ISSN 0351-6407
Človekova pomlad pride le enkrat.
str. 3
ČESTITAMO OB OTVORITVI
tasno bo nljivo
9 77035
640
Murska Sobota, 15. marec 2001, leto LIH, št. 11, odgovorni urednik Janez Votek, cena 230 sit
Na Ivancih zgorela kme
čeraj okrog četrte ure zjutraj je Avgust Klar opazil, da je zagorelo gospodarsko poslopje soseda Štefana Drvariča z Ivanec pri Bogojini, veliko 10 krat 9 metrov, nato se je ogenj razširil še na ostrešje hlevov, velikih 5 krat 4 metre. Takoj je obvestil poveljnika PGD Ivanci Dušana Puhana, ta pa regijski oddelek za zaščito in | reševanje oziroma njegov center za obveščanje. Na kraj požara so pridrveli ob 4.15 ivanski, bogojinski, filovski in vučjegomilski gasilci. Vseh je prišlo kar oseminosemdeset. Požar so gasili z dvema avtocisternama in štirimi O orodnimi vozili oziroma s črpalkami na njih. V pol ure so ogenj lokalizirali, povsem pogasili pa so ga ob 5-30. Na pogorišču so takoj začeli odstranjevati ostanke ostrešja, skelet traktorja, kmetijsko orodje ... Po nestrokovni oceni je škode za več kot tri milijone tolarjev. Seveda se oškodovancu in njegovemu sinu ter preiskovalcem postavlja vprašanje, zakaj je zagorelo, ko pa na tistem mestu, kjer se je pojavil: požar, niso imeli nič takega, zaradi česar bi se lahko vnelo poslopje. Domnevajo, da je ogenj nekdo (kdo?) i podtaknil. - Foto: Š. Sobočan
Jagodnik posvetil
Fazanerijo
jagnje v slačilnici.
Kam sta jo popihala Ivica in Tomi? str. 15
V nedeljo sta med 19. in 20. uro iz mariborskih zaporov pobegnila 31-letni Ivica Pintarič iz Maribora in njegov zaporniški zaupni prijatelj 20-letni Tomi Makoter s Cvena.


NAROČNIK

Vabimo vas, da obiščete nov Avtocenter Hyundai v Murski Soboti in se pridružite številni družini zadovoljnih voznikov avtomobilov Hyundai.
T avtobusni promet Murska Sobota d.cL
Avtocenter Hyundai
Bakovska 29a
Murska Sobota
Tel.: 02/530 16 62
Faks: 02/530 16 74
Servis: 02/530 16 70
Ob odprtju novega prodajno - servisnega salona Idyundai iskreno čestitamo in želimo veliko zadovoljnih strank.
S	1 ' " ‘ ’ ' "	’ *	' ut-
R	“fr i? StM
z-o, LiN/i innaiggg nYUI IUMI
HYUODHI
Vedno na dobri poti
KMETIJSKA PANORAMA
2
AKTUALNO OKOLI NAS
15. marec 2001 VESTNIK
Ljutomerčan Dani Magdič prejel enoletno štipendijo
Amerika - dežela obljubljena?
Verska mladina kot gonilna sila družbenega življenja
ani Magdič iz Ljutomera, 22-letni študent politologije in pedagogike v Ljubljani, je preživel eno leto v ZDA. Čez veliko lužo se je podal v začetku predlanskega oktobra, doživel ameriški milenijum in ostal tam vse do začetka lanskega avgusta. V glavnem je bil v univerzitetnem mestecu Ann Ar-bor, ki se glede na število prebivalcev lahko primerja z Mariborom, leži pa v zvezni državi Michigan, blizu Detroita, kar je čisto na severu ZDA, ob Kanadi. Domov se je vrnil s pestrimi izkušnjami, predvsem pa bogatejši za številna spoznanja, ob katerih je premostil slovensko majhnost in zaprtost.
5 kakšnim namenom si se odpravil v ZDA in ali je bila težka odločitev, da za eno leto zapustiš Slovenijo?
»Ljutomerski kaplan Toni je s svojega obiska v ZDA prinesel domov prijavnico za enoletni študij pri eni od krščanskih skupnosti. Iz prijavnice je bilo še razvidno, da je šlo za versko skupnost, ki je imela svoje TV in radijske programe, in to me je nekoliko privlačilo, takrat sem namreč poleg študija delal tudi na RTV Slovenija. Ponudbo sem najprej zavrnil, saj sem študiral in imel dobro službo, a vendarle me je gnala radovednost. Čez nekaj tednov sem dobil pozitiven odgovor in štipendijo mednarodne katoliške organizacije Renewal Ministries in lokalne ekumenske skupnosti The Word of God, z vsemi navodili in podatki. Uredil sem si vse potrebno na fakulteti in se odpravil...«
Kaj je namen programa skupnosti, ki ti je ponudila štipendijo?
»Kot odgovor na burna 60. leta je v ZDA med študenti nastalo veliko krščanskih skupnosti, naša je pomembno vplivala na celotno mesto, ki je zdaj tako varno, da avtomobila in hiše niti ne zaklepajo. Ljudje, ki sestavljajo skupnost, so finančno dobro stoječi in sklenili so, da bi to zadovoljstvo in izkušnje zdravega krščanskega življenja delili še s kom iz Evrope in Afrike.«
Kako bi opisal leto v Arneri-
ki?
»Odločitev se je pokazala kot nadvse uspešna, prejšnji dvomi-so povsem izginili, štipendijo pa
VESTNIK
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdata: Podjetje za Informirani« d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13. tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in tologralij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 2.900.00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 SIT ■ polletno. Izvod v kolportaži pa 230,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št. 89.
sta poleg mene dobila še dva študenta, Kennedy iz Gane in Andras iz Madžarske. Vsi smo živeli pri družinah. Program je bil sestavljen iz treh sklopov, študija, sodelovanja na konferencah in dela. Ker pa v Ameriki ni nič zastonj, smo od 9- do 12. ure dopoldne delali v pisarnah krščanske organizacije, popoldne pa je bil čas za učenje. Veliko smo potovali, naša organizacija je pripravila ogromno krščanskih konferenc - to so bila velika razgibana srečanja - in na vsaki je bilo nekaj tisoč ljudi, kjer so sodelovali svetovno priznani govorniki, igrale so znane krščanske glasbene skupine, skratka bilo je zelo veselo.«
Bogatejši si torej za marsikatero izkušnjo, ob tem pa si verjetno zelo dobro spoznal ameriške kraje in navade ...
»Kot pomočniki osebja smo z organizatorji prečesali ZDA po dolgem in po čez, od Floride, Mississippija, do Chicaga, Toronta v Kanadi, Detroita, sodelovali smo tudi s krščansko študentsko organizacijo znamenite michiganske univerze. Poleti smo kot animatorji mladinske veroučne skupine preživeli tri tedne na Karibih, v državi Trinidad in To-
»Lastovka« v Ingolstadtu bo nadaljevala polet
Košček doma in domovine
Vodenje društva bodo prevzeli mladi
Kleinmehringu nedaleč od Ingolstadta je minulo soboto dokaj
glasno odmevala naša glasba
- izvajal jo je ansambel Trajani - in ob njej se je slišala tudi domača pesem, folklorna skupina pa je zaplesala nekaj slovenskih ljudskih plesov.
Vse to se je dogajalo na dokaj množični prireditvi, ki jo je organiziralo Slovensko kulturno društvo Lastovka. Namenilo jo je praznovanju dneva žena - v kulturnem programu so nastopili učenci slovenskega dopolnilnega pouka, ki ga še vedno vodi Olga Kerčmar, obenem pa so izvedli tudi društveni občni zbor.
»Danes je predvsem priložnost, da se zamislimo, kako opravlja Lastovka svoje poslanstvo, kako dosega cilje, ki smo si jih zadali pred skoraj 24 leti ob njenem vzletu,« je v svojem pozdravnem nagovoru na začetku dejala predsednica društva Ladica Kokalj. Poudarila je, da so Lastovko ustanovili zato, da bi se zbirali, še srečevali, pogovarjali,
baggo. Kot svetovalci smo sodelovali tudi na katoliških taborih, ki so bili nekaj posebnega, ob delavnicah, predavanjih in nastopih glasbenih skupin je bilo veliko športnih aktivnosti. Ob tem pa smo se vedno držali ameriškega pravila »make sure you have some fun« (glej, da se boš imel »fajn«). Ameriški mladi prosti čas radi preživljajo predvsem z zabavo, ki je zelo zanimiva, včasih celo »odštekana«, a mhd kristjani vedno pozitivna.«
Kje se najbolj kaže razlika med Američani in nami?
»Razlika je ogromna. V Ameriki beseda nekaj velja, ljudje, vsaj tisti, s katerimi sem bil v stiku, so veliko odgovornejši, vsakemu dejanju se poišče vzrok, sprenevedanja nisem opazil, večja je spoštljivost med ljudmi, razumeti pa je treba, da sem živel med kristjani. V Sloveniji je vedno mogoče čutiti neki družbeni pritisk, vsi najpogosteje vedo o tebi več, kot veš sam o sebi. Že pogovor v ZDA je bil bolj sproščen. Pozitivno je, da je civilna družba v ZDA močna in kritična, nihče pasivno ne spremlja samovolje voditeljev.«
Kakšno pa je življenje ameriškega mladostnika?
»V Ameriki pomeni konec srednje šole za tiste, ki nadaljujejo izobraževanje, tudi konec bivanja na domu. Univerze izbirajo glede na finančno zmožnost, včasih je treba na »faks« tudi z letalom, študentje hodijo domov približno trikrat letno (božič, velika noč, poletne počitnice), zanimivo pa je, da
V začetku so morali ustanovitelji društva Lastovka nastopati na prireditvah sami, zdaj lahko občudujejo že tudi svoje vnuke. (Foto: J. G.)
predvsem pa zato, da se njihovi otroci ne bi izgubili v tujem svetu. Medtem morajo to skrb že prenašati tudi na vnuke. In napočil je čas, da vodenje Lastovke prevzamejo njihovi starši, kajti sicer bi se lahko zgodilo, da bi društveno življenje zamrlo. O tem, da društvo morda nima več možnosti za obstanek, so nekateri razmišljali že naglas.
»Odločili pa smo se, da bomo storili vse, da Lastovka nadaljuje
tudi tisti, ki živijo v neposredni bližini univerze, raje gredo v študentski dom. Življenje ameriškega mladostnika je odvisno od tega, ali je veren, ali ne. Ni pravilo, ampak v velikih primerih se neverni predajajo alkoholizmu, prostituciji... V Sloveniji se versko mladino povezuje z neko tradicionalnostjo, v Ameriki ni tako. Tamkajšnja verska thladina je motor družbenega življenja, vizij, družabnosti.«
Sproščenost v življenju se verjetno tudi precej prenaša na potek študija, ki vodi v večjo »odprtost« in Jleksibilnost predavanj...
»Univerzitetno naselje michiganske univerze (UofM) je pravo mesto, ki je v celoti posvečeno univerzi, kjer imaš občutek pripadnosti in skupnega interesa po razvijanju družbe. Komunika
tistim, ki bodo delali zanjo, tudi v prihodnje ne bi bilo žal za nobeno uro prostega časa, ki bi ga posvetili delu zanjo; da bi se v njenem zavetju počutil kot doma vsak Slovenec v Ingolstadtu in da bi nam postalo ob spominu na Lastovko toplo tudi takrat, ko bomo že zdavnaj tam, kamor nas vodi klic lastovke - pod skromno, a vendar toplo, domačo streho,« je končala svoj nagovor Kokaljeva. Potem so predlagali
cija med študenti in profesorji je zdrava, predavanja, predvsem pa vaje, se velikokrat zavlečejo v dolge debate. Profesorji so s svojim načinom poučevanja, sproščeno komunikacijo in upoštevanjem vsake dobronamerne kritike, predvsem pa z veliko manjšo mero napuha, študentom precej bolj dostopni. Zelo dober se mi zdi kreditni način študija, ki odpira študentom izredne možnosti izobraževanja v smislu prilagajanja glede na s-protne potrebe trga delovnih mest.«
Kako pa je z zaposlitvijo po koncu študija in kako mlade izobražence sprejemajo njihovi prihodnji delodajalci?
»Gospodarstvo v ZDA odlično sodeluje s priznanimi univerzami, potrebe izhajajo od spodaj in ne od zgoraj. Velikokrat pride
katerimi sta okrog dve tretjini mladih. Eden od njih je predviden tudi za predsednika predsedstva, volitve pa bodo to soboto. In upati je, da bo s pomlajenimi krili Lastovka zares uspešno nadaljevala svojo pot, da bodo še naprej organizirali prireditve, imeli mladinski klub, slovensko folklorno skupino, slovenski dopolnilni pouk, društveno ekipo za kegljanje, ki je lani postala celo prvak bavarske lige, in še
podjetje iskat ustrezne študente na univerzo in tako študenti že med študijem sodelujejo s podjetji, ki jim takoj po diplomi zagotavljajo delovno mesto. Študij na ameriški fakulteti je intenziven, predavanja so skoraj vsa obvezna, a vendar si študentje naberejo delovne izkušnje v svoji stroki s počitniškim delom in te potem ob prošnji za delovno mesto uspešno uveljavljajo. Zanimivo pa je tudi, da nekateri opravljajo kar tri različna dela na dan, saj študij v ZDA ni poceni: zjutraj so npr. kosili travo na igrišču za golf, popoldne pomagali v knjižnici, zvečer pa delali v restavraciji. Največje povpraševanje je po inženirjih vseh strok, najbolj po računalničarjih, tudi kemikih, pravnikih, zdravnikih, ekonomistih...«
Si imel v tem času priložnost spregovoriti slovensko besedo?
