velesejma imajo 50% popust na železnicah. Za izrabo tega popusta je izdala železniška uprava posebne železniške izkaznice, ki jih izdajajo blagajne vseh železniških postaj po Din 5'—. Vsak posetnik kupi na odhodni postaji tako železniško izkaznico za Din 5'__ in celo vozno karto do Ljubljane. Številko vozne karte vpiše postajna blagajna v železniško izkaznico in isto žigosa. Uprava velesejma potrdi obiskovalcu v železniško izkaznico obisk velesejma. Na povratku žigosa železniško izkaznico se bla gajna ljubljanske postaje, nakar velja vozna karta za brezplačen povratek po isti au krajši poti. železniška izkaznica brez potrdila o obisku velesejma za brezplačen povratek ni veljavna. Popust velja za do-potovanje v Ljubljano od 31. avgusta do 16. septembra zaključno, za povratek pa od 5. do 21. septembra zaključno. X Kradla je za ljubimca. V Kruševcu je meščanstvo z zanimanjem sledilo procesu proti služkinji Eržiki Bazjak, ki je svojega gospodarja okradla v enem letu za 10.000 Din Denar je dajala svojemu fantu, ki ji je obljubil, da jo bo vzel za ženo. Služkinja je bila obsojena na 3 mesece zapora, fant je bil pa oproščen. X Vlačilec z 12 družinami. V savsko pri stanišče v Beogradu je prispel te dni vlačilec iz Rumunije, na katerem neprostovoljno tabori 12 družin s 33 člani. So sami Jugoslovani, ki so živeli 18 let v Rumuniji in so jih zdaj odpustili iz službe. Brez denarja in brez zaslužka čakajo na boljše čase kar na vlačilcu na Savi. X Družinski pekel. V Ranovcu pri Petrovcu je 25 let stari Milutin Petrovič ubil svojega očeta ter se nato sam javil orožnikom, katerim je izpovedal o strašnih razmerah, ki so vladale v njegovi družini. Oče je na nagovarjanje svoje druge žene, Milutinove mačehe, hotel sina spoditi iz hiše. Sinova žena je pa že preje pobegnila iz hiše, ker jo je tast trpinčil. To je spravilo mladega Milutina v obup. V prepiru je očeta ubil s sekiro. X Zaradi 1000 Din se je obesil. V Veliki Kikindi se je obesil- bivši ruski polkovnik Alfred Gej man. Bil je skladiščnik v ruskem invalidskem domu. Neki tovariš mu je dal slike, katere je Gejman prodajal, denarja pa tovarišu ni mogel vrniti. Vest ga je tako grizla, da si je zaradi tega kon-čcil življenje X Ni vedel, da je oženjen. V Zagrebu so obsodili na tri mesece zapora delavca Ilijo Kruneš-Orešina, ki se je te dni oženil, čeprav je bil že oženjen, ko je bil 17 let star. Po pomoti ali kako že je dobil od svoje župnije listino, da je neoženjen. S tem je mislil, da je njegov prvi zakon razveljavljen. Sodišče ga je kljub temu zašilo , X Strašen zločin. V Zborištu pri Bihaću so ponoči neznani zločinci napadli delavca Milana Steviča in mu odsekali glavo in levo roko. Njegovo truplo so našli drugo jutro v mlaki krvi. Zločinci so tudi skrili Stevičevo glavo in roko. ZVOČII KÜO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI ___________Teleion 35-87__________ KBhte Na0y Viktor do K o-sv o v opereti petja, smeha in zabave NeBce mafske noči Dopolnilo: Nov Paramount zvočni tednik Predstave: v soboto ob '/alb uri, v nedeljo ob 5., 7. in 9., v ponedeljek ob Va9. Pride: HOTEL NX OCEANU de taksi na lice mesta, šofer Kržič se je podal na pot. Ko je prišel na označeno mesto, ga je tam v parku čakal neznanec, kateri se mu je predstavil za inženjer ja — ekonoma nadškofa šariča ter da ga naj pelje v Boh. Bistrico, ker mora nemudoma priti k nadškofu šariču, kateri se v resnici nahaja na letovanju v Bohinju. Ko sta prišla do Bleda, je Kržič zahteval, da mu neznanec plača nadaljevanje pota v Bohinj. Ta pa se je izgovarjal, da bo že plačal in da naj ga pelje samo do Park hotela, češ da ima tam shranjen denar. Neznani slepar je to priliko izrabil ter neznano kam pobegnil. Hotel je tudi oslepariti tamošnjega župnika za 100 Din, kar pa mu ni uspelo. Neznan slepar je imel legitimacijo od Savinskega planinskega društva, t. j. podružnice v Celju pod št. 265, katera se je glasila na ime Lieleg Hubert, rojen 6. marca 1903 v Mariboru. V avtu je slepar pustil siv plašč in palico. Čigavi so ukradeni predmeti? Vrhniški orožniki so prijeli te dni radi tatvine 291et-nega brezposelnega Alojza Vončino iz Italije. Pri njem so našli predmete, katere je ukradel Janezu Kreku iz Brezovice, obč. Medvode, obenem pa še moški volneni svi-ter rjave barve, moški sviter plave barve, moške že strgane čevlje. Za te predmete je , navedel, da jih je ukradel v okolici Kamnika. Izročili so ga sodišču. * Skozi okno v spalnico. Pred dnevi je , prišel 281etni zidar Lojze č. iz Dragomera . pri Igu v Krašnjo pri Kamniku ter vlomil pri zidarskem mojstru Jožefu Marinčku ob 10. zvečer v njegovo stanovanje. S silo je , vlomil okno in se splazil v sobo; tu je vse razmetal po omari in iskal za denarjem, i pri tem pa je svetil po sobi s prižgano sve-tiljko. Ko je vlomilec opazil, da sta se gospodarja zbudila, je pobegnil skozi vrata. Bil je že 13krat kaznovan in ga zdaj iščejo , orožniki in policija. Kaj je vse ntrcega v Mariboru Koroško slamo na Pollanl pri Prevaliah Maribor, 22. avgusta. Ob priliki petnajstletnice koroškega plebiscita bo v nedeljo 1. septembra t. 1. na Poljani pri Prevaljah velik narodni tabor. Prireditelji so sestavili prav lep spored, da bo tabor uspel tem slavneje in da bo zapustil najlepše vtise. Dopoldne ob pol 10. bo krenila povorka na Poljano, kjer bo nato blagoslovitev spominskega knežjega kamna. Popoldne ob pol 15. bo uprizorjena na prostem slavnostna igra Franceta Brenka: »Zadnje ustoličenje«, pri kateri bo sodelovalo nad 250 oseb. Slavnostni prizori bodo tudi filmani. Olede na velik pomen slavnosti je pričakovati ogromne udeležbe, posebno iz Maribora. Tega dne se bodo lahko prvič uporabljale takozvane »weekend« vozne karte, ki veljajo za dopotova-nje od sobote ob 12. uri do nedelje ob 24. uri, za povratek pa od sobote ob 20. uri in do ponedeljka ob 12. uri. Najugodnejša zveza za odhod iz Maribora je v nedeljo ob 5.44 zjutraj, prihod v Prevalje ob 7.55, za .povratek pa odhod iz Prevalj ob 18.30, prihod v Maribor ob 20.30. Za zgoraj omenjeno dobo stane vožnja tja in nazaj samo 24 dinarjev. Glede na velik nacionalni pomen tabora na Poljanah in zaradi voznih olajšav je gotovo, da bodo tega dne pohiteli na slovensko Koroško vsi, ki čutijo narodno. — Ostale podrobnosti so vsakmu na vpogled pri Putniku v Mariboru na Aleksandrovi cesti 35, telefon int. 21-22. X Sestre Kolašice! 