»Novo leto sem preživel med slovenskimi izseljenci v Torontu v Kanadi, takrat sem po nekaj mesecih prvič spregovoril slovensko. Srečal sem predvsem Dolenjce, nekaj je bilo tudi Prek-
mutcev, Prlekov bolj malo. Občutek ob srečanju z njimi je bil enkraten.«
Za kakšno spoznanje si bogatejši po prihodu iz ZDA?
»Po vrnitvi se mi je odprlo povsem novo obzorje, otresel sem se slovenske samovšečnosti, uvidel sem, da Slovenija ni središče sveta. Poleg jezika sem si nabral ogromno izkušenj. Spoznal sem, da je Amerika v smislu sproščenosti, svobode in avanturizma res taka, kot nam jo Evropejcem prikazuje Hollywo-od, po drugi strani pa je Holly-wood velika laž. Filmi, ki nam jih Američani izvozijo, so drugače prirejeni za ameriško in drugače za evropsko občinstvo - v ameriških verzijah so izrezane družbeno vprašljive podobe (pornografija ...).«
Se boš še kdaj vrnil v »obljubljeno deželo«?
»Ponudili so mi, da bi študiral na univerzi, dobil bi tudi štipendijo za štiri leta, tam sem se dobro počutil, skratka, ni bilo razloga, da bi prišel nazaj, a sem se vrnil, da doma dokončam študij na fakulteti, za naprej pa še ne vem. Čeprav imam rad svoje domače kraje, pa mislim, da priložnosti, iti v svet, ne smeš izpustiti, kajti odpre se ti povsem novo obzorje, pridobiš izkušnje, s katerimi bogatiš sebe in okoli-
f ISHE 15_jmarec 2001
AKTUALNO DOMA
Izguba vitalnosti - več umrlih kot rojenih
Pomurje ostaja brez (mladih) ljudi
Ob osamosvojitvi je odšlo pet tisoč duš
tatistika nas je leta 1999 naštela za 2448 manj kot pred petimi leti. Število rojstev upada, število umrlih pa se povečuje, tako da smo imeli v predlanskem letu kar 512 več umrlih kot rojenih. Z najnižjim naravnim prirastkom sta upravni enoti Lendava (-5,3) in Murska Sobota (-4,6), nekoliko na boljšem sta preostali pomurski upravni enoti, čeprav je tudi tu število umrlih nad številom rojenih. Naravni prirastek za Pomurje je znašal v istem letu - 4,0, a za Slovenijo -0,8. Vitalni indeks, ki meri reprodukcijo populacije, pa govori o veliki in nagli depopulaciji pomurskega prebivalstva. V letu devetindevetdeset, ko je imela Slovenija v povprečju še vedno vitalni indeks 92, je bil izračunan za murskosoboško upravno enoto 61 ali za Lendavo komaj 59- Ti neugodni pokazatelji pa niso posledica zgolj večjega deleža starih ljudi, to pa radi poudarjamo, pa tudi tega ne, da bi Pomurske rojevale manj otrok kot v drugih regijah. V Pomurju je namreč manjši delež generacij, ki po starosti sodijo v reproduktivno dobo.
Samo v letu osamosvojitve Slovenije se je število ljudi v Pomurju zmanjšalo kar za pet tisoč duš. »Pomurje je to leto doživelo bistveno večji upad populacije kot preostala Slovenija,« je ugotavljal dr. Jože Miklič, vodja oddelka za socialno medicino z murskosoboškega Zavoda za zdravstveno varstvo. Po deležu starega prebivalstva sta namreč pred pomursko še novogoriška in koprska zdravstvena regija,
skega povprečja. Zaradi bolezni srca in ožilja umre od osem do deset odstotkov več Pomurcev, manjši je delež umrlih zaradi novotvorb in večji zaradi poškodb,« je povedal sogovornik. Dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja imamo v Pomurju več kot drugje. Delež debelih je višji kot v Sloveniji, kadilcev je več kot drugje in število še narašča, več ljudi pa tudi oboleva zaradi visokega krvnega tla-
vendar so tam ob večjem številu rojstev tudi pokazatelji vitalnosti prebivalstva dosti ugodnejši kot
v Pomurju.
Pobira nas zaradi bolezni srca in ožilja
Nedolgo nazaj so mediji obja
vili ugotovitve o socialno-eko-nomskem položaju Slovencev, v katerih so ugotavljali, da Pomur-ci umiramo prej, najdaljšega življenja v državi pa se lahko nadejajo Primorci. Statistično vzeto pa nas pobira zaradi enakih vzrokov kot drugod po Sloveniji. »Na prvem mestu so bolezni srca in ožilja, na drugem je rak in tretje so poškodbe. Seveda so deleži v Pomurju drugačni od sloven-
Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota
išče pet
kolporterjev
(lahko študentje, mlajši upokojenci brezposelni)
za prodajo VESTNIKA enkrat tedensko na ulici.
Prijave s telefonsko številko pošljite do 20. marca na naslov: Podjetje za informiranje, d. d.
Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom: za kolporterja
ka. S pričakovano življenjsko dobo pa je tako, da se bo z majhnimi koraki izboljševala v prid Po-murcev, saj se njihovo zdravstveno in socialno stanje postopno vendarle izboljšuje, ne bo pa se več tako hitro spreminjalo v preostalih delih Slovenije.
V povprečju vsak zaposleni
vsaj dan na bolniškem dopustu
V povprečju je bil na leto vsak zaposleni Pomurec vsaj en dan na bolniškem dopustu, dnevno pa je odsotnih z dela okoli dva tisoč delavcev. Povprečno trajanje ene odsotnosti znaša v Pomurju 17,4 dneva, s tem da v upravni enoti Murska Sobota skoraj 19 dni. Še vedno je velika razlika med spoloma, pogosteje ostajajo doma,ženske, njihova odsotnost pa je za sedem dni daljša
Pregelj Jagodnikovo žrtveno jagnje
Diktatorska klofuta
o nogometnem derbiju Mura - Maribor vsa Slovenija ne govori o igri, temveč o dogodkih, ki so sledili po tekmi v slačilnici. Predsednik Maribora Jože Jagodnik naj bi udaril igralca Martina Preglja, ki je bil izključen v 50. minuti, saj naj bi bil po njegovem mladi nogometaš kriv, da so vijoličasti zapravili vodstvo in iz Fazanerije odnesli samo točko. Sedaj je že jasno, da je Jagodnik res udaril Preglja, še več, skočila sta si še »v lase«, a so ju soigralci ločili. Tega niso zanikali na tiskovni konferenci, potrdil pa je še tehnični direktor Željko Fundak z neverjetno izjavo, da je »to nekaj čisto normalnega, saj ko sem bil jaz trener, sem enkrat vrgel v igralca mizo.«
Moram priznati, da prekršek Preglja nikakor ni bil za rdeči karton, temveč samo za rumenega, saj je Bakula s svojimi izkušnjami še malo dodal igranje bolečine. Pravzaprav bi rdeči karton moral dobiti domači igralec Prednik (dobil je samo rumenega), ki se je po prekršku zagnal v Preglja in tako sprožil ves incident. Res je Pregelj znan kot vročekrven nogometaš, a tokrat so ga domači nogometaši
Če je to res nekaj normalnega v našem nogometu, potem so medsebojni odnosi v naši najbolj priljubljeni športni panogi v popolni krizi, v takšnem okolju pa nikakor ne more priti do spodbudnega razvoja mladih nogometašev. To pa ni prvi izpad Jožeta Jagodnika, ki je bil v mlajših letih doživljenjsko izključen iz košarke, ker je »nokavtiral« sodnika, veliko bolj medijsko odmeven pa je bil napad na Delovega novinarja Francija Božiča v enem od ljubljanskih lokalov. Tako je čisto ustrezno vprašanje, ki ga v teh dneh postavljajo mediji, ali takšen človek sploh sodi v šport.
Pri vsem tem pa je spodaj podpisanemu najbolj žal Martina Preglja. Sam sem bil namreč na tekmi ravno v prvi vrsti južne tribune, tako da se je zgodil prekršek nad Bakulo tik nred moiimi očmi.
od moških. Dnevna odsotnost zaposlenih žensk je dosegla v letu 1999 5,65, moških pa 4,1 odstotka. Zaradi negotovosti in bojazni za ohranitev delovnega mesta se je zmanjšala odsotnost z dela v lendavskem koncu, še vedno pa narašča v murskosoboški upravni enoti. Dve tretjini odsotnosti sta zaradi bolezni, primerjava z drugimi regijami pa je pokazala, da so zaposleni v murskosoboški upravni enoti
mnogo pogosteje odsotni z dela zaradi duševnih motenj. V Sloveniji je odsotnih zaradi duševnih motenj 8,1 odstotka žensk, v murskosoboški upravni enoti pa 19,6 odstotka. »Primerjalna analiza bolezni pa ne kaže pomembnih razlik, to pa dokazuje, da duševna motenost žensk, posebno v upravni enoti Murska Sobota, nima čvrste strokovne podlage,« je izjavil dr. Jože Miklič.
m. h.i
izzvali, sodnik Kranjc s Ptuja pa je nasedel. Najbolj žalostna pa se mi je zdela izjava Jagodnika, da bo zaradi izključitve verjetno pretrgal pogodbo s Pregljem. Če Jagodnik misli, da zaradi izključitve enega igralca Mariborčani, ki drugače sploh niso imeli pravih priložnosti, niso mogli zmagati, potem je to že skoraj obupno metanje peska v oči sebi in drugim. Sedaj, ko zaostajajo že štiri točke za Olimpijo, je pač treba poiskati žrtveno jagnje. In to je Martin Pregelj. Pri tem pa je Jagodnikov spomin tako kratek, da se ne spomni, da je bil ravno Pregelj najbolj zaslužen, da si je Maribor na tekmi proti Lyonu na široko odprl vrata v Ligo prvakov. V Jagodnikovem pojmovanju nogometa se očitno uspehi hitro pozabljajo, neuspehi pa agresivno kaznujejo.
Tnmn	■
Komentar
5 to domačo ljudsko prispodobo , bi se dalo na kratko opisati to, kar se dogaja sedaj za šestimi pomurskimi vrtički, ki kažejo na psihosocialni sindrom oblastne pomembnosti lokalnih veljakov. Ne glede na njihov potencial vsi delujejo kot nosilci velikih klobukov. Žal so ti klobuki preveč prazni, da bi dajali ustrezne učinke. Že vrabci na strehah čivkajo, da so državne finance v krizi in da bodo omejene tudi naložbe v ureja-
nje njihovih vrtičkov. Toliko bolj žalostno pa je, da se ta »kratkost« majhnih oblastnikov z velikimi klobuki, ki jim zastirajo pogled čez lastniplotiček, kaže v škodi za celotno regijo. Ta čas stopajo v ospredje Občinarji, kjer naj bi tekla trasa
Mali žak, velik čak
avtoceste od Beltince do Pinc in od Vučje vasi proti Mariboru. »Cenkanje« okrog trase pomeni dolgoročno škodo za ta prostor, ne glede na to, kako se na ta projekt gleda s tega ali onega vidika. Dejstvo je, da brez te infrastrukture ne bo 'enega od pomembn ih pogojev, ki bi prostoru omogočil razvoj. Znano je, da kljub lokalni razvitosti preostali deli Slovenije kot regije ali kot statistične regije delujejo pri uveljavljanju svojih skupnih interesov v odnosu do države na povsem drugačni ravni, kot je to značilnost Pomurja. V teh časih, ko se strogo namenski denar za infrastrukturo - ceste uporablja za krpanje proračunske luknje, državnim oblastnikom še kako ustreza lokalna vojna občinskih vrtičkarjev za to, kje bo šla trasa. Na drugi strani je presenetljivo, kako malo jih zanima tudi, zakaj se odmika začetek pripravljalnih del na že definiranem avtocestnem odseku, čeprav bi se ta že morala začeti. Na drugi strani tudi preseneča, kako malo ali nič so naredili ti veliki »krščakarji« za zaščito interesa svojih občanov, ki so neposredno vpleteni v te projekte - mislim na prodajo zemljišč. Nobena skrivnost ni, da je zemlja, kise odkupuje za infrastrukturne potrebe, najslabše plačana. Resnica je, da so tisti, kjer so se dela na avtocestnem križu začela, dobili največ. Nerazumljivo pa je, kako je lahko pomurska kmetijska zemlja vredna do tri- ali štirikrat manj od tiste v oklici Ljubljane, ali kot je bila vredna na celjskem ali primorskem koncu. Toda tam so lokalni veljaki izredno hitro našli konsenz za traso in potem iskali priložnosti, ki jim jih daje avtocesta tudi pri razvoju preostale infrastrukture, npr. telefonije. Pogajali so se in pogodili, da so se do posla na avtocestnih postajališčih dokopali lokalni podjetniki in ne nazadnje z ustreznimi informacijami in pravno pomočjo so zaščitili tudi lastnike zemljišč, da zemlje niso prodali pod ceno. Vsega tega na našem terenu ni opaziti. Začel se je boj za oslovo senco, ki nas bo, tako kot sonce »premika« senco v krogu, kot regijo porinil v tem krogu na konec - v naslednje ali konec naslednjega desetletja.