1. september se bliza. Naš dan je to, ko se bomo zbrale ob spominskem knežjem kamnu na Poljani pri Prevaljah. Koroško ljudstvo nas kliče, ki z iskreno vnemo pripravlja velik ljudski tabor in bo igralo slavnostno igro Franceta Brenka: »Poslednje ustoličenje«. To bo spominski dan, posvečen našim sestram in bratom onstran meje. Pridite v narodnih nošah! Pošljite svoje zastopnice, ki se bodo vpisale v spominsko listino, katera bo vzidana v knežji kamen na Poljani. Sestre v Mežiški dolini Vas pričakujemo! Ljubljana DNEVNA PRATIKA Sobota: 24. avgusta: Katoličani: Bartol, pravoslavni: 11. avgusta: Evplo, muč. DEŽURNE LEKARNE Dr. Piccoli, Tyrseva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 18. ❖ * Umrla zaradi opeklin. Marija Miklošičeva je zaradi posledic po hudih opeklinah včeraj zjutraj ob 7. v splošni ljubljanski bolnišnici umrla. * Hudo v planinah ponesrečeno Boženo Zirkelbaeh so prenesli iz kirurgičnega na oddelek za živčne bolezni. * Nezgoda dr. Lukmana pri ježi. Včeraj zjutraj je, kakor običajno, napravil izlet s konjem dr. Fritz Lukman v smeri proti Ježici. Med ježo je g. dr. Lukman padel tako nesrečno s konja, da si je zlomil ključnico. Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali v Leonišče. * Pri čiščenju oken padla na tla. V splošni bolnišnici je včeraj 211etna bolniška strežnica Malči Bukovec snažila okna. Po neprevidnosti je padla iz I. nadstropja in zadobila težje notranje poškodbe. Prenesli so jo takoj v bolniško sobo in ji nudili pomoč. Njeno stanje sicer resno, vendar upajo, da ostane dekle pri življenju. * Razvitje zastav na kongresu Jadranske straže. Kakor smo že poročali, je v znak priznanja poklonil Nj. Vel. kralj Peter II. Oblastnemu odboru JS v Ljubljani zastavo, kateri bo tudi kumoval ob svečanem razvitju na Kongresnem trgu v Ljubljani dne 6. septembra dopoldne. Ob tej priliki bodo blagoslovljeni in izročeni tudi številni prapori podmladka JS mladinskim jadranskim organizacijam drugih banovin. Tudi PJS iz Dravske banovine, ki svojih praporov doslej še niso razvili, prejmejo blagoslovlje-nje ob tej priliki, še sedaj hite mnogi PJS z naročili, da bodo na tako svečan način razvili svoje kongresne prapore. Slavnosti razvitja novih zastav bodo prisostvovale vse zastave JS in PJS v državi. Samo Dravska banovina šteje nad 200 praporov! Podmladki, ki se bodo z naročilom podvizali, bodo lahko ob tej priliki razvili svoje prapore! * Karambol tramvaja z vozom. Žitnik Ivana, posestnikova žena iz črne vasi 107 pri Ljubljani, se je včeraj peljala z vozom proti Ljubljani. Na Karlovški cesti je prišlo do karambola s tramvajem, žitnikova je padla z voza in se pobila po glavi. * Do Bleda zastonj s taksijem? Neki neznanec je te dni iz škofovih zavodov v Št. Vidu nad Ljubljano telefoniral v podjetje »avtotaksi« v Ljubljano, da naj takoj pn- Cvertkl pred sodiščem Danes se je zagovarjal pred malini kazenskim senatom Pavel Cvenkl. Kdo izmed Mariborčanov ga ne bi poznal, saj se je kretal celo v najodličnejših krogih. Prav tako dobro znan pa je bil med nižjimi sloji. To svoje znanstvo pa je izkoristil zase in prav to ga je spravilo na zatožno klop. Cvenkl je že dalje časa sedel v preiskovalnem zaporu, danes pa mu je predsednik malega senata okrožni sodnik g. dr. Tombak očital celi rožni venec najrazličnejših malih in velikih grehov, grdih prevar in goljufij ter ponarejanja listin in podpisov. Kakor je bilo takoj iz početka razprave razvidno, je imel Pavel Cvenkl celo zveze z varnostnimi oblastmi. Obtožnica mu ie očitala, da je opeharil več ljudi iz srednjih slojev, ki so si s težavo prislužili denar, za večje zneske. Pa tudi nekatere tvrdke so bile žrtev njegove spretnosti. Zanimivo je tudi, da je pri generalijah izjavil, da prizna le enega sina za svojega, dočim je ostalima dvema otrokoma samo formelni oče. Cvenkl je namreč že več let ločen. Ker je obtoženi Cvenkl zahteval, da se ponovno natančno dožene njegova krivda, je bila razprava preložena na nedoločen cas. Aretirana razbojnika Ko sta se 18. avgusta pozno ponoči vračala zakonca Avgust in Pavla Fišer domov na Tezno, se je na začetku Ptujske ceste nenadoma ustavil pred njima avtomobil in neznanec je planil na oba zakonca, ju podrl na tla ter do nezavesti pretepel. Nato je razbojnik ukradel vse, kar sta imela Fišer jeva s seboj in zopet z avtomobilom oddrvel brez luči proti Ptuju. Na podlagi evidenčne številke, ki jo je zapisal očividec, so dan po dogodku aretirali 25 letnega krojaškega pomočnika Josipa Kuharja iz Budine pri Ptuju in prav toliko starega mehanika in avtoizvozčka Ivana Erlača iz Ptuja. Oba sta priznala razbojniški napad, vendar se zagovarjata, da sta se hotela samo pošaliti. Napadalca sta zaprta v mariborskih zaporih. =5: /\ Promenadni koncert v parku. V nedeljo dopoldne bo v mestnem parku od 11. do 12. ure promenadni koncert. Igrala bo železničarska godba »Drava« pod taktirko žpfcfl.r j 2L A Nesreča na paši. Zel^j huda nesreča se je pripetila včeraj zjutraj 7 letnemu pastirčku Joži Bračku, posestniškemu sinu iz Pivol pri Hočah. Ko je pasel kravo, ga je ta preplašena nenadoma potegnila z vrvjo, na kateri je imel žival in ki je bila omotana okoli desne roke. Krava ga je zavlekla več metrov za seboj in sreča je, da je odnesel le zlomljeno desno rolo Pastirček se zdravi v mariborski bolnišnici. A Okradena kuharica. Na policijo je danes prišla kuharica Marjana Puhova m povedala, da je bila okradena. Neznanec ji je iz omare ukradel zlato ovratno verižico, nekaj blaga in denarja. Policija poizveduje za storilcem. A Kamen v dečka. France Bohinec, 11 letni delavčev sin se je včeraj norčeval z že priletnim delavcem Matjažem Krambergerjem. Ta se je razsrdil in zalučal v dečka kamen. Prizadejal mu je malo rano. Dečko se bo drugič premislil, iz ljudi se norca briti! A Petdese’ din irske falzifikate so izsledili'nedavno pri ptujski pošti. O zadevi je bilo obveščeno tudi mariborsko državno tožilstvo. A Strup in družinske razmere. popoldne je v obupu zaradi neznosnih 'fužinskih razmer segel po strupu 48 letni n. Adolf s Pobrežja. Ko je b;l sam, je moz izpil večjo količino ocetne kisline, kar mu je povzročilo silne muke. Poklicali so re- ševalce, ki so obupanca še pravočasno pripeljali v tukajšnjo bolnico. A Kino Union, že dolgo napovedani ve-lefilm »Svet gre naprej«. Sledi prekrasni film »Regina« z Luise Urlich in Adolfom Wohlbrückom. A Grajski kino: Od danes dalje nemški velefilm »Revolta v Zoo-vrtu«. Celie Nezgoda pri žetvi se je pripetila 24 let stavi dninarici Apoloniji Gostečnik iz Belih vod nad j Šoštanjem. Vrezala se je s srpom tako močno , v desno nogo, da so jo morali spraviti v celjsko bolnišnico. ■ Obisk v samostanu. V četrtek zvečer je , nekdo preskočil ograjo na vrtu šolskih sester in je prišel z Vetrihom skozi vrata v vežo. Po- . tem se je splazil v sobo samostanske kuharice, , kateri je vse premetal. Ko je prišla kuharica v sobo, je našla vse narobe, vendar pa ni mogla ,, ugotoviti, da bi ji bilo kaj zmanjkalo. Kaj je e neznanec hotel, nikdo ne ve. ■ Predložite račune! Vse, ki imajo terjatve do odbora obrtne razstave, pozivamo, da pred- [J iožijo račune do ponedeljka 26. i. m., ker po- ,. zneje dohajajočih računov ne bomo mogli upo-števati. Razstavna pisarna posluje od ponedeljka v prvotnih prostorih v Razlagovi ulici 6. — -Odbor obrtne razstave v Celju. ■ Vpisovanje v mestne narodne šole bo v ponedeljek 2. septembra od 9. do 12. ure in od , 15. do 18. ure v pisarnah šolskih upraviteljstev-Istočasno bo tudi vpisovanje dece, ki je dopolnila štiri leta, v zabavišče (otroški vrtec). Razred zabavišča je v poslopju mestne narodne šole in pa na Mariborski cesti. ■ Osnovna šola in otroški vrtec ce. selskih :i sester začne vpisovati otroke 2. m 3. septembr:!. ■ Narodni tabor na Prevaljah, /a koroški narodni tabor dne 1. septembra na Prevaljah se celjsko občinstvo mečno zanima. Če bo dovolj udeležencev, bo vozil iz Celja in nazaj poseben vlak. Vožnja tja in nazaj stane Din 30'— Prijaviti se je pri trgovcu Filiju na Dečkovem ii trgu. ■ Dvorazredna drž. trgovska šola. Razredni i dopolnilni in popravni izpiti bodo 28. in_ 29. l. avgusta za prvi ter 30. in 31. avgusta 1935 za drugi razred. Podroben razpored bo objavljen n na razglasni deski. Završni izpit v septembru i 1935 bo: pismeni od 4.-9. septembra, ustni pn j se prične 12. septembra 1935. Prošnje za za- , ključni izpit je vložiti kolkovane z Din 5‘— pn -i ravnateljstvu do 3. septembra. Šolsko lete o 1935/30 se prične 14. septembra. Dne 1(3. sep-tembra se prične redni pouk. Absolventi drz-ž. dvorazrednih trgovskih šol uživajo ugodnost dijaškega roka. ' n Nočno lekarniško službo ima ta teden le- *■ kama .pri .Orlu (mag. Tončič) na Glavne»'i’ trgu. Ptuj Umestna odredba. Mestno poglavarstvo ‘ v Ptuju opozarja prodajalce grozda in sadja, 3 se morajo na zahtevo tržnih organov ali P°j ” licije izkazati s potrdilom pristojne občine, je prodajalec posestnik vinograda ali sad' / nosnika in kot tak upravičen prodajati grož' >' je ali sadje lastnega pridelka. ( Krajevni odbor Jadranske Straže v Ptuju v bi svoje člane, da se vsi udeleže kongresa dranske straže, ki bo od 5. do 9. septem» ' • t. 1. v Ljubljani. Ob tej priliki uživajo ri» ,, 66% popusta na železnicah, ostali udeleže' pa 50%. . ...fl! i Napredovanje. Josip Žoga, telovadni iu‘v-i na tuk. realni gimnaziji, je napredoval v položajno skupino. Čestitamo! .tj|. • Huda poškodba. Sorko Josip, 61 letni ; ničar in posestnik iz Sp. Brega, se ie P pi» iz Ptuja domov. Na dravskem mostu s‘® -„ju ? prišla nasproti nek voznik in kolesar, 'V1! t3J;0 i' se je hotel ogniti, pri tem pa je Pa . , je'0 ■ nesrečno s kolesa, da si je zlomil dvaKi nogo nad kolenom. Gospodarstvo Zahteve organiziranih vlagateliev Za sanacijo našega denarništva Od društva vlagateljev denarnih zavodov smo prejeli v objavo: Ustanovni občni zbor Društva vlagateljev denarnih zavodov v Ljubljani, ki se je vršil v Ljubljani 4. julija, ugotavlja: 1. da so bili vlagatelji posameznih denarnih zavodov brezpravna raja, ki ni bila nikdar nikjer vprašana, kako naj se gospodari z njihovim denarjem. Zato so se vlagatelji denarnih zavodov dravske banovine organizirali v močno, nestrankarsko gospodarsko organizacijo, hoteč preko svojega društva in njegovih organov aktivno sodelovati tako pri ureditvi zakonodaje in na-redbodaje, kakor tudi pri konkretnih nameravanih sanacijah in izvenstečajnih likvidacijah posameznih zavodov, povsod prvenstveno varujoč interese svojih članov-vlagateljev, s tem pa tudi koristi denarnih zavodov in posredno njih dolžnikov. 2. da so vlagatelji zašli v naravnost obupen položaj, ko se njihove vloge ne izplačujejo, odnosno se jim pretvarjajo v delnice, prvenstvene delnice v rezervne sklade, iz katerih se bodo po besedilu zaščitne uredbe izplačevale vloge le po možnosti in postopoma in šele po izplačilih dividend na prvenstvene delnice'. 3. da je velik del danes zaščitenih denarnih zavodov zašel v tak položaj radi kolektivne kmetske zaščite, ki jo posamezniki v škodo celokupnega narodnega gospodarstva izkoriščajo in zlorabljajo. 