Janez Votek ■
Do 26. marca čas za prenašanje prijav
Vpisno kolo se nezadržno vrti
eti marec je bil rok, do katerega so morali osmošolci oddati prijavo za vpis na to ali ono srednjo šolo, če nameravajo nadaljevati izobraževanje po končani osnovni šoli. Praksa zadnjih let kaže, da se jih tako odloči večina učencev v Sloveniji, in to velja tudi za Pomurje.
Vpisno kolo se nezadržno vrti in medtem opozarja učence, da morajo biti pozorni, če so se prijavili za program, za katerega je razpisanih manj prostih mest za novince, kot bi se jih želelo vpisati. Najkasneje do 26. tega meseca je določen rok za prenašanje prijavnic z ene na drugo srednjo šolo, kjer imajo še dovolj prostih vpisnih mest, ali za preusmeritev v drugi program na isti šoli, kamor so se prijavili. O tem morajo vsekakor dobro razmisliti tisti, ki jim kaže, da bodo zbrali premalo točk s splošnim učnim uspehom in na zunanjem preverjanju znanja. Iz informacije, ki jo je pripravilo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter jo objavilo tudi na internetu, izhaja, da so prejele preveč prijav tudi nekatere pomurske srednje šole, in sicer Dvojezična srednja šola Lendava za program gimnazija, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer za programa vzgojitelj predšolskih otrok in gimnazija, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota za programa bolničar - negovalec in tehnik zdravstvene vzgoje ter Gimnazija Murska Sobota za program športne gimnazije. V preglednici pa zasledimo tudi pet ničel, to pa pomeni, da oddelka ne bo, ker se je prijavilo premalo učencev. To velja za dualni program kuhar in natakar na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci, program strojni tehnik na Dvojezične srednji šoli Lendava, programa pomočnik kmetovalca in kmeto-valka gospodinja na Srednji kmetijski šoli Rakičan ter dualni program tesar na Srednji poklicni in tehniški šoli M. Sobota. Na pomurskih srednjih šolali so sicer razpisali okrog 1.500 učnih mest - to je več kot šteje generacija osmošolcev -, prijavilo pa se je skupaj 1.162 učencev. Okrog 260 jih namerava nadaljevati izobraževanje v določeni srednji šoli v drugih središčih, največ v Mariboru, na Ptuju, v Celju in Ljubljani. Nekateri so si izbrali enake programe, kot so v naši regiji, drugi pa takšne, ki jih v Pomurju ni (računalništvo, frizerstvo, cvetličarstvo, slaščičarstvo, živilstvo itd.).
4
LOKALNA SCENA
15. marec 2001
Problemi še v Trnju in Žižkih
Skupna stavba v Prosenjakovcih - da ali ne?
Iz občine Radenci
Povsod vodomere
red kratkim so morala gospodinjstva v krajevnih skupnostih Bistrica in Črenšovci poravnati račune za vodarino. Čeprav bi lahko rekli, da je v primerjavi z večino drugih občin v našem okolju cena nizka, smo slišali, da je voda postala predraga. In kakšna so dejstva?
Cena za kubični meter vode znaša 33,65 tolarja. Sliši se neverjetno malo, vendar je k temu znesku treba prišteti še takso za obremenjevanje voda, vodno povračilo in davek na dodano vrednost, tako da je končna cena 110 tolarjev. Marsikje je to višje, tudi več kot 200 tolarjev za kubični meter. Pred leti, ko v občini Črenšovci še niso montirali vodomerov, so bili določeni pavšalni zneski. »Kasirali« so jih vaški ali vodovodni odbori 2-krat letno. Takrat so bili računi v večini primerov res precej nižji kot sedaj, vendar prišli so novi predpisi, ki jih ni mogoče zaobiti. Nekateri se predvsem nikakor ne morejo sprijazniti s takso - odslej je določena v višini 60 tolarjev za kubični meter zato pišejo nove položnice z zmanjšanimi zneski, tako da, odštejejo takso, to pa seveda ni prav. Kaj bi bilo, če bi vsi tako delali? Seveda jih bodo za odšteto razliko terjali. Prav tako so na občini sklenili, da morajo biti vsi uporabniki javnih vodovodov priključeni na omrežje prek vodomerov (na stroške uporabnikov), in to tudi nenaseljene hiše, v katerih lastniki bivajo občasno. V takšnih primerih bodo zaračunali vodarino za najmanj 10 kubičnih metrov vode na leto, če pa bo poraba večja, pa po dejanskem stanju. Vodovodne priključke v trajno nenaseljenih hišah in objektih, ki jih lastniki ne uporabljajo, pa bodo »zablindirali«. Lahko se bo sicer zgodilo, da vodomera pri kakšni hiši iz določenih razlogov do napovedanega roka (31. marec) ne bodo montirali, v tem primeru pa bodo obračunali letno porabo vode 55 kubičnih metrov na osebo. Po podatkih občinske uprave je v občini še okrog 40 priključkov brez vodomera, največ problemov pa naj bi imeli v Trnju in Žižkih.
J. G. ■
Greznica ne
vabi podjetnikov
Investitorji, javite se!
eprav je moravskotopliški občinski svet v svojem programu že načrtoval sprejem odločitve o gradnji skupne stavbe v Prosenjakovcih in imenovanje gradbenega odbora,
ni prišlo ne do odločitve ne do imenovanja. Za kaj gre?
like trgovine dobiček, ne samo promet.« Župan je še spomnil na podobno zgradbo v Gornjih Pe-trovcih, ki je bila postavljena že pred štirimi leti, pa je danes še vedno napol prazna. Predlagal je, da bi občina poskušala dobiti nekaj sredstev iz naslova za narod-
Občina Beltinci
Koliko je vreden dobljeni glas?
eltinski občinski proračun bo moral zagotoviti 125.670 tolarjev na mesec oziroma nekaj več kot 1,5 milijona tolarjev na leto za financiranje političnih strank. Tako so sklenili svetniki na seji občinskega sveta, ko so določili, da bo prispevala beltinska občina iz svojega proračuna za vsak dobljen glas stranke ali liste po 30 tolarjev na mesec.
Tako bo dobila SKD za 1.622 glasov 48.660 tolarjev na mesec. Sledi ji SLS z 31 440 tolarji za 1.048 glasov. LDS-u je mesečno zagotovljenih 24.120 tolarjev (807 glasov), SDS-u pa 21.360 SIT za 712 glasov. Pri tem so izhajali iz 26. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah, ki občini daje možnost financiranja političnih strank. Letni znesek, namenjen financiranju političnih strank, ne bo višji od 0,2 odstotka prihodkov proračuna občine Beltinci v letu 2001.
Mesečni znesek bodo nakazovali posameznim političnim strankam štirikrat letno, in sicer ob koncu vsakega četrtletja.
M.J. ■
Tam, kjer sta sedaj vaški dom in trgovina v slabem stanju, bi morala biti stavba za potrebe turizma, bližnjega Art centra, narodnostnih zadev, notri pa bi bili krajevni urad, pošta, trgovina z mešanim blagom, zavarovalnica, Pletilstvo Prosenjakovci in še kaj. Zapletlo se je pri problemu, ki se v zadnjem času največkrat pojavlja pri nas: denarju. Čeprav so dali zavarovalnica, Pletilstvo, upravna enota in pošta načelno pozitivno mnenje, je slednja že omenila, da ima težave s financiranjem. Vendar pa ni bilo odziva trgovskih podjetij, saj naj ne bi bilo zadosti prometa. Treba pa je omeniti, da javnega razpisa še ni bilo, ker na občini še niso vedeli, kdo bo investitor. »Smiselno bi bilo delati v okviru režijskega obrata, ker občina sama tega ne bo zmogla pokriti,« je bil mnenja župan Franc Cipot. »Parcela je bila odkupljena po ceni nekaj več kot tri milijone, vendar bo treba ta kredit še odplačati.« Sama zgradba bi stala okrog 100 milijonov tolarjev, s tem da bi bilo treba narediti vsaj greznico, ki bi stala še dodatnih 15 milijonov. Objekt bi se delno financiral iz enega dela kredita, ki je bil namenjen za Art center, to pa je znesek v višini 32 milijonov tolarjev, kaj pa preostalo pokritje?
Svetnik Tibor Vbrbš je prepričan, da bi se drugi stroški pokrili iz prodaje in oddaje prostorov. »Ta zgradba je stara že 50 let in bi jo morali obnoviti že pred tremi leti. Župan je pred časom že dejal, da imamo investitorje in da mora stavba letos stati. V njej mo-
rata biti še zdravstveni dom in mesnica. In kot takšna bo edina na tem področju. V njej morajo biti velika trgovina, podobna Spa-rovim ali Mercatorjevim, da bo pritegnila tudi kupce iz Madžarske. Vodovod nam bo zgradila država, to nam je.obljubil minister Bohinc.« Kljub njegovi razlagi pa so mnogi ostali v dvomih. Franc Kučan je dejal, da najprej želi videti črno na belem predračunsko vrednost, projektni izračun in ime investitorja, šele potem lahko glasuje o tem. Jože Štefko je predlagal vključitev investicijskih ali podjetniških hiš, da občina ne bi bila investitor in bi tako prihranila sredstva. Svetovalec župana Milan Šadl je izrazil svoj dvom: »Če bi bila lokacija primerna, bi se investitorji zanjo pulili, o njih pa ni ne duha ne sluha. Iskreno rečeno, bojim se iti v projekt, ker bodo tam še vedno mali potrošniki, medtem ko želijo imeti ve-
nosti. Tako so prišli do sklepa, naj se za vso zadevo pripravi idejna dokumentacija, odločitev o tem, ali se bodo lotili gradnje skupne stavbe ali ne, pa bo »padla« na naslednjih sejah občinskega sveta.
Tomo Koleš ■
Starejši trpijo zaradi osamljenosti, psihičnih težav, revščine, nasilja
Prostovoljci poživljajo dni
Starejši ljudje imajo velike probleme, ki jih ne zmorejo, ne upajo ali ne znajo rešiti
M
nogi trpijo zaradi revščine, psihičnih težav, osamljenosti ali nasilja svojcev nad njimi. Potrebujejo človeka, ki bi jim bil v oporo, toda dostikrat ostanejo s svojimi problemi sami.
Družba je zazrta v generacijo mladih, v poudarjanje njihovih problemov, stari pa ostajajo zunaj kroga pozornosti; »Upokojenci veliko naredimo za svoje dobro, toda potrebujemo tudi pomoč širše skupnosti,« je poudaril v uvodu delovnega srečanja o pomenu prostovoljnega dela predsednik Društva upokojencev Murska Sobota Jože Vild. Prostovoljno delo lahko prinese v življenje starejših ljudi novo, poživljajočo vsebino, saj je prostovoljec tisti človek, zaradi katerega so dnevi prijetni in pričakovani.
Prihajajo zaradi pristnega odnosa
Da so ljudje potrebni pogovo--	«z. ♦■url«	ič*
ne službe, ki jo je ustanovilo murskosoboško cjruštvo upokojencev. S svojim problemom se je oglasilo že okoli sto starejših ljudi. Prignali so jih s spori obremenjeni medsebojni odnosi, slab odnos zdravstvenih delavcev do njih, materialni in drugi problemi. Zakaj raje potrkajo na vrata neformalne inštitucije? »Zaradi pristnejšega odnosa,« je povedala Marija Horvat, predsednica komisije za socialne zadeve pri društvu.
Prostovoljstvo je šola za medgeneracijsko sožitje
V svoji notranjosti pa je prostovoljno delo lahko tudi zelo dobra šola za učenje medgeneracijskega sožitja, saj je za medse-hnino snoznavanie eeneracii nn.
biti dana možnost, da spoznajo starejše ljudi, in starejšim, da spoznajo mlade. In potem je obojim lepše, saj z neposrednim stikom lahko presežejo vnaprejšnje sodbe, stereotipe drug o drugem.
Stanovalce Doma starejših v Rakičanu obiskujejo mladi iz srednjih šol in Sonja Kolbl je zbranim pokazala misli, zapisane na plakatu o tem, kaj so mladi doživeli pri svojem delu. Mladi s svojimi obiski prinašajo v dom vedrino in mladost pa tudi pogovarjati se znajo na svoj način in o drugih temah, kot jih stanovalci običajno premlevajo med seboj. Prostovoljno delo mladih v Domu starejših v Rakičanu je tako že povsem domače.
Upokojenci kličejo nove sejalce na polje prostovoljstva
Ni na še udomačeno v holni-
že pred dobrim letom. Morda zaradi nepoznavanja dela, ki bi ga prostovoljec lahko opravljal med bolniki. V bolnišnici bolniki prostovoljca potrebujejo predvsem zaradi osamljenosti, za sogovorništvo in druženje. Morda pa bi se jih nekaj našlo prav med upokojenci, je povabila Daniela Moreč z murskosoboške bolnišnice.
K sodelovanju pa je upokojence prostovoljce povabila tudi Vlasta Glavač z murskosoboškega Centra za socialno delo, kjer imajo dobro organizirano pomoč starejšim in invalidnim osebam na domu. Kljub redno zaposlenim in laičnim negovalkam bi bila v dneh, ko so te na dopustu ali odsotne zaradi bolezni, pomoč prostovoljcev še kako potrebna.
Polje za prostovoljno delo je na področju skrbi za starejše Iju-'di zelo široko, zato tudi upoko-ienci kličeio no novih sejalcih
4 milijone od stavbnih
zemljišč
rogram prodaje občinskega stvarnega in finančnega premoženja v letu 2001 je pripravljen na podlagi evidence občinskega premoženja.
Tako je predvideno nadaljnje zaokroževanje parcel oziroma prodaja v vseh tistih primerih, kjer je to smotrno in dovoljeno z neposredno prodajo brez javne-
ga razpisa v skladu z zakonom o stavbnih zemljiščih. Gre predvsem za dokončanje postopkov, povezanih z vlogami občanov v letu 2000. Tovrstne vloge pričakujejo tudi v letošnjem letu.
S komunalno urejenimi stavbnimi zemljišči občina trenutno ne razpolaga, zato v letu 2001 ni predvidena tovrstna prodaja. Vrednost zemljišč, ki bodo prodana zaradi zaokrožitev parcel in s tem gospodarnejše rabe, je v tej fazi ocenjena samo preliminarno. Izračunali so namreč, da bi pridobili z neposredno prodajo in zaokrožitvijo stavbnih zemljišč, pri čemer računajo na določeno število vlog občanov, okrog 4 milijone tolarjev. Sredstva od prodaje občinskega premoženja bodo porabljena v skladu s proračunom radenske občine. Hkrati so občinski svetniki pooblastili župana za sklenitev pogodb o prodaji nepremičnin.
M.J. ■
Radenski svetniki kategorizirali ceste
Denar v blato?!
Zelena luč za odlok o občinskih cestah
akon o javnih cestah, ki ga je že pred časom sprejel državni zbor, obvezuje občine, da opravijo novo kategorizacijo vseh občinskih cest. Ta pa mora biti seveda v skladu z vladno uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest. Medtem je strokovna služba Direkcije RS za ceste že izdala pozitivno mnenje, zato so na torkovi seji občinskega sveta v Ra-
dencih prižgali zeleno luč za sprejetje občinskega odloka.
Po novi kategorizaciji je v radenski občini 17 odsekov lokalnih cest v skupni dolžini skoraj 33,2 kilometra. Mestnih cest je sicer še enkrat več, torej 34, toda ker so krajše, so izmerili le 8,3 kilometra.
Po številu seveda prevladujejo javne poti, kamor so uvrstili 64 odsekov v skupni dolžini blizu 43,6 kilometra. Kljub jasnim opredelitvam in poenotenju stališč v krajevnih skupnostih Radenci in Kapela, so nekateri svetniki skušali skozi zadnja vrata vsiliti »svoj« cestni odsek.
Tako je Jože Flegar ob zadovoljstvu, da je med lokalnimi cestami tudi odsek Radenci-Bo-račeva-Janžev Vrh, izrazil pomislek, češ da v omenjenem odloku niso naštete vse javne poti. V mislih je imel zlasti nekatere zasebne poti, ki naj ne bi bile vključene v program vzdrževanja. Pridružil se mu je Janko Smodiš, za katerega so najbolj vprašljive makadamsko neutrjene poti, ki so v zimskem času neprevozne. Mihael Petek, ki je vodil občinsko komisijo, pa je pojasnil, da so nekategorizirane ceste v občinski lasti javno dobro. Po njegovem mnenju je bilo nemogoče zajeti vse take poti, ki so za ljudi sicer življenjsko pomembne, toda njihovo število je ogromno. »Denarja ne moremo metati v blato, kaiti liudie bi radi
S spremembami in dopolnitvami odloka o ureditvenem načrtu za del naselja Radenci »Jelovi-ca-Maja« je izrecno dovoljena tudi gradnja pomožnih objektov ali prizidkov k osnovnemu objektu. Stari odlok namreč teh posegov ni dopuščal.
ničesar! Zato je nesmisel, da bi v odlok vnesli vsako kozjo pot,« je slikovito pripomnil.
Sicer pa so občinski svetniki sklenili, da bodo do jeseni sprejemali morebitne predloge in pripombe, o prekategorizaciji cestnega odseka Gornja Radgo-na-Ivanjci pa se bodo dogovarjali z radgonsko občino. »Odveč so tudi pomisleki, da se bo standard čiščenja in vzdrževanja cest, zlasti zimske službe, poslabšal. Še več! Ta standard se bo kvečjemu še izboljšal!« je zatrdil župan Herbert Šefer.
Milan Jeršei
VESDIIK
HSHIK 15. marec 2001
LOKALNA SCENA
5
Projekt kanalizacije in čistilne naprave v Dobrovniku bo izpraznil žepe
Kako zbrati 857 milijonov?
4000 mark po gospodinjstvu
ajvečja investicija ta hip v občini Dobrovnik bo gradnja kanalizacije in čistilne naprave. Župan Marjan Kardinar je s sodelavci opravil že prek dvajset pogovorov in sestankov, na osnovi sklepov občinskega sveta pa se nadaljuje s pripravo določene dokumentacije, zbiranjem podatkov in iskanjem najugodnejše možnosti za posameznega občana oz. gospodinjstvo.
Toda slednjim bo treba kar globoko seči v žep, saj znaša celotna vrednost projekta 857 milijonov tolarjev, na zadnji seji občinskega sveta pa so se svetniki soglasno odločili za varianto 3- To pomeni, da so upoštevali predlog odbora za infrastrukturo in gospodarstvo, po katerem bi se obveze razdelile na tretjine po 285 milijonov: eno bi pokrila država, drugo občina, tretjo pa občani, ki se bodo delili na gospodinjstva in podjetja. Čisto konkretno to pomeni, da bi stal priključek posamezno gospodinjstvo
4000 mark. Način plačevanja bi bil na obroke v obdobju petih let, mogoča pa bo že prejšnja poravnava v vrednosti popusta. Se pravi, da bi gospodinjstva morala plačevati mesečne obroke po 67 mark oz. približno 7300 tolarjev, to pa je dokaj visok znesek (800 mark letno, s tem da bo samoprispevek upoštevan). Po besedah župana Kardinarja je to nekje v sredini slovenskega povprečja za tovrstne projekte. »Toda mi bomo poskušali dobiti či-mveč sredstev od države in inštitucij, in če nam bo to uspelo, bomo zmanjšali obveznosti občanov. Prijavljeni smo že na raz-
Župan Marjan Kardinar razmišlja, kako do še več sredstev za kanalizacijo in čistilno napravo.
lične razpise Ministrstva za okolje in prostor, v sodelovanju s štirimi občinami pa bi lahko zadovoljili tudi zahtevam programa Phare,« je pojasnil Kardinar, ki se zaveda visokega stroška. Toda »leta 2005 bo sprejet Zakon o naravi, in če do takrat ne bomo izpeljali investicije vsaj polovično, bomo imeli velike težave s fi
nancami, ker takrat financiranja s strani države ne bo več, ampak bo vse na grbi občine in občanov.« Težava pa tiči v dejstvu, da bo še vedno primanjkljaj v višini 55 milijonov tolarjev, tudi če se bo za projekt prijavilo 70 odstotkov gospodinjstev, iluzorno pa je pričakovati, da se bodo prijavili prav vsi. Doslej je bilo že ne
kaj zborov občanov, sedaj pa jih bo še več, da bodo svetniki pojasnili pomembnost projekta. Vendar je sklep, da bomo začeli graditi kanalizacijo in čistilno napravo, dokončen: »Zbor občanov ni inštitucija, ki odloča. Odloča samo občinski svet, ki na zboru občanov obvešča prebivalce.« Vrednosti zneska pa verjetno ne bodo najbolj vesela podjetja, ki bodo morala na osnovo 4000 mark plačati še dodatne odstotke.
Domača podjetja bodo morala k osnovnemu znesku prišteti še 300 mark, tista z največ enim zaposlenim še 10 odstotkov, z od 2 do 5 zaposlenimi še 20 in z od 6 do 15 zaposlenimi še 30 odstotkov. Tuja podjetja z več kot 15 zaposlenimi bodo morala odšteti polno vrednost 15 tisoč mark, domači gostinski lokali pa k osnovi še 20 mark po sedežu.
Tomo Koles ■
VESTNIK NA INTERNETU:
wwwi>mf.si
Fetijstje zi icicrfnlfiste; S. o, w. a. hirate T3. Scftcla
Kozica izključili iz stranke
aLJ
nani pisec vsakovrstnih protestnih pisem in debat Karel Kozic iz
Ivanjševec je bil izključen iz Socialdemokratske stranke Slovenije.
To odločitev je sprejela nadzorna komisija OO SDS Moravske Toplice z obrazložitvijo, da je »v zadnjem času izključeni član dostikrat v javnih medijih povzročal politično in moralno škodo SDS ter s tem kršil njen veljavni statut, s svojimi dejanji pa je kršil tudi program stranke«. Izrek sklepa je začel veljati takoj po objavi, zoper njega pa se lahko vložijo pritožbe do konca tega tedna. Kozic je svoj medijski višek doživel nedavno v oddaji 24 ur televizije Pop TV, kjer ga je poimensko omenil celo predsednik stranke Janez Janša.
T. K. ■
Beltinski zaključni račun na preizkušnji
Kmicinih pet let
Odgrnjena tančica denarnih skrivnosti
Ponudnik astronomske opreme tudi pri nas
Kljub očitnim pomanjkljivostim svetniki potrdili ZR
Srčno si želim, da se naslednji zaključni račun ne bi več sprejemal na hitro, predvsem pa ne tako pozno in pod pritiski, saj gre za tako pomembno zadevo, ki zahteva temeljitejši pristop!« Izrečene besede predsednika nadzornega odbora občine Beltinci Andreja Viraga na seji občinskega sveta kjer so v enofaznem postopku sprejemali zaključni račun za leto 2000, so dovolj zgovorne že same po sebi.
Pri tem je naštel vrsto pomanjkljivosti - od tega, da je bilo prvotno dostavljeno gradivo pomanjkljivo in brez konkretne pisne obrazložitve, pa do predloženega gradiva, v katerem ni bila prikazana razčlenitev porabe sredstev za vrtca v Ižakovcih in Gančanih. Nadzorni odbor prav tako ni imel časovne možnosti, da bi pregledal ves stroškovni del zaključnega računa v celoti, zato se je odločil, da bo pregledal kartice finančnega knjigovodstva na kontih, kjer je realizacija nad 110 odstotki, in nekaj nerealiziranih postavk.
Tudi v razpravi so svetniki opozorili na podobne pomanjkljivosti. Tako je Jože Tomec
Kako jih ustrezno nagraditi?
Dodatno delo sodnikov
o novem bi bil sodnik lahko dodeljen na vsako drugo sodišče iste ali nižje stopnje. V noveli zakona pa ni podrobneje urejeno dodatno nagrajevanje sodnikov za dodatno opravljeno delo, saj mora merila za tovrstno nagrajevanje pripraviti sodni svet. Sicer pa je novela zakona o sodniški službi že pred časom razdelila vlado.
Po besedah pravosodnega ministra Iva Bizjaka je bistvenega pomena, kako ustrezno nagraditi sodnike, ki bi v okviru odpravljanja zaostankov in odobrenih dodatnih sredstev opravljali to dodatno delo.
Po prvotnem predlogu bi bilo namreč nagrajevanje sodnikov za sodelovanje v Herkulesu
Svetniki so v prvem branju podprli predlog odloka o varovanju virov pitne vode. V bistvu gre le za vodni vir Hraščice pri Gančanih, za katerega so določili tudi meje varstvenih pasov. Pripombe bo obravnaval še odbor za urbanizem in urejanje prostora.
menil, da je bilo gradivo pripravljeno premalo kakovostno, pri čemer bi v njem morali obrazložiti določena odstopanja. »Na ta način bi se natančno vedelo, za kaj je bil porabljen denar, ne pa, da se pojavljajo nepotrebna sumničenja,« je poudaril.