4. da se potom uredb bistveno zmanjšuje jamstvo zadružnikov, ki so zakonito s celim svojim premoženjem jamčili za polno izplačilo hranilnih vlog 5. da je dosedanje prepogosto in nesmotreno menjavanje zaščitnih uredb škodlji- vo, ker ruši zaupanje v pravni red, ki je osnova vsake države. Zato društvo vlagateljev denarnih zavodov zahteva: 1. da se uredba o zaščiti kmetov spremeni tako, da bodo deležni zaščite le oni posamezni kmetje, ki so brez svoje krivde zašli v nelikvidnost svojega premoženja. 2. da se vpostavi neomejeno jamstvo zadružnikov pri zadrugah z neomejenim jamstvom, in sicer zlasti pri članih načelstva in nadzorstva, ki naj jamčijo za svoje poslovanje. 3. da se vlagateljem po njihovi organizaciji podeli možnost sodelovanja pri zakonodaji in naredbodaji in pri sanacijskih ukrepih posameznih denarnih zavodov in da se nove uredbe in sanacijski ukrepi ne izdajajo brez predhodnega zaslišanja teh organizacij glede denarnih zavodov v dravski banovini. 4. da se uzakoni nezdružljivost, da postane dolžnik zavoda član zavodove uprave in da nihče ne more biti član uprave dveh ali več denarnih zavodov. 5. da se upoštevajo spremiti j e valni in dopolnjevalni predlogi društva glede načrta zakona o javnih hranilnicah, zadružnega zakona in zakona o bankah. 6. da se s posebnim zakonom zaščiti vlagatelje, ki se jim mora dati v vsakem denarnem zavodu primerno zastopstvo v upravi in nadzorstvu, ker se bo le na ta način vrnilo izgubljeno zaupanje državljanov v denarne zavode in varčevanje. 7. da Narodna banka kraljevine Jugoslavije svojo kreditno politiko usmeri tako, da bo v korist denarnih zavodov. Belgiisko gospodarstvo poživljeno Ugodne posledice devalvacije Ugodne posledice devalvacije belga so se po-javile v prav kratkem času ter znatno poživile vse belgijsko gospodarstvo. S tem, da so se domače cene prilagodile cenam na svetovnem trgu, je oživela marsikatera industrijska panoga ter postala spet konkurenčna in zmožna izvoza. Tako izkazuje belgijski izvoz v juniju v primerjavi z izvozom v januarju, ko še ni bila izvedena devalvacija, lep porast od 1 milijarde na 1.4 miljarde. Znaten porast izkazuje zlasti premogovna industrija, ki je porastla za 30°/o, s teni v zvezi pa se je v vsej državi pospešil tudi promet in trgovina, tako so n. pr. dohodki belgijskih železnic porasli od marca do julija od 48 na 70 milijonov belg. fr. Zanimivo je, da se je index cen zvišal na domačem trgu le za malenkostnih 5 odstotkov. Kakor je devalvacija poživila industrijsko produkcijo in promet, tako je ustvarila tudi na tržišču agrarnih produktov ugodnejši položaj. Učvrstile so se predvsem cene živine in krompirja. V zvezi s splošno evropsko poživitvijo pred- videvajo belgijski narodni gospodarji še trdnejše izglede za najbližjo bodočnost, zlasti če ostaneta amer. dolar in angl. libra tako trdni kot doslej. V splošnem pa posveča vlada največjo pozornost notranjemu tržišču, ki je bilo pred izvedbo devalvacije belga v nenavadno napetem položaju. V tem pogledu je zlasti značilno dejstvo, da je precej padla brezposelnost; v teku devalvacije se je znižala od 223.000 na 140.000; tako je torej novo poživljenje gospodarstva v kratki dobi zaposlilo nad 50.000 brezposelnih. Zmanjšanje brezposelnosti pa je zla sli ugodno uplivalo na povečano kupno zmožnost na domačem trgu. V finančnem oziru vodi vlada intervenčno gospodarsko politiko. Posebna komisija vrši nadzor nad bankami in vsemi denarnimi zavodi. S posredovanjem posebne za to ustanovljene družbe je vlada pomagala bankam in denarnim zavodom s 4 miljardami belg. fr., kar je v pogledu likvidnosti in podrobnega kreditiranja za poživljeni izvoz ustvarilo na denarnem trgu kar najpovoljnejše razmere. <= Svetovna poraba nikla je od 1. 1932 po-lasla od 57 miljonov funtov na 96 miljonov. = Cene srebra so na londonski borzi znatno nazadovale. = Anglija kupuje zlato. Angleška narodna banka je kupila te dni večje količine zlata. To zlato ima služiti za podlago bankovcev, ki so zadnje čase prišli v promet, pa tudi za bodoče povečanje obtoka bankovcev, ki redno narašča okoli božiča. Oddaja adaptacijskih del v vojašnici »Vojvode Mišica« v Ljubljani se bo vršila potoni ofertne licitacije dne 24. avgusta pri Inženjerskem oddelku Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Pogoji in proračun so na vpogled pri isti komandi.) Prodaja starih avtomobilov in avtomobilskih delov se bo vršila potom ustmene licitacije dne 26. avgusta pri Auto-komandi 2. armijske oblasti v Sarajevu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) Prodaja lesa. — Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 17. avgusta in 2. septembra ponudbo glede prodaje lesa. Borzna poročila DEVIZE Curih, 23. avgusta: Beograd 7 —, Pariz 20-26, London 15-2125, Newyork 306 —, Bruselj 51 6250, Milan 25 0875, Madrid 42-—, Amsterdam 207-20, Berlin 12320, Dunaj 57-75, Stockholm 7840, Oslo 76-40, Kopenhagen 67 90, Praga 12-71, Varšava 57-90, Atene 2-90, Carigrad 2 47, Bukarešta 2-50, Helsingfors 6-71, Buenos-Aires_ 0-8225. Ljubljana, 23. avgusta: Amsterdam 295101 do 2965-61, Berlin 1752-77—1766-65, Bruselj 734-90 do 739-96, Curih 1424-22—1431-29, London 216-20 do 218-25, Newyork 4320-73—4357 04, Pariz 288-61—290-05, Praga 180-91—182-02, Trst 357 10 do 360-18. VREDNOSTNI PAPIRJI Beograd, 23. avgusta: 70/o štab. pos. v Parizu 81-50—80-50, Narodna banka 5890, Agr. Priv. banka 233-50—233, 70/o drž. inv. pos. 83, 8»/o Blairovo pos. 81-50—80, 7°/o Blairovo pos. 73— 72-50, 7% pos. Drž. Hip. banke 75-25, 6°/o be-glucke obveznice 66*75—66*25, Vojna škoda prompt 372—371-50. or> ~n Zagreb, 23. avgusta. 7»/o m vest. posojilo 80; M —81, Vojna škoda 370-75—372—371-50, avgust 370—371, sept. 368—371, okt.