Slišati je bilo tudi apel, da se je treba v prihodnje pri vseh gradnjah predhodno temeljito pre-
ki zakona potem ni potrdila.
in podobnih programih urejeno v zakonu o sodniški službi. Kot rečeno, pa vlada s tem ni soglašala in tako v predlogu zakona ostaja zgolj določba, da bo merila za dodatno nagrajevanje sodnikov pripravil sodni svet.
In kaj je bilo tisto, kar je bilo posebej sporno? Sodnik, ki bi bil v okviru programa dodeljen na
pričati o posameznih gradbincih, sicer bo prihajalo do nepotrebnih zapletov. To se je nazorno pokazalo pri pomanjkljivo pripravljenem projektantskem predračunu za vrtec v Ižakovcih, ker so bila kasneje pri izvedbi
ugotovljena dodatna dela, ki so seveda investicijo podražila. Poslej naj bi tudi preudarneje ravnali pri izbiri ljudi v komisijo za nadzor.
Kljub tem in drugim pripombam so svetniki s 13 glasovi za (eden ni glasoval) potrdili lanskoletni zaključni račun beltinske občine.
Milan Jeršei
drugo sodišče, bi dobil po predlogu, ki ga vlada ni potrdila, 10 odstotkov več zaradi večje zahtevnosti in delovne obremenjenosti. Sodnik bi bil upravičen do 10-odstotnega dodatka k mesečni plači tudi takrat, če bi za več kot 20 odstotkov presegel pričakovani obseg dela. Gre za nagrajevanje v strogo določenih in posebej odobrenih primerih iz sredstev, ki so namensko predvidena za tako pomembna dela. V predlogu proračuna je za izvajanje programa Herkules za letos predvidenih 49 milijonov tolarjev.
Milan Jeršei
Astronomsko društvo Krnica je zaznamovalo z redno letno skupščino v klubu PAC svojo petletnico delovanja --------------------------------------------—
o ocenah kompetentnih je to najboljše astronomsko društvo v Sloveniji, takoj za Astronomskim društvom Javornik. Krnica spada med večja in aktivnejša društva v Pomurju, z začetkom leta pa je štelo 108 članov. Ta številka bo med letom gotovo še porasla, novost pa je sedaj tudi, da bo ponudba astronomske opreme tik pred domačim pragom, saj bo za to skrbel član Vlado Vučkič. V teh dneh naj bi že prispela prva pošiljka, šlo pa bo za zelo kakovosten japonski teleskop. Cene se bodo gibale od 700 mark navzgor.
Kajdič in Vučkič pri predstavitvi popolnoma avtomatskega teleskopa. 27. aprila bodo šli člani Krnice na ogled observatorija in planetarija ter naravoslovnega muzeja na Dunaju. Foto: T. K.
S teleskopi se bodo ukvarjali tudi v klubu PAC, saj bo ustvaril v njegovih prostorih projektant Iztok Zrinski majhen observatorij. Izobraževanje in skrb za tamkajšnji teleskop bo prevzel tajnik društva Primož Kajdič, ki ima tudi največ praktičnih izkušenj. Sam je kljub mladosti eden vodilnih astronomov iz Pomurja, poleg Andreje Gomboc, ki je tik pred doktoratom iz astronomije.
Kajdič se bo junija s še štirimi študenti fizike odpravil na opazovanje sončnega mrka v Afriko, natančneje v Zambijo in Zimbabve, za kar še vneto išče sponzorje. V plan dela za letošnje leto je Krnica vključila še: opazovanja za širšo javnost, astronomsko raziskovalni tabor, ki bo od 26. do 30. junija, opazovanje meteorskih rojev (Leonidi, Perzeidi), udeležbo na mednarodni mete
orski konferenci, ki bo letos septembra v Sloveniji, organiziranje simpozija Vloga astronomije, kamor bodo povabljeni vsi vodilni slovenski astronomi, in nakup manjšega teleskopa. Stanje na žiroračunu Krnice je 44 tisočakov in pol, sredstva so porabili za nakup in popravilo opreme
ter za publikacije, kot sta bilten in koledar. Društvo, si gradi na sedežu v parku svojo knjižnico, kjer bodo vsi izvodi astronomske revije Špika, knjige in strokovna literatura. Članarina za vstop v društvo bo 2500 tolarjev, aktivnejši pa jo lahko tudi odslužijo z delom. Prvo opazovanje neba bo ta petek, 16. marca, ob 19. uri pri observatoriju v Fokovcih.
Tomo Koleš ■
6 GOSPODARSTVO
15. marec 2001 VMK
Ali Sobota ne potrebuje svoje tržnice
Žalostna podoba p
m povpraševanja
»Manj prodajalcev je, manj stroškov imamo«
ržnica je v marsikaterem mestu središče dogajanja, stičišče ljudi in blaga. Na tržnicah se pona-
vadi prodaja vse, kar se prodaja tudi v trgovinah, in še kaj več, česar ni v trgovinah. Soboška tržnica pa je že dalj časa žalostna podoba ponudbe in povpraševanja in žalostna podoba mesta.
Le nekaj prodajalcev čaka na kupce, da bi vendarle prodali blago in zaslužili za najemnino. Zgoraj je 32 miz in marsikateri Sobočan verjetno ne ve, da je v kletnih prostorih, na zimski tržnici, še šest miz, ki pa samevajo. Prazni so tudi lokali ob zimski tržnici, nekaj prometa imata le gostinski lokal in KG Rakičan.
Tržnico so predali namenu, konec leta 1998, upravljanje trž-
Četrt stoletja organizirane pridelave sladkorne pese
Zanimanje se zmanjšuje
V Sloveniji naj bi peso pridelovali na 12 tisoč hektarjih
0 Sloveniji letos mineva 25 let organiziranega pridelovanja sladkorne pese in ta poljščina si je v četrtstolet-nem obdobju utrla pot v njivski kolobar in je na nekaterih območjih postala sestavni del kmetijske pridelave. Do začetka devetdesetih let so sladkorno peso za potrebe ormoške tovarne sladkorja pridelovali tudi na Hrvaškem in nekaj časa tudi na Madžarskem, po razpadu Jugoslavije pa je ta tovarna postala povsem odvisna od slovenske pridelave. Ker je bila sladkorna pesa tudi dohodkovno zanimiva poljščina, so se površine le te iz leta v leto povečevale, pesa pa se je iz severovzhodne Slovenije širila tudi na druga območja.
Največji obseg pridelave so zabeležili v letu 1999, ko so jo Slovenski pridelovalci zasejali na 10.600 hektarjih, vendar se je v zadnjem času zanimanje zanjo zmanjšalo. Razlog za to je v ekonomiki pridelave, saj pridelovalci zatrjujejo, da so lani sladkorno peso pridelovali z izgubo. Dodobra je k temu prispevala suša, ki je na nekaterih območjih pobrala večino pridelka. V tovarni sladkorja so se v lanskem letu že ob sklepanju pogodb načrtno lotili zmanjšanja površin, ki so jih na vseh pridelovalnih območjih v primerjavi z letom 1999 zmanjšali za petino. V poslovnem načrtu tovarne so predvideli setev na 8.600 hektarjih, posejali so jo na 8.500 hektarjih, pridelovalci pa so jeseni pridelek pospravili z 8.177 hektarjev njiv.
Tovarna sladkorja v Ormožu je tako lani prevzela 349 tisoč ton sladkorne pese s povprečno 14,11-odstotno vsebnostjo sladkorja in 14,5 odstotka primesi. Načrtovanih 55 tisoč ton sladkorja niso izdelali, saj je proizvodnja v ormoški tovarni lani dosegla le 48 tisoč ton sladkorja, skoraj 14 tisoč ton melase in 16 tisoč ton suhih pesnih rezancev. Čeprav se je zanimanje za pridelavo sladkorne pese zmanjšalo, to zmanjšanje pa je posledica padca odkupnih cen, si v tovarni prizadevajo, da bi sprejete strateške cilje uresničili. V njih so namreč zapisali, da bi si morala pridobiti Slovenija ob vsto-
ton sladkorja, takšne količine pa je mogoče izdelati s pridelavo sladkorne pese na okoli 12 tisoč hektarjih njivskih površin.
Sprejem ustreznega tržnega reda za sladkor je eden od pogojev za doseganje zastavljenih ciljev, slovenski pridelovalci pa so že pred dvema letoma dokazali, da so zastavljeni cilj sposobni uresničiti. Seveda se bo morala za to tudi tovarna ustrezno usposobiti. Proces prestrukturiranja v tovarni teče, pripravlja se tehnično-tehno-
Družba SLOVENIJALES Gradbeni material in stavbno pohištvo, d. o. o., Ljubljana, 1511 Ljubljana, Dunajska cesta 22
OBJAVLJA za Poslovno enoto MURSKA SOBOtA, Markišavska ulica 9
prosto delovno mesto
BLAGAJNIK
(tudi za delo v prodaji)
0d kandidatov pričakujemo srednjo izobrazbo ekonomske ali trgovske smeri, najmanj šest mesecev delovnih izkušenj pri blagajni, zaželene so izkušnje pri prodaji blaga, obvladovanje programov Word in Excel v okolju Windows, komunikativnost in vljudnost.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev. Pogoj je 2-mesečno poskusno delo.
Pisne ponudbe z dokazili o doseženi stopnji izobrazbe, delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom pričakujemo v 8 dneh od objave na naslov:
Mednarodno podjetje SLOVENIJALES, d. d., Ljubljana Sektor za kadrovsko-organizacijske in splošne zadeve
1511 Ljubljana, Dunajska cesta 22
Kandidate bomo o izbiri oisno obvestili v 15 dneh do ooravliem izbiri.
-*---------------------
Na posvetu pridelovalcev sladkorne pese v Radencih, so ob 25-letnici organizirane pridelave te poljščine podelili priznanja. Prejeli so jih dr. Terezija Štefančič, mag. Vinko Štefančič, dr. Jože Snanring, dr. Mirko Leskošek, dr. Mario Lešnik, Franc Planinšek in Marjana Sovič, med Pomurci pa sta priznanje prejela Mirko Horvat iz KG Rakičan ter kmetija Štefana in Marije Cigut iz Noršinec.
loška posodobitev, optimirajo stroške, izboljšave pa bodo potrebne tudi v sami pridelave sladkorne pese.
Ludvik Kovač ■
niče in vseh prostorov pa je že takrat prevzela Komunala Murska Sobota. Komunala pobira najemnino, s katero naj bi poravnavala kredite in stroške za elektriko, čiščenje in vzdrževanje tržnice. Z najemnino, ki jo poberejo, pa stroškov ne pokrivajo v celoti. Mirko Šabjan, direktor Komunale, je to komentiral, da so razmere trenutno take, da manj je prodajalcev, manj stroškov imajo. To negativno razliko pa potem pokrijejo iz svoje dejavnosti ali jo prizna občina, ki je ustanoviteljica javnega podjetja Komunala. Dodal je tudi, da razmišljajo, da bodo morali glede tržnice nekaj ukreniti, ena od možnosti je, da bi stojnice oddajali zastonj ali za simbolično ceno. Sam ugotavlja, da Sobota ni mesto za veliko tržnico, in da ima vsak svoj vrtiček, kjer si pridela nekaj zelenjave, ali ima sorodnike na vasi. Eden od vzrokov, zakaj tržnica ne funkcionira, so tudi večji nakupovalni centri,
Aleksander Krpic ni več direktor Solidarnosti
Solidarni bodo le spomini na Solidarnost
Novi direktor je prihodnji večinski lastnik
leksander Krpič ni več direktor murskosoboškega invalidskega podjetja Solidarnost. S prvim marcem je na njegovo mesto prišel Dušan Vodopivec iz družbe Intermedija
iz Maribora, dosedanje poslovne partnerice Solidarnosti.
A
Vodopivec je tudi že najavil namero o odkupu delnic, da bi postal večinski lastnik murskosoboške družbe. Prevzem naj bi speljal, ko se bodo sprostile delnice državnih skladov, ki so jih namenili za zapolnitev privatizacijske luknje. Tako imajo zaposleni in prej zaposleni v podjetju še vedno 48-odstotni lastniški delež, pid VIPA ima 24 odstotkov in državni skladi preostanek. Nadzorni svet družbe je imenoval Dušana Vodopivca na mesto direktorja za določen čas do 31-decembra, ko mora opraviti odkup in podjetje dokapitalizirati, dolžan pa je tudi ohraniti delovna mesta za vseh 72 zaposlenih delavcev. Aleksander Krpič ostaja v podjetju do septembra, ko se bo upokojil, odstopno izjavo
kamor ljudje raje hodijo po zelenjavo in sadje.
In kakšne so cene najema?