—nov. 370—371, dec. 370—371—370, 4°/o agrarne obveznice 45 30 —46, 70/ti Blerovo posojilo 72-50—73, 8°/o Ble-rovo posojilo 81—82, 7% posojilo hipot. banke 75_SO, 6c/o beglücke obveznice 64-50—65-50, Narodna banka 5750 n, Agrarna priv. banka 233 234, Dunaj—Zagreb 827-50—837-50—832-50, Dunaj—Beograd 839-37—829-37, Grčija—Zagreb 38-65—34-35—.34» Grčija—Beograd 33-25 _ lij, Priv. klir. Lond.—Zagreb 234-45—236"0;>—235"2o, Priv. klir. Lond,—Beograd 235-55—233-95, Priv. klir. Madr.—Zagreb 545—555—550, Priv. klir. Madr.—Beograd 570 pon., Trboveljska 95—105, Blagovno tržišče Sombor, 23. avgusta: Oves, bački in sremski 103—105, Ječmen, bački in sremski novi 63—64 kg 115—120, bački in sremski proljetni 67—68 kg 135—140, baranjski 67—68 kg 140—145, Koruza, bačka 91—93, sremska 92—94. Vse ostajo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet 69-52 vagonov. Novi Sad, 23. avgusta: Vse je neizpremenjeno. Tendenca neizprenienjena. Promet srednji. Pravilnik o uvozu in tranzitu krompirja, sadnih in gozdnih sadik Kmetijski minister je izdal pravilnik o uvozu in tranzitu živih rastlin in rastlinski! delov, sadnih in gozdnih sadik, sadja itd. Po tem pravilniku je v Jugoslavijo prepovedan uvoz rast-bn in rastlinskih delov, ki služijo za razmnoževanje, če so okuženi z rastlinskimi boleznimi in škodljivci. Da se prepreči zanašanje nevarnih rastlinskih bolezni in škodljivcev, je uvoz krompirja, sadnih sadik in drugega drevja povržcn posebni kontroli. Uvoz krompirja, sadnih sadik in drugega drevja iz držav, kjer vladajo rastlinske bolezni ali škodljivci, je dovoljen le s predpisanim certifikatom tiste ustanove, ki vrši v izvozniški državi javno fitopatološko službo; ta certifikat mora navajati, da pošiljka ni okužena !n ba je zdrava. Kmetijsko ministrstvo bo vsa-ko Jeto redno v januarju objavilo v Službenih hovinah imena držav,, kjer se je pojavila bolezen. Uvoz zgodnjega krompirja iz držav, ki niso ckužene ž boleznimi ali škodljivci, je dovoljen brez certifikatov do 31. maja vsakega leta. Prenos krompirja, sadik, jabolk in hrušk čez 'ju-jo z dvolastniških posestev jugoslovanskih pavijanov je dovoljen brez fitopatološkega cer-juikala, vendar le po pregledu pristojne kon-/plne postaje, če pridejo ti plodovi iz držav, 1 «o okužene z rastlinskimi boleznimi. Prenos zs,‘b drugih živih rastlin in rastlinskih delov r dvolastniških posestev, kakor tudi prenos Coiupirja, sadik, jabolk in hrušk je prost fito-,atološke kontrole, jj bboški pregleda pošiljk gredo v breme uvoz-»‘puv. Odposlancu kontrolne postaje gredo pot-IdrošJij v breme zasebne stranke. Razen tega p P' “ plačati uvoznik za pregičd pdšiljlte kipa« «Pn v*orni in kontrolni postaji tele takse, ra-,lv' kadar se predgled vrši zaradi pridelkov z rcLi tniških posestev: za krompir za vsako po-,.*'0 2 Din do 100 kg, za jabolka in hruške to .Vs»ko poreklo 5 Din do 25 kg, 10 Din do 15 Din do iOO kg. ']pfa Poravnanje stroškov mora uvoznik poprej Ma;,011"'*1' 113 blagajni pristojne kmetijske po-,„Pošiljka izvira. kršittl1 .b odreja tudi dokaj stroge kazni za ‘lve njegovih določb. Drobne gospodarske vesti = Diamantna polja so odkrili v Udduru, 150 km od Ab. .inske meje. Italijanska vlada je poslala na lice mesta strokovnjake, da proučijo ležišča. = Novi bančni zakon v USA. Med posebnim odborom in senatom je naposled prišlo do sporazuma glede novega bančnega zakona, ki bo dal predsedniku republike velike pravice nad bankami, zlasti v pogledu določanja kreditne politike. = Japonski izvoz v našo državo znaša po poročilu »Neue Freie Presse« v 1. 1934 714.574 kg v vrednosti 13.28 milj. dolarjev. = Francoske uredbe za zaščito žitnih cen. Poleg kreditnih uredb za zaščito žitnih cen predvideva francoska vlada tudi takozvano blokiranje žita in postopno prodajo. Žito se bo blokiralo na 3 mesece, tako da se bo letos blokirana pšenica prodajala šele v februarju 1936. Za te nove in svojevrstne uredbe žitne trgovine se zanimajo zlasti vse tiste agrarne države ki nimajo zadostnega števila silosov in kjer krediti ranje ni splošno urejeno ter je treba že koj po žetvi postaviti pridelek na trg. = Pomanjkanje krme v Avstriji. Velika suša je povzročila v Avstriji precejšnje pomanjkanje krme za živino, tako da se že sedaj ponekod uporablja letošnji pridelek, ker so namreč vsi pašniki popolnoma požgani od suše. = poljska na prvem mestu v svetovnem izvozu žita. Po poročilu Mednarodnega kmetijskega urada v Rimu je znašal svetovni izvoz žita, razen SSSR, v dobi od 1. avgusta 1934. do 31. maja t. 1. 10,090.000 q žita. Na prvem mestu med državnimi izvoznicami je Poljska, ki je v navedenem obdobju izvozila 4592 q; sledi Ar- ni ja z 2389 q. Ncmši uvoz obutve. V prvem letošnjem tja KSB8J» uvozila Obutve za 731.000 noiupftn tipi io Hala Švica, naniret 3/.0LHJ parov. = Sport = SK Ilirija : SK Jadran V nedeljo se obeta ljubljanski športni publiki zopet lepa nogometna prireditev. »Ilirija« gre v goste s svojo najmočnejšo postavo v Trnovo in odigra tam tekmo z S. K. »Jadranom«. Kandidat ljubljanskega podsaveza za državno ligo S. K. »Ilirija« je v mnogo obetajoči, pomlajeni formi, S. K. »Jadran« pa zasluži vse priznanje za svojo lepo igro in discipliniran nastop. V pokalni tekmi s svojim rivalom S. K. »Reko« se je moc »Jadrana« jasno pokazala. Ker začnejo 8. septembra prvenstvene tekme, bo to poslednja večja športna prireditev domačih klubov. S. K. »Ilirija« nastopi v najmočnejši postavi, tako da bodo gotovo vsi športni prijatelji z zanimanje obiskali tekmo, ki bo dala slutiti prognozo »Ilirijanskega« prehoda v državno ligo. — Podstava »Jadrana-šev« bo tudi odgovarjala močnemu nasprotniku, predvsem pa težjega treninga potrebni »Jadranaši« osvajajo občinstvo radi požrtvovalne, lepe igre in dostojnega nastopa. — Kakor čujemo, bo sodil to zanimivo tekmo savezni kapetan in sodnik g. čamernik. — Kot predtekma bo v propagandne svrhe za lepi ženski sport bazenska tekma 5d družinami S. K. »Ilirije« in »Jadrale, to pa le v slučaju, da navedeni družine bosta zadržani v državnem prven-,'enem tekmovanju. V tem slučaju pa istopi v predtekmi rez. Jadrana proti rez. ega ljubljanskih klubov. Kazenska tekma prične ob 15,. nogometna . 16-30. Tekme se vrše ua igrišču »Ja-ana« v Koieziji. Opozärjathö Obiskoval- IZDELU1E Q0LIDM0 ULlSURna ST. DEU l 3 U KL 3 0UO-DQLMQTIHQVQ U L ■ 1 3 PtoMČajU Mu&da" ! ce, da je tramvajska postaja Tobačna tovarna oddaljena samo tri minute od igrišča »Jadrana«. Vstopnina 6 in 4 Din za celotno prireditev je tako nizka, da se omogoči vsakomur obisk te prireditve. 10 najboljših Skok v višino: 2.03 metra Johnson iz USA, 2.01 Tanaka, 2,01 Usakuma (oba Japonska), 2.00 Metcalfe (Avstralija), 1.985 Spitz, 1.98 Osborn (oba USA), 1.98 Pera-salo (Finska), 1.97 Philson (USA), 1.97 Weinkötz (Nem.), 1.97 Rushforth (USA). Skok ob palici: 4.41 Gräber, 4.39 Brown, 4.36 Meadows, 4.29 Sefdon, 4.27 Deacon, 4.26 Massey, 4,26 Valentine. 4.26 Roy (vsi USA), 4.25 Ohye (Japonska), 4.24 Mauger (USA). Skok v daljino: 8.13 Owens, 7.99 Pea-cock, 7.85 Olson, 7.76 Brooks (vsi USA), 7.74 Tajima (Japonska), 7.73 Leichum (Nemčija), 7.70 Paul (Francija), 7.67 Hol-lis, 7.66 Ward (oba USA), 7.64 Long (Nemčija). Troskok: 15.54 Oshima (Japonska), 15.36 Romero (USA),»15.30 Myagawa (Japonska), 15.17 Wilkins (USA), 15.15 Harada (Japonska), 15.07 Rajasaari (Finska), 15.06 Ta-gami (Japonska), 14.99 Dreehsel (Nemčija), 14.93 Tajima (Japonska), 14.91 L. An-dersson (švedska). Ž. S. K. »Hermes« U. O. Upravni odbor izjavlja, da bo odslej pripoznal samo one denarne zahteve, katerim bodo priložene naročilnice kluba s podpisom predsednika centralnega odbora in blagajnika. Plavalne tekme Sokolske župe Ljubljana bodo jutri ob 9 v kopališču SK Ilirija. Zbor vseh tekmovalcev ob pol 9 pred kopališčem. — Župni plavalni tečaj pa se je pričel v četrtek ter bo trajal 14 dni ob popoldnevih. V tečaju so člani, članice in naraščaj in ga vodi v kopališču Kolezija župni načelnik br. Lojze Vrhovec. Obče tekme Sokolske župe Ljubljana bodo v nedeljo 8. septembra t. 1. na let iem telovadišču Ljubljanskega Sokola ob 8.45. Prijave je treba poslati načelništvu župe do 1. septembra t. 1. člani bodo tekmoval v višjem in srednjem oddelku in v nižjem oddelku v dveh skupinah, članice bodo tekmovale v istih oddelkih oz. skupinah kot člani. Lahkoatletski desetoboj sokol, župe Pe-rnštejnske ČOS je bil ob lepi udeležbi v Tišn.rvu Dosežem su bili tile uspehi, tek 100 m 11.6 sek, skok v daljino 6.16 m, tek 400 m 58.4, met krogle 11.92, skok ob palici 3.20 m, met kopja 44.97 m, skok v višino 1.70 m, tek 110 m z zaprekami 19.1 sek., met diska 32.20 m in tek na 1500 m 4.56.6 min. JaponsKi gimnasti so nastopili te dni v Tyrsevem domu v Pragi. Pokazali so velik napredek na orodju, vendar še niso dosegli češkoslovaških Sokolov. Japonci so bili bolj slabi na bradlji, boljši so bili na krogih, drogu in na konju, češkoslovaški Sokoli so jih visoko nadkriljevali, vendar pa se kaže tudi pri Japoncih Tyršev telovadni sestav. Plavalni tečaj Saveza*SKJ bo od 9. do 14. septembra t. 1. v Splitu za vadilelje-učitelje v SSKJ. V tečaj more poslati na stroške Saveza v‘*aka župa 1 člana, vpisnina pa znaša Din loki se mora obenem s prijavo poslati načelni-štvn SSKJ. Poleg plavanja bodo v tečaju tudi idejna predavanja najrazličnejše vsebine. V tečaj bodo sprejeti samo člani-vaditelji. t. j. pr venstveno vaditelji z župnim izpitom in ki niso stari nad 26 let. Ob zaključku tečaja bodo izpiti za učitelje plavanja pred komisijo Saveza SKJ, za sodnike v plavanju, v skokih in wa-tevpolu pred komisijo Jug. plavalnega saveza. Prijave za II. plavalni tečaj je treba poslati načelništvu Saveza SKJ najkasneje do l. sep tembra t. I.. ker se na poznejše prijave ne bo oziralo. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din Dri. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stanc petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah — Mali oglasi sn olafljivi takoj pri naročilu POTNIK išče stalno mesto za Dravsko banovino pri kakem večjem podjetju s kolonijalno robo ali žitaricami. Tudi pri kakem dobrem mlinu. Cenj. ponudbe pod »Dober potnik« na.oglasni oddelek lista. BILANCE sestavlja, pregledava jn daje tozadevne nasvete strokovnjak. Cenj. ponudbe pod »Natančen« na oglasni oddelek lista. SAMOSTOJEN korespondent prevaja nemško, italijansko, francosko in angleško korespondenco kot postranski zaslužek. Cenj. ponudbe pod »Vestno« na ogl. oddelek lista. KUPIM Stieler's Hand-Atlas novejše izdaje. Ponudbe pod »Takoj« na ogl. oddelek lista. ZASTOPSTVO prvovrstnega banaškega mlina iščem za Dravsko banovino. Cenj. ponudbe pod »Dobro vpeljan« na ogl. oddelek lista. TAPETNIŠKO mizo 2-krat 1 m prodam. — Naslov v ogl. oddelku lista. IŠČEM dobro ~idoč buffet ali vinotoč v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe, z navedbo najemnine in ostalimi pogoji pod »čimprej« na ogl. oddel. lista. S žim si ameriškr iLOŠšžlilii &ll: dobe «goste Prvič v življenju sem presodil, kaj je amerikanizem, ko sem po izkrcanju iz ladje stopil v hotel Pensylvania. Pa ne morda zaradi tega, ker je ta hotel tako ogromen — do pred kratkim je bil največji na svetu — in ker ima 2200 sob in pri vsaki sobi kopalnico. Ne, povsem zaradi nečesa drugega. Ocenil sem ta hotel takrat, ko sem se temeljito umil in dejal, da bi pravzaprav potreboval še eno brisačo, kajti to, ki sem jo našel viseti poleg umivalnika, sem povsem zmočil. V dvomih, ali naj pokličem sobarico ali ne, mi je zablodil pogled na polico nad umivalnikom. Mo in glej, tam je ležalo nekoliko čistih, lepo zloženih brisač in nadomestnih kosov mila. Potem sem izpraznjeval kovčke in