Če ima prodajalec sklenjeno letno pogodbo, je najemnina od 119 do 178 tisoč tolarjev, odvisno od tega, kje je stojnica. Za 3 kvadratne metre, kolikor zavzame ena stojnica, je to okoli 600 tolarjev na dan, približno 15 tisoč tolarjev na mesec in 180 tisočakov na leto. Pogosto pa je ena miza premalo in najamejo dve ali več. Treba je prišteti še stroške hladilnice, ki znašajo 6200 tisočakov na mesec za en kvadratni meter. Povprečno vzamejo v najem 4 kvadratne metre, to pa je dodatnih 25 tisoč tolarjev na mesec oziroma 300 tisočakov letno. In če seštejemo letno pogodbo, dnevno najemnino in še hladilnico, je letna najemnina od pol milijona do milijon tolarjev za najbolj elitne stojnice.
stvene težave. O novem direktorju je dejal: »Zaupam mu, saj je že naredil nekatere poslovne poteze, ki bodo prispevale k ohra-
Za dnevni najem stojnice brez letne pogodbe pa je treba odšteti tisoč tolarjev na dan ali približno 300 tisoč tolarjev na leto za eno mizo brez hladilnice. Šabjan pravi, da je številka milijon pretirana in da cena najema ne bi smela biti problem.
Nostalgija za staro tržnico
Pozimi so na tržnici slabe razmere, ko piha veter, je mrzlo, tako da bi lahko zelenjava zmrzovala kar na stojnicah, ko je dež, ga pere po strehah in pod noge kupcev in prodajalcev, ko pa je poleti vroče, se dušijo v vročini. Trgovci, ki se niso želeli predstavljati z imeni, so povedali, da tudi betonske mize niso najboljše, češ da na njih ne morejo razstaviti svojega sadja, zelenjave ali rož. Stara tržnica je bila boljša, tu se je prodajalo vse, od bižuterije do zelenjave. »Ko je kdo prišel po hlače, si je kupil še banane, ali pa je kdo prišel po solato in je videl, da imajo lepe puloverje. Bil je pretok ljudi, danes pa tega ni več. Ljudi ni.« Trgovci so zagotovili, da si kmetje z levega in desnega brega Mure ne morejo privoščiti, da bi tukaj prodajali svoje izdelke. In vsak jih ve našteti vsaj nekaj, ki bi, če bi se cena znižala, prišli prodajat domače izdelke. Soboška tržnica zaživi edino v maju, juniju in ob 1. novembru.
Zimska tržnica
V kleti obstoječe tržnice pa je še zimska tržnica. Poleg šestih miz je tudi več lokalov, ki so jih odkupili zasebniki. Razen dveh so vsi zaprti. Eden od trgovcev je povedal, da je zanj odštel 60 tisoč nemških mark ali 2600 za kvadratni meter, sedaj pa je prazen. Se ga ne splača imeti odprtega, ker ljudje tja ne hodijo. Štefan Šavel, eden od lastnikov lokala, ki je odprt, je povedal, da je bilo precej zavajanja, in če bi vedel, da tržnica ne bi zaživela, lokala ne bi kupil. »Nekaj gre, ampak to je daleč od pričakovanega, in takoj, ko bo boljša priložnost, bom tudi jaz šel.« Vsi skupaj pa so tudi mnenja, da je vhod na tržnico absolutno zgrešen, saj marsikdo sploh ne ve, da obstaja.
A. Nana Rituper Rodež I
Aleksander Krpič je Solidarnost vodil dvajset let in glede na pretrese, ki so jih doživela nekdaj uspešna podjetja, in črne napovedi ob samem začetku vendar tako, da so obstali. Izgube iz preteklih let ne bremenijo tekočega poslovanja, se pa je nabralo v lanskem letu ob 171 milijonih realizacije za 48 milijonov izgube, deset zaradi odpisa neizterljivih terjatev.
Likvidnostne težave zaradi plačilne nediscipline so njihova stalnica, kljub temu pa zaposleni redno prejemajo plače in druga izplačila.
Med slabe plačnike storitev v prvi vrsti postavljajo državo, ki pa jim na drugi strani brez zamud pobira davek na dodano vrednost in jih sili, da postajajo dolžniki še sami.
V lanskem letu so v Solidarnosti začeli spreminjati organizacijo dela, vacčevali pa so tudi s prerazporeditvami ur in uvajanjem dvoizmenskega dela na določenih strojih. Novi direktor naj bi to izvajal še dosledneje.
WSIIK 15. marec 2001
GOSPODARSTVO
7
Štefan Bunderla, podjeten podjetnik od Grada
Kruh reže desetim delavcem
Sin gre po očetovi poti
do ve, za kakšen poklic bi se odločil Štefan Bunder-la, ko se njegov zdaj žal že pokojni oče Štefan, ki je delal v tujini, ne bi doma ljubiteljsko ukvarjal s tera-cerstvom. Tako se je sin že navsezgodaj seznanil z izdelavo raznih okenskih polic in brušenjem tlaka.
»Bil sem vajenec v kamnoseštvu nekdanjega Dekorja v Murski Soboti, teoretično pa sem se izobraževal v gradbeni šoli v Ljubljani, smer kera-mičarstvo in pečarstvo. Potem sem dve leti delal v podjetju, 1981. leta sem vzel popoldansko obrt, pozneje pa sem si pridobil redno obrtno dovoljenje za kamnoseštvo. Da sem lahko začel z redno dejavnostjo, je bilo treba sezidati delavnico in nakupiti stroje. Delo je kar dobro steklo in pred nedavnim smo delavnico povečali z večjim prizidkom, kupili pa smo sodobne stroje, na primer računalniško vodeno žago za razrez kamna in polirni stroj,« je povedal mlad podjetnik Štefan in mi pokazal delovanje teh dveh strojev. Imajo seveda še vrsto drugih strojev, na primer za obdelavo robov; pa
napravo za graviranje napisov na nagrobnike itd. Firma premore tudi več prevoznih sredstev (viličar, avti).
»Naša dejavnost je zelo pestra,« je nadaljeval Štefan, »saj .izdelujemo granitne delovne mize za gospodinjstva, še bolj pa za gostinstvo (pulti), okenske police, stopnice, talne in zidne obloge ... in nagrobne spomenike.«
Pa ne samo spomenike: tudi grobnice si nekateri že dajo delati. V njih seveda ne pokopavajo v zemljo, ampak ljudje »počakajo« na vstajenje krstah.
Njihovi kupci so od blizu iz daleč. Od večjih naj omenim stavbo SDK v Murski Soboti, kjer je kamnoseštvo Bunderla opravilo vsa kamnoseška dela. Veliko delajo tudi v cerkvah, na primer v Kančevcih, Apačah, pri Svetem Juriju ... Niso urejali le tal, ampak tudi celotni bogoslužni prostor z daritveno mizo. Kamnoseška
Tudi v Bunderlovem kamnoseštvu pri Gradu ne gre brez sodobnih strojev. -Foto: Š. S.
dela so izvedli v ducat pokopaliških vežicah: Martinju - Trdko-vi, Dolencih, Doliču, Kraščih, Vidoncih, pri Gradu ... Glede na to, da kamnoseštvo Bunderla ni daleč od Avstrije, imajo kupce tudi iz bližnjih avstrijskih krajev.
Štefanov oče se je mučil s te-
racom, sin Štefan, za katerega pa sem hitro ugotovil, da je sila podjeten (podjetni bomo preživeli!), pa se ukvarja predvsem z razrezom granitnih plošč in izdelavo raznih izdelkov. Letno ga predelajo več kot 400 kubičnih metrov. Kakih 300 kubičnih me
trov ga uvozijo, 100 kubičnih metrov pa ga je iz slovenskih kamnolomov, predvsem z območja Pohorja.
»Granit spodriva marmor,« je zatrdil poznavalec Štefan.
V kamnoseštvu Štefana Bunderla je redno zaposlenih šest delavcev, med katerimi je tudi njegova žena Ana, ljubkovalno Ančka, ki vodi administrativne posle. V sezoni (od 1. marca do 31. decembra) pa je redno zaposlenih dodatnih pet delavcev. Skupaj torej kamnoseštvo Bunderla »reže kruh« desetim tujim delavcem. Kar velik kolektiv v sedanjem času, ko bijemo boj za ohranitev vsakega delovnega mesta oziroma že veliko pomeni, ko kje »odpremo« novo delovno mesto.
Štefan Bunderla je šel po stopinjah svojega očeta. Njegov sin Zlatko pa se je tudi odločil, iti po dedkovi in očetovi poti: obiskuje prvi letnik gradbene šole v Murski Soboti. Drug sin Štefan hodi v peti razred osnovne šole, hč'erka Petra pa končuje osmi razred osemletke.
Štefan Sobočan ■
Telefoniranje
Dražje
lada je zvišala cene telefonskih pogovorov za 20 odstotkov, telefonske naročnine pa za 15 odstotkov. Podražitev bo dvojna, in sicer s 1. aprilom in 1. junijem letos.
Od prvega aprila bo telefonski impulz dražji za 9,5 odstotka (od 3,66 na 4,01 tolarja), od prvega junija pa še za 9,6 odstotka, ko bo njegova cena 4,39 tolarja. Ob upoštevanju davka na dodano vrednost bo treba dejansko plačati 5,22 tolarja. Tako se bo impulz za naročniški telefon v tem obdobju podražil za 20 odstotkov.
V enakem obdobju se bo dvakrat zvišala tudi cena telefonske naročnine. Ta znaša za enojček trenutno 1.094,26 tolarja (z DDV 1.302,17), z aprilom bo treba odšteti 1.395,93, to pa je 7,2-od-stotna podražitev, junija pa se bo ta znesek povzpel na 1.497,83 tolarja, to pa pomeni 7,3 odstotka več.
Podobno velja za dvojček, ki bo junija stal (z DDV-jem) 1.220 tolarjev.
To pomeni 15-odstotno podražitev telefonske naročnine.
M. J. ■
Centralu bodo povrnili prvotno podobo
| Posvet o financiranju regionalne in podjetniške spodbude
McDonaldi pripravljen za april
avod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora je izdal pozitivno kul-turnovastveno mnenje k ureditvi restavracije McDonald’s v nekdanji stavbi Central. Lastnik stavbe, družba Pompe iz Maribora, je namreč pripravil dokumentacijo o ureditvi zunanjega videza stavbe, upoštevaje kulturnovar-stvene pogoje.
Na varovani stavbi bodo morali zamenjati ali poenotiti okna, fasadi vrniti prvotno podobo, odstraniti prizidek, naprave za prezračevanje in hlajenje pa morajo skriti v stavbo pomožnega gospodarskega poslopja na dvorišču, ki ga bodo v enem delu nekoliko dvignili in na drugem znižali. Zid in drevo na dvorišču morata ostati, na njem pa bo mogoče uredi-
ti letni vrt ali, kot pravijo varuhi stavbe, nemotečo gostinsko dejavnost. Zid kot tak pa tudi ne moti restavracije McDonaldi, je za Vestnik povedal Dejan Turk, direktor McDonalds’a v Sloveniji. Gostinsko dejavnost bodo namreč opravljali v kletnih in pritličnih prostorih stavbe, ki jih že imajo pripravljene in opremljene do te mere, da bi mogli restavracijo odpreti že jutri. Za delo v njej so že tudi usposobili kader, tako da si skorajšnjo rešitev zapletov želi tudi okoli petdeset čakajočih na delo, poslovno sodelovanje z restavracijo pa naj bi imeli tudi Pomurske mlekarne in Mesna industrija. V McDo-nald’su tako pričakujejo, da bodo vrata svoje restavracije lahko odprli že aprila.
M. H. ■
Pobrali nam bodo še bisere
nzumiranje je usoda naše pokrajine in ljudi. Statistika nam to prikazuje v absolutnih številkah, a njena podoba v človeških usodah ima pretresljivo obličje. Kdor gre naprej od konca asfaltnih poti, more videti zaklenjene in propadajoče domačije, opustela dvorišča, zaraščena polja in travnike. Kdor stopi do ljudi tam za brezpotjem, vidi starost, zapuščeno, onemoglo, ob bolezni strto in v solzah, ki v čakanju na odhod vendar sprejema, kar je prineslo življenje. Podoba postaranosti našega sveta in praznjenja je v obrobnih delih naše zemlje popolna in z vsakim dnem se seli vse nižje in vse bližje vitalnim krajem. Za postaranostjo tožijo tudi v drugih pokrajinah, ampak ta, ki jo imamo pri nas, ima kruto senco izumiranja.
Pred leti sem doživela vas tam v dolu, kjer že nekaj let niso slišali otroškega joka, in čustva so vodila pero. Nizale so se besede, ki so opisale sobo bivanja zadnjih dni. Štedilnik na drva, ob njem škatla z mačko na pokrovu. Malo okno, pred njo miza pregr-njena s pobledelim plastičnim
BREZPLAČEN KLIC - VSAK DAN OD IZ* DO 20“
namiznim prtom, naložena s starim papirjem, sveto podobico pod razpelom. V drugem kotu postelja z ostarelim telesom, ki si ga jemlje bolezen, zraven pa nočna omarica s škatlicami zdravil, lončkom za čaj in z uro ve-karco, ki je glasno tolkla čas v tišino sobe. Potem pa tožba in solze, ki so segle do srca, to pa je spodbujalo besede, ki so obsojale. Obsojale mlade, ki so odšli in bodo prišli le, da pokopljejo in zaklenejo.