seveda ugotovil, da moram dati nekatere stvari oprati., Ali naj odnesem to sam v pralnico ali naj izročim stvari sobarici? Kje pa! Tamle je neki napis: v pisalni mizi najdete tiskan seznam za pralnico. Izpolnite ga in dajte skupaj s perilom v vrečo, ki jo najdete spodaj v skrinji, potem pa dajte vrečo v »servidor«. Ta servidor je prostor med širokimi vrati, ki se da odpreti od znotraj in od zunaj. V ta prostor se da obesiti tudi obleka za čistilnico in likalnico. Potem pa, nadaljuje navodilo, telefonirajte v centralo, da ste dali perilo v servidor. Ravnal sem točno po navodilu in perilo je čez trenotek izginilo kot začarano, drugega dne pa se je vrnilo čisto in zlikano, vsaka srajca v lastni papirni vrečici, vsi gumbi prišiti, ko da je prišla pravkar iz trgovine. Pa da se vrnem k prihodu: prav ko sem vlekel iz kovčka suknjo, sem opazil, da leži na vidnem mestu na mizi majhna blazinica in v njej nabodene: bucike, varnostne zaponke, igle, niti, med njimi pa nalahko prišitih več gumbov različne ve- Cire kakor v baški: Mizica pogrni s©,.. likosti, kakršni se rabijo pri srajcah in spodnjih hlačah. Koma,j pa sem razlozi! svoje stvari in stopil k pisalni mizi, da bi napisal nekaj dopisov in dopisnic, sem uvidel, da so tudi v tem pogledu Američani silno praktični: tam se niso nahajali samo ovitki in papir razne velikosti, temveč tudi belice za brzojavke, dopisnice, črnilo, peresnik z nataknjenim peresom in poleg še nadomestno pero. Naslednje dni sem imel priliko opazovati tisoč in eno prednost, ki jo gostu nudijo veliki ameriški hoteli. Organizirani so tako, da gostu sploh ni več-treba prestopiti praga za karkoli. Tak hotel nima le cele vrste jedilnic z različnimi cenami za različno premožne obiskovalce, nima samo lastnih trgovin s sladkarijami, cveticami, tobakom, svoje brivnice, svoje notarske pisarne, temveč tudi svojo prodajalnico gledaliških vstopnic, turistično pisarno itd. itd. Ko sem šel pri odhodu plačat račun, je zadostovalo, da sem povedal svoje ime in številko sobe in že je bil tu račun, na katerem sta bila, vnesena tudi že dva telefonska pogovora, ki sem ju imel dve uri pred tem. Ampak niso vse te stvari, niti ne neizmerna ustrežljivost osobja, niti ne možnost poslušati v sobi lastni radio, ne, vse to ni glavno. Kar je name najbolj učinkovalo, je bilo nekoliko preprostih stvari, ki sem jih našel v svoji sobi prav v trenutku, ko sem jih najbolj potreboval. Spominjam se, da je to učinkovalo name vprav čudežno: karkoli sem v tistem trenutku potreboval, je odnekod skočilo na plan. Tista brisača, ona naprava za umazano perilo, ona blazinica z iglami, oni dopisi in brzojavne belice. Seveda ni bila to nobena čarovnija. To je gotovo le posledica podrobnega in tehtnega študija ameriških hotelirjev, skrbnega raziskavanja, tudi po psihološki strani. — Spoznali so, da najbolj pridobe gosta, če mu v trenutku prihoda nudijo to, česar je najbolj potreben. Morajo mu dati v pravem trenutku nadomestno brisačo, nudijo mu možnost, da se hitro iznebi porabljenega perila, na mizo mu dajo igle in niti, na drugo papir in. brzojavne obrazce. In tako pridobe gosta na en mah. krvnika Sin^-Sing Pavel Felton, ena najbolj antipatičnih osebnosti ameriške kriminalne zgodovine, si je pred kratkim sam vzel življenje. Ta človek je bil krvnik največje in najznamenitejše kaznilnice. Sing-Sing. On je nadziral električne naprave na stolu smrti in on je v odločilnem trenutku vključil smrtonosni električni tok v organizem obsojenca. V Ameriki so nazivali možakarja »Mr. Sing-Sing::. V svojem življenju je bil sam kaznjenec. Pred mnogimi leti je v hipni, blazni ljubosumnosti postrelil svojo nevesto in njene starše. Za ta zločin je dobil dosmrtno ječo. Po poklicu je bil mehanik, zato so mu v kaznilnici nekoč poverili popravo električnega stola, na katerem v Ameriki pošiljajo zločince na drugi svet. Pri tem delu se je Felton izkazal za izredno sposobnega, da so njegovi prošnji za električnega krvnika tudi ustregli. Njegov izjemni položaj, ki ga je v novem poklicu užival, je med ostalimi kaznjenci vzbudil smrtno sovraštvo do njegove osebe. To sovraštvo mu je prešlo v mozeg in kri. Resno je obolel na živcih. Pri zopetnem napadu je iztrgal stražniku revolver in se ustrelil. Avio ni veš prikladen v velikih mestih Posel gre slabo, se mi je pritožilo nekoliko šoferjev v Newyorku. Zaradi krize? Niti ne toliko zaradi krize kakor zaradi tega, ker s taksijem v Newyorku nikamor ne pridete. Izkusil sem to sam. Peljal sem se z avtom od hotela na Wall Street, pa je Dve veliki nesreči v Berlinu Kakor smo že poročali, je berlinsko radio razstavo upepelil ogromen požar. Plameni so švigali do 50 m visoko,_______________utor kaže leva slika. — Desna slika kaže pogorele paviljone IV. oddelka razstave. Slovo v Parizu Po neuspelih razgovorih trojice v Parizu, so se I diplomati zopet razšli. Slika nam kaže slovo med Aloisijem Edenom na Quai d’Orsay v Parizu trajala vožnja nad pol ure. Drugič sem se vozil isto pot s podzemeljsko železnico in dospel sem na cilj v 12 minutah, število avtomobilov je doseglo tako višino, da se promet kar ne more več razgibati, čeprav se s premišljeno organizacijo včasih sprosti cesta za vožnjo kar za deset blokov naenkrat in čeprav so svetlobni signali na vsakem oglu. Pa vse te naprave ne pomagajo nič. Kaj naj tudi pomaga, če na cel kilometer čeprav na desetih mestih žari zelena luč: ko zopet zažari rdeča luč, zadrži stotine avtomobilov na prostoru med desetimi bloki. Ne preostane vam drugega, kot da zapustite cesto in se zatečete v podzemlje, če hočete sploh kam priti. Avto je postal v Newyorku nepotreben, ker ni ! nič hitrejši od izvoščka. Kaže se tudi tu- : kaj isti pojav kot v vseh ostalih velikih mestih. Avtomobil ni več prim no pro- i metno sredstvo za velemesta in v bodoče se bodo pripuščala v promet po sredini mesta samo vozila za množinski prevoz. Zakaj! žvečilo Američana gumi Marsikaj zapopade človek šele tedaj, ko vidi vzroke za dogajanje na lastne oči. Nikdar nisem mogel razumeti, zakaj da so Američani iznašli toliko različnih pijač, bodisi že z alkoholom, bodisi brez njega. Razumel sem to šele tedaj, ko sem preživel pravo ameriško vročino, pri tem še soparno vročino. Takrat se mora piti: v vsaki večji hiši, v vsaki veliki pisarni najdete pipe z ledeno vodo in poleg njih čaše iz papirja za enkratno uporabo. V vsaki drugi hiši je proda-jalnica, pijač iz limone, pomaranč, graperuit, granatnih jabolk in bogve iz česa še. Toda ni treba, (lajšamo pijete. Branite se lahko žeje h'j i di drugače: in tukaj imate razlago za žvečilni gumi in druge ameriške nečednosti. Imetij morate nekaj v ustih, morate se z nečim osveževati, če se nočete v julijski sopari dobesedno zaliti s pijačo. Zaradi tega se ne smejte America- | nom, kadar v filmu izpljunejo svežilnj gumi. i Vi bi ravnali prav tako, če bi živeli pod ameri- I škim nebom. j Emil Vachek: 107 Kri ne kliče po maičevanlu... Premolknil je, potem pa boječe dodal: »In vendar je bilo to tako lahko! Bili ste poveljnik tega polka. Zakaj vas ni zanesel vrag tja prav tisti trenotek! Seveda, vi ste si varovali hrbet v kakem skrivališču in vam niti na misel ni prišlo, da bi šli v ogenj...« Letz ga jc komaj pustil, da je dokončal stavek. »To je najmanjše. Obrnem nekoliko in povem, da sem prišel tja deset minut po tem.« Caslavsky se je zasmejal. »Major, nisem prišel k vam, da bi vas napeljeval h krivemu pričevanju. Naj vam nikar ne pride na misel, da bi vztrajali pri tej svedoški eskamotaži. Itak bi je ne mogli vzdržati, zmedli bi vas z vprašanji in potem bi bilo zanič tudi tisto vaše pričevanje, ki bo veljalo. Ampak okrog tega, ali je bil ta lopov blazen ali ne (jaz seveda dobro vem, da ni bil) se bo sukal vos proces. Bilo bi za naju neizmerno velike vrednosti, če bi mogla priti s kako pričo ali še bolje z več pričami, ki bi prisegle, da niso na tem lopovu opazile nič posebnega. Seveda, togoten je moral biti in tako dalje in če bi se izpričalo, da je dajal potem pametne ukaze, bi bila za nas igra dobljena.« Pomolčal je in se ozrl na Letza s pogledom kakor sveder. »Major, ne bom vam prikrival, da ste v tej stvari marsikaj strašno pokvarili. Sicer pa veste to sami in gledate tako medlo, da mi ni treba več o tem govoriti. Lahko pa' bi vsaj mnogo popravili. Zmerom si mislim, da je uspeh ali neuspeh procesa prav za prav v vaših rokah.« »V kakšnem smislu?« je zagodrnjal Letz. »Tega si ne znam predstavljati, ko ste zavrnili tisto malo korekturo mojega pričevanja.« »V kakšnem smislu! I no v tem, da boste morali te priče preskrbeti, čisto na tihem. Pripraviva si jih in pustiva zagovorništvo, naj se vozi po trenotni duševni zmedenosti. In v poslednjem trenotku predložimo priče. To se je doslej še zmerom obneslo.« »Govorite o pričah, kot bi bili to gumbi, ki sem jih stresel pod zofo. Nimam pojma, kakšne priče imate v mislih?« Caslavsky je sedel k njemu in začel nehote tiše govoriti: »Slutite že. Major, ne delajte demagogije pred menoj. O tem sva, mislim, že govorila. Bilo je nekaj vojakov, ki so bili zraven. In bili so drugi, ki niso bili zraven, a so ga videli, ko se je vračal k oddelku. Nekatere izmed njih moramo najti in jih prisiliti, da bodo govorili. Kdo bi bil za to delo primernejši ko vi, drag ec? Njihov bivši polkovni poveljnik. Ne ogrevajte se, Letz. Sami v duhu priznavate, da je to delo ravno za vas. Ne bom vas niti pregovarjal, vem, da boste pobrali svojo prtljago’ In jutri odpotovali.« »Jutri? Pa kam.« je osuplo vprašal. »Jutri zgodaj se odpeljete z menoj na sodišče. Tam boste ponovili vse, kar ste povedali meni. Takoj potem vas posadim v vlak, ki se odpelje v Kadau. Seveda, finančna stran ostane meni. V Kadaui se je dopolnjeval tisti polk? Potem morate tam nekaj najti. Pri polku bo to težko, vem. Toda v vojni je bil vendar vsak drugi človek v starosti od dvajsetih do štiridesetih let. Nekoliko jih morate najti v Kadaui i in v okolici, če boste le količkaj vestni. In navsezadnje, prepričan sem, najdete tudi nekoga iz tist3 eskorte ali vsaj iz oddelka tega lopova. Te pa prisilite, da bodo govorili in ko boste imeli vse to v žepu, se vrnite sem.« Letzov obraz je kazal, da nikakor ni navdušen. »Poglejte,« je zahohujal, »vi pripovedujete o tern kakor o zabavnem potovanju. Toda pozabili ste pri tem na eno malenkost. Tudi če bi imel srečo in bi našel koga iz tiste eskorte — ne pove mi ničesar. Vsi so bili Nemci razen vašega sina. Zdaj pridem jaz ib bom moledoval, da bi mi pomagali natakniti vrv n» vrat enemu iz njihovega naroda. K temu se ne bodo nikoli odločili.« Caslavsky je pritrdil: »iz lastnega nagiba gotovo ne, za tako naivnega me vendar nimate. Navzl^ temu dobite, če boste razumno postopali, potrebu8 izjave tudi od zagrizenega Nemca.« »Rad bi vedel, kako,« je zamrmral Letz. »Z vami je križ! Prav nič si nočete truditi glsA'5, Ih vendar jg mnogo poti. Morda vam uspe, da spi’3' vite to iz njih v prijateljskem razgovoru. Jaz bi b9 vašem mestu takemu človeku razvezal jezik s pija^ ali z denarjem, če ne bi šlo drugače. Ne rečem, ^ imam taka sredstva rad, toda če gre za to, da pomaga dobri stvari, bi se ne strašil ničesar. Saibe,' mu Bogu bi to izvabil, zakaj morejo biti okolnoS*’ da moramo braniti proti Bogu njegovo lastno stvaj Ne morem vedeti, katera pot bo za to najpri«16!, nejša. Ampak morate katero najti, kajti od tega h odvisno vse.« Pomolčal je in potem končal: »Niti b^ vprašam vas, ali mi ustrežete. Saj to je venda jasno.« Izdaja »Narodna Prosreta« v Ljubljani, zadruga a o. a., predstavnik I. Albreht, aa uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. vsi