Takrat sem bila zadovoljna, da je pisanje o izumiranju rodilo usmiljenje do trpečih in pripravljenost jim materialno pomagati. Spomin nanje še vedno ni zbledel, le da na mlade, ki so odšli, ne
gledam več z ostrino. Oditi je zanje bila možnost za drugačno življenje. Mladi ljudje odhajajo. Svojo življenjsko moč razdajajo tam, kjer je kapital. In z njimi so odšli tudi otroci, ki bi naseljevali naš svet. Tam blizu novega doma polnijo vrtce in šole, a naše klopi ostajajo prazne. Centri se napajajo ob koritih, ki jih z denarjem in ljudmi polni obrobje.
Biseri pokrajine pa so na prodaj. Za drobiž. Na njih rastejo počitniške hiše in stara obličja domačij dobivajo novo podobo. Ne le.novo podobo, ampak tudi nove ljudi, ki ne oživljajo, kar je bilo. Prišleki ne čutijo s krajem in ne s pokrajino. Kos zemlje in pogled v daljave so si kupili zase in za svoje trenutke iskanja miru.
M. II. ■
AVANTURA
vaša ženitna posredovalnica in nepremičnine
GSM: 031 825 292
Proračun reže krila regijam
Prednost imajo demografsko ogrožena območja
M
inuli petek je organizirala Razvojna agencija Mura skupaj s svojima partnerjema, to je Inštitutom za ekonomske raziskave iz Ljubljane in Frauenhofer inštitutom iz Karlsruhea, v rakičanskem gradu v sklopu projekta Izboljšanje inovativnosti v Pomurju posvetovanje na temo o financiranju regionalne in podjetniške spodbude.
Ker se že nekaj časa omenja, da so neizkoriščeni potenciali pomurske regije predvsem v bio-kmetijstvu, uporabi virov energije, kot je geotermalna voda, premajhni inovativnosti podjetij in še kje, je seveda namen, da se ti potenciali začnejo izkoriščati. Jasno pa je, da novi projekti potrebujejo tudi finančno spodbudo, zato sO'tudi organizirali ta posvet, kjer naj bi podali informacije o tem, kakšne razvojne spodbude ponujajo država in druge organizacije.
Kot je povedal direktor Javnega sklada za regionalni razvoj in ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja Bojan Dejak, je namenila država letos za regionalni razvoj, predvsem zaradi znanih proračunskih težav, polovico manj sredstev kot prejšnja leta.
Kljub temu pa predvideva načrt Javnega sklada tudi za letos sredstva v obliki nepovratnih sredstev, ugodnih kreditov in garancij v višini šest milijard tolarjev, podobno kot lansko leto, le-ta pa so namenjena predvsem demografsko ogroženim območjem, infrastrukturi občin, regio-nalnorazvojnim projektom, modernizaciji kmetij itd. Čeprav država namenja manj, bodo poskušali sredstva nadomestiti z lastnimi viri iz lastninskega preoblikovanja in mednarodnimi viri.
Andrej Horvat pa je predstavil razpise Agencije RS za regionalni razvoj. Tako naj bi namenili za sofinanciranje zgraditve infrastrukturnih objektov devetsto milijonov tolarjev, za spodbu
janje razvoja demografskih ogroženih območij okrog milijardo tolarjev in za avtohtone narodnostne skupnosti tristo milijonov tolarjev.
Prav tako bosta svoje prispevala tudi Ministrstvo za gospodarstvo, in sicer znotraj sektorja za promocijo podjetništva okrog 1,3 milijarde tolarjev, ter Javni sklad za razvoj malega gospodar
® lek
Če želite delati v evropski farmacevtski družbi, se izkazati med že uveljavljenimi strokovnjaki, potem se vam ponuja priložnost, da izkažete svojo kreativnost in podjetnost ter se nam pridružite.
Lek želi zaposliti KEMIJSKEGA
ALI STROJNEGA TEHNIKA
za delo na področju proizvodnje
farmacevtskih učinkovin v Lendavi
Pogoji:
-	zaželene so izkušnje s področja kemijske proizvodnje, lahko tudi začetnik, - pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika,
-	poznavanje dela z računalnikom v okolju Windows
Ponujamo vam:
-	urejeno in prijetno delovno okolje, dinamično delo,
“ možnost strokovnega in osebnega razvoja. Zaposlitev je za določen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Lek, d. d., Sektor Kadri Verovškova 57, 1526 Ljubljana.
Znanje tisočletij za kakovost življenja danes.
Lek, d. d.
stva predvsem z ugodnimi posojili v višini 4,5 milijarde tolarjev.
Poleg državnih organizacij za spodbujanje so se predstavile tudi lokalne, kot sta Pomurska banka in LTT hranilnica in posojilnica.
Na posvetu so se predstavili tudi tuji predavatelji, med drugimi Thomas Jud, ki je predaval o podobnih projektih v Avstriji in s tem poskušal prenesti nekaj koristnih informacij ter izkušenj na naše podjetnike, inovatorje in vlagatelje.
Ciril Kosednar ■
8
INTERVJU
15. marec 2001 «1
Komentar
Izumiranje je usoda naše pokrajine in ljudi. Statistika nam to prikazuje v absolutnih številkah, a njena podoba v človeških usodah ima pretresljivo obličje. Kdor gre naprej od konca asfaltnih poti, more videti zaklenjene in propadajoče domačije, opustela dvorišča, zaraščena polja in travnike. Kdor stopi do ljudi tam za brezpotjem, vidi starost, zapuščeno, onemoglo, ob bolezni strto in v solzah, ki v čakanju na odhod vendar spre-
jema, kar je prineslo življenje. Podoba postaranosti našega sveta in praznjenja je v obrobnih delih naše zemlje popolna in z vsakim dnem se seli vse niže in vse bliže vitalnim krajem. Za postaranostjo tožijo tudi v drugih pokrajinah, ampak ta, ki jo imamo pri nas, ima kruto senco izumiranja.
Pobrali nam bodo še bisere
Pred leti sem doživela vas tam v dolu, kjer že nekaj let niso slišali otroškega joka, in čustva so vodila pero. Nizale so se besede, ki so opisale sobo bivanja zadnjih dni. Štedilnik na drva, ob njem zaboj z mačko na pokrovu. Majhno okno, pred njim miza, pregrnjena z obledelim plastičnim namiznim prtom, naložena s starim papirjem, sveto podobico pod razpelom. V drugem kotu postelja z ostarelim telesom, ki si ga jemlje bolezen, zraven pa nočna omarica s škatlicami zdravil, lončkom za čaj in z uro, ki je v tišino sobe glasno tolkla čas. Potem pa tožba in solze, ki so segle do srca, to pa je spodbujalo besede, ki so obsojale. Obsojale mlade, ki so odšli in bodo prišli le, da pokopljejo in zaklenejo. Takrat sem bila zadovoljna, daje pisanje o izumiranju rodilo usmiljenje do trpečih in pripravljenost jim materialno pomagati.
Spomin nanje še vedno ni zbledel, le da na mlade, ki so odšli, ne gledam več z ostrino. Oditi je bila zanje možnost za drugačno življenje.
Mladi ljudje odhajajo. Svojo življenjsko moč razdajajo tam, kjer je kapital. In z njimi so odšli tudi otroci, ki bi naseljevali naš svet. Tam blizu novega doma polnijo vrtce in šole, a naše klopi ostajajo prazne. Centri se napajajo ob koritih, kijih z denarjem in ljudmi polni obrobje.
Biseri pokrajine pa so naprodaj. Za drobiž. Na njih rastejo počitniške hiše in stara obličja domačij dobivajo novo podobo. Ne le novo podobo, ampak tudi nove ljudi, ki ne oživljajo, kar je bilo. Prišleki ne čutijo s krajem in ne s pokrajino. Kos zemlje in pogled v daljave so si kupili zase in za svoje trenutke iskanja miru.
ekdanja obrtna oz. vajenska šola, danes pa Srednja poklicna in tehniška šola, se pripravlja tudi na praznovanje visokega jubileja - 100. obletnice ustanovitve, to
pa pomeni, da je najstarejša srednja šola v Pomurju.
Odranci: podpisana pogodba
Srednja poklicna in tehniška šola M. Sobota
Priprave na 100-letnico

riprave na graditev plinovodnega omrežja v občini Odranci so naposled v sklepni fazi. Predzadnje dejanje - podpis koncesijske pogodbe - se je zgodilo prejšnji
teden v Ljubljani.
S pogodbo - podpisala sta jo predsednik uprave družbe Petrol Janez Lotrič in župan odranske občine Ivan Markoja - je ■predvideno, da bodo zgradili okrog 12 kilometrov plinovodnega omrežja, naložba skupaj z oskrbovalnim plinovodom na-
NeuspeladražbaPanonkinega premoženja
Kupca za Semenarstvo ni bilo
0aže, da bo imel Milan Koren, stečajni upravitelj Kmetijske zadruge Panonka, še veliko dela s prodajo nekaterega premičnega in nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika. Na ponedeljkovo javno dražbo na okrožnem sodišču v Murski Soboti je sicer prišlo nekaj interesentov, vendar jih je večina od nakupa odstopila.
Za Semenarstvo Hodoš, ki so ga v paketu pro-
mo, da se je zanimala na prejšnji dražbi za nakup Semenarstva družba Agranta, ki ga ima v najemu, tokrat pa se na dražbo sploh ni prijavila.
Za poplačilo upnikov se je na tej dražbi nabralo nekaj več kot tri milijone tolarjev, saj so za 300 tisočakov prodali le sejalnico, za 2 milijona 785 tisoč tolarjev pa nepozidano stavbno zemljišče pri Gradu, ki ga je kupila Občina Grad. Dražbo za premoženje, ki ni bilo prodano, bodo ponovili, dodali na ii bodo še nekai dodatnega premoženja.
M. H. ■
relaciji Beltinci-Odranci pa je ocenjena na 161 milijonov tolarjev. Predvidevajo, da bodo zgradili omrežje v enem letu, nanj pa se bo priključilo predvidoma 440 gospodinjstev in nekaj komercialnih porabnikov.
J. G.i
Pogovor z raziskovalcem in Prekmurcem Alešem Kuharjem
Skrbi me, ker v dobrih naravnih danostih
kmetijstvo nazaduje
leš Kuhar je diplomiral na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za zootehniko, potem je naredil v Londonu magisterij iz agrarne ekonomike, se vrnil v Ljubljano in se usmeril v ekonomiko živilskopredelovalne industrije - ekonomiko pridelave živil, trženja živilskih proizvodov, analizo distribucijskih poti med kmetijskim sektorjem in živilstvom in iz te tematike sedaj pripravlja doktorsko disertacijo. Konec lanskega leta pa je izdal skupaj s svojim mentorjem, slovenskim agrarnim ekonomistom in prav tako Prekmurcem dr. Emilom Erjavcem, knjigo Slovenska živilskopre-delovalna industrija in Evropska unija. Knjiga je že razprodana, z njima pa so se o tej knjigi pogovarjali tudi novinarji španske televizije.
Kaj vasje spodbudilo k izdaji te knjige?
Slovenska živilskopredeloval-na industrija je na razpotju. Obdobje tranzicije se končuje. Smo v obdobju obsežnih in odločilnih priprav za pridružitev Evropski uniji. To so nedvomno dovolj tehtni razlogi za pripravo študije, ki odpira vprašanja in nakazuje odgovore o pomembnih področjih, ki so v interesu podjetij, javnosti ter nosilcev političnega odločanja. Hkrati je to delo eden od pomembnih ugo-
Medtem zbirajo predvsem gradivo za razstavo o zgodovini šole, kot so fotografije nekdanjih lokacij, različne listine, zborniki, fotografije učiteljskih zborov idr. Precej gradiva jim je že uspelo pridobiti, želijo pa si, da bi se oglasili na šoli tudi nekdanji dijaki in dijakinje ter jim posodili za razstavo spričevala, zvezke, fotografije, razne šolske izdelke ali kaj drugega, ki spominja na šolo.
Proslavljanje jubileja bo potekalo od 2. do 6. aprila, ko bodo poleg omenjene razstave izdali tudi jubilejno glasilo, pripravili modno revijo, koncert, različne dejavnosti idr.
J. G.i
tovitev prve obsežne študije slovenskega kmetijstva, ki ga je izdal prof. Erjavec s sodelavci leta 1997. V tej knjigi smo uvodoma analizirali značilnosti živilskopredelovalne industrije v EU, ki smo jih potem primerjali z rezultati simetrične analize živilskopredelovalne industrije v Sloveniji ter spremembami v tranzicijskem obdobju. Pripravili pa smo tudi predloge nujnih aktivnosti podjetij, gospodarskih interesnih združenj ter državne uprave v obdobju do pristopa Slovenije k EU. Celotna študija je koncipirana skozi prizmo pridruževanja.
Gotovo Je težko na kratko predstaviti obsežno študijo. Pa vendar...
Dejstvo je, da velik del slovenskih živilskopredelovalnih podjetij v primerjavi z evropskimi tekmeci konkurenčno bistveno zaostaja - po velikosti, kapitalskih in investicijskih zmožnostih, premalo so usmerjena na tuje trge, prepočasi uvajajo proizvodnjo sodobnih živilskih proizvodov nove generacije, kot so hitro pripravljene jedi, živila za pripravo v mikrovalovni pečici in podobno. Veliko podjetij še proizvaja z zastarelo opremo in tehnologijo, to pa onemogoča doseganje zadovoljive produktivnosti, počasi pa bi lahko postala problematična tudi kakovost.
Kje sta videla ključne vzroke za nekonkurenčnost?
Slovenska živilskopredeloval-na industrija se je desetletja oblikovala v ekonomskem in političnem okolju, ki se bistveno razlikuje od okolja, v katerega se sedaj integrira. Njeno delovanje in razvoj sta bila izdatno podprta z različnimi državnimi instrumenti. V teh razmeroma nekom-petitivnih in izoliranih razmerah se je oblikovala specifična industrijska struktura, ki pa ima danes ob srečevanju z zunanjimi konkurenčnimi pritiski precejšnje težave. Konec devetdesetih pa je tudi v agroživilstvu počasi prihajalo do ekonomske liberalizacije, vendar je ostala večina živilskih dejavnosti v navezavi s kmetijstvom dokaj zaščitena. KIinh temu so se noooii noslo-
žaj podjetij bistveno spremenili, to pa je seveda tudi posledica intenzivnega prilagajanja pravnemu redu v kontekstu pristopa Slovenije EU.
Kako so podjetja reagirala na spremenjene razmere?
N praktično vseh podjetjih so poslovanje sproti prilagajali novim razmeram, vendar je dolgoročno in strateško usmerjeno samoiniciativno prilagajanje podjetij na vključitev v enotni trg EU prej izjema kot pravilo.
Kakšni so vaši konkretni predlogi podjetjem?
Na koncu študije smo predlagali nekatere ključne aktivnosti, ki bi lahko ublažile radikalne pritiske ob priključitvi v EU. Na ravni podjetja smo jih razdelili v dve skupini. Prva vključuje aktivnosti za normativno usposobitev podjetja ter zagotavljanje zahtevanih evropskih higienskih in veterinarskih standardov, ki se precej razlikujejo od sedaj veljavnih. To je nujen pogoj, da lahko živilsko podjetje sploh prodaja svoje proizvode na evropskih trgih. Druga skupina ukrepov pa naj bi vodila h konkurenčni usposobitvi. Torej da bodo podjetja lahko obvladovala neposredne pritiske podjetij iz tujine. Seveda je program za vsako podjetje specifičen, mi le nakazujemo generalne smernice ukrepanja.
Znano je, da na delovanje ag-roživilstva odločilno vpliva država s svojimi institucijami. Kakšne so vaše ugotovitve na tem področju ?
V vsej tej zgodbi ima država zelo pomembno vlogo. Pridruževanje EU zahteva temeljito prilagoditev pravnega reda in institucionalnega okvira. In država je na tem področju v primerjavi s preostalimi državami kandidatkami zaenkrat dokaj uspešna. Na področju agroživilstva je zaradi pomena kmetijstva v EU pa tudi zaradi nacionalnih značilnosti kandidatk obseg sprememb med največjimi. Država mora v tem zahtevnem obdobju zagotoviti sistemsko in predvidljivo prilagajanje pravne ureditve in mora prioritetno zagotavljati čim maniše oretrese v predori-
ekonomske razmere. Treba je poudariti, da na poslovanje živilskih podjetij izrazito vplivajo tudi razmere v kmetijskem sektorju in tako posredno tudi kmetijska politika. Prav navzkrižnim učinkom med sektorjema pa bi morala država posvetiti več pozornosti.
Kajpa kmetijstvo? Kakšne so perspektive kmetijstva v Prekmurju?
Če najprej omenim vidik, ki ga še nisem dovolj izrazito pon daril. Kmetijstvo kot dobavitelj surovin zelo pomembno vpliva na konkurenčnost živilskih dejavnosti. In slovensko kmetijstvo zaostaja po konkurenčnosti za evropskim še izraziteje kot živilski sektor. Strukturni premiki v kmetijski pridelavi so v zadnjem desetletju pri nas zelo intenzivni. Manjši in manj konkurenčni pridelovalci po ekonomski selekciji izginjajo iz strukture. Ta proces je v Prekmurju zelo intenziven. Skrbi me, da v tej pokrajini, ki ima tako dobre naravne danosti, kmetijstvo tako nazaduje. Vendarle pa se oblikuje segment velikih in perspektivnih kmetov, ki bodo sposobni prestati pritiske v prihodnje.
Je vzrok tudi v karakterni podobi našega človeka, našega kmeta?
Najverjetneje da, ob vseh drugih pomembnih vplivih. Imam občutek, da je v Prekmurju nekoliko več apatičnosti, ki je sicer nekoliko pretežek izraz. Preseneča me, da v nekaterih drugih slovenskih regijah, ki imajo manj možnosti za kmetijstvo, trendi niso tako izrazito neugodni. Ljudje se niso tako pripravljeni boriti in se »iti biznis«, niso pripravljeni tvegati. To se kaže tudi po statistikah, iz katerih regij ljudje pripravljajo programe za finančno pomoč države. Žal je s tega konca najmanj prijav. V kmetijstvu v Prekmurju že opažam stanje, ko bi morala država dosti ci-Ijneje ukrepati. Za to obstajajo mehanizmi regionalne in strukturne politike, kj jih spodbuja tudi EU, vendar je za uspeh ponovno ključna samoiniciativa prizadetih ljudi.
A. Nana Rituper Rodež ■
4
KULTURA
9
moK 15. marec 2001
Raznovrstnost in enost
S soboški galeriji so prejšnji teden odprli razstavo z naslovom Raznovrstnost in aost, kjer se predstavljajo mladi kademski slikarji in slikarke: Zo-an Arizanovič, Matjaž Arnol, Si-nona Biličič, Gregor Čeferin, Anja erčič, Katerina Kalc, Mirijam Krajna, Andrej Kustec, Damjana Stopar, Peter Štrovs, Polona Tratnik ter Robert Černelč, Aleksander Vukan in Martina Bohar, slednji trije prihajajo iz naših krajev.
Gre za zanimivo razstavo, v kateri je enost mladost avtorjev, raznovrstnost pa njihova avtonomna umetniška dela, med katerimi privlači največ pozornosti obiskovalcev slika Zorana Arizanoviča, ki pokriva skoraj tri četrt stene. Na otvoritvi je spregovoril po uvodnih besedah ravnatelja Galerije Franca Obala profesor mladih likovnikov Emerik Bernard. Razstava bo na ogled do 7. aprila, strokovno vodstvo pa bo že ta četrtek, 15. marca, ob 17. uri.
Franc Obal in Emerik Bernard pred mladimi akademskimi slikarji, ki so se udeležili otvoritve v Murski Soboti.
T. K. ■ I Foto: T. K.
Gostje iz Porabja
Literarno-glasbeni večer
Obisk nad pričakovanjem
M
Gbnter med dobitniki milenijske nagrade ob madžarskem narodnem prazniku
Madžarska kulturna skupnost je podelila ob svojem narodnem prazniku v lendavskem gradu kulturna priznanja v različnih kategorijah. Letos je med dobitniki tudi slikar Endre Gonter, ki se je rodil v Dobrovniku, živi in dela pa v Murski Soboti. Gonter spada med najvidnejše likovne umetnike madžarske narodne skupnosti. Nagrado je dobil za delo v preteklih letih, posebno v zadnjem obdobju in zlasti za tista dela, ki na nov način odkrivajo davno madžarsko preteklost ali so motivno povezana z domačo pokrajino ob reki Muri.
Poleg Gonterja so med dobitniki nagrad še Hermina Laszlo, profesorica madžarskega jezika, Brigita Bacsi in Tomi Kovacs, nosilca plesnega ljudskega izročila, dijakinja Katja Gone in učenec Domonkos Zver.- B. B. L.
Drugi simpozij Rokusa
inuli četrtek je bil v restavraciji hotela Zvezda v Murski Soboti uspel literarno-glasbeni večer. Pripravilo ga je Društvo upokojencev Murska Sobota oziroma njegova komisija za kulturo. Obisk je bil, nad pričakovanji, dober.
Najpomembnejši gostji večera sta bili pisateljica Karolina Kolmanič iz Murske Sobote in gostja iz Porabja Irena Barber. Sproščena pogovora z obema je vodil predsednik društva Jože Vild, ki se tudi sam rad spoprime z lepo slovensko besedo. Kol-maničeva je poudarila, da so redki majhni narodi, ki so uspeli ohraniti svoj jezik. Slovencem je to uspelo s pomočjo pisane besede. Ona je napisala 15 Itnjig, iz katerih veje iskrenost, ljubezen do sočloveka. Sicer pa je nedavno slovesno proslavila lep življenjski in ustvarjalni jubilej.
Irena Barber je napisala knjigi iz življenja pora-bskih Slovencev v tamkajšnjem narečju. Piše, da se ohrani jezik, šege. Njeni junaki so preprosti; vzeti iz mučne preteklosti porabskih rojakov.
Za glasbeni del sta poskrbela Aleksander Vlaj in Iztok Kodila. Gostje večera so bile Ljudske pevke iz Porabja pod vodstvom duhovite Sobočanke Marije Rituper. Recitirala sta Darinka Zorec in Tadej Novak.
Beremo z Manco Košir
okviru bralnega študijskega krožka Beremo z Manco Košir je bil minuli petek zvečer v degustacijski kleti Radgonskih goric literarni večer. Za ogrevanje je poskrbela glasbena skupina Zadnji moment iz Veržeja, za tem pa so nastopile gostje iz Maribora, ki so se predstavile z izborom iz ljubezenske poezije. Posebej pa so navdušile domačinke, ki so recitirale še neobjavljene pesmi Manka Golarja.
Med pokrovitelji srečanja je bila Ljudska univerza Gornja Radgona, njen direktor Ivan Rihtarič pa je v svojem nagovoru citiral pokojnega učitelja in ravnatelja Manka Golarja, da mora dober pevec »z migami čubati«.
Mentorica bralnega študijskega krožka Beremo z Manco Košir v Gornji Radgoni, Marjana Kovačič, je tako imenovani bralni botri vročila pomladni šopek. Dr. Manca Košir pa se je zahvalila in izrazila zadovoljstvo nad odmevnostjo prireditve ter slišanim.
Navzoče je svojimi pesmimi navdušil Tone Pavček in za prepričljiv nastop požel iskren aplavz. Na strokovnem simpoziju v Radencih, ki ga je pripravila za učitelje in učence slovenskega jezika v osnovnih šolah na temo skrivni dnevniki ustvarjalnega branja minuli konec tedna založba Rokus, da bi povečala priljubljenosti branja, pa je priletni pesnik povedal, da nas bo pobralo, če ne bomo brali.
Očitno pa je, da beremo predvsem ženske, ki so prevladovale tudi med nastopajočimi.
B. B. ■
Draguljčki Mavričnega zaklada
Ob 40-letnici Bralne značke na Slovenskem
V
ponedeljek zvečer je bilo v Radencih prisrčno in veselo - ob štiridesetletnici Bralne značke so otroci radenskega vrtca ter osnovnih šol Radenci in Kapela v hotelu
Radin na posebni prireditvi predstavili knjigo Mavrični zaklad, v kateri so natisnjene njihove prve pesmice, nastale s
pomočjo in sodelovanjem njihovih mentoric - številnih vz-
gojiteljic in učiteljic, zaposlenih v omenjenih ustanovah.
Nastopili so pevski zbor radenske osnovne šole, ki ga vodi Vera Stanjko, učenci glasbene šole z Marijo Purnomo, plesalka in pantomimičarka Janja pa otroci in učenci, ki so živo in domiselno odrecitirali in odigrali pesmi svojih vrstnikov, ker pesem
občina Radenci, sodelovali pa so bralni značkarji Vrtca Radenci z enotami Mehurčki, Na hribčku in Grozdek ter Osnovne šole Radenci in Osnovne šole Kapela. Uredile so jo Dragica Dietner, Cvetka Marinič, Gabrijela Žerjal in Živana Safran, vinjete je obli-
Žirafa
Tam nekje na prostranem travnatem svetu živi žirafa.
Je živ nebotičnik, ki listje obira z dreves.
Je živ velikan, ki vsakega pogleda z nebes.
Aljaž
eč kot 220 slavistov in učiteljev razrednega pouka se je zbralo 9- in 10. _____marca v Radencih na simpoziju založbe Rokus z naslovom Skrivni dnevniki ustvarjalnega branja ali Kako izboljšati bralno kulturo med osnovnošolci.
V dveh dneh so predavatelji razpredali o široki mreži problemov, dilem in tudi rešitev - od trenutka, ko je projekt Skrivnih dnevnikov pričel zoreti, pa do takrat, ko je prišel med tiste, ki jim je namenjen: učence, starše, učitelje ... Vsi nastopi niso imeli značilnosti klasičnih predavanj na fakultetah. Šlo je za spontan pogovor s poslušalci, ki so se doživeto odzivali. Z velikim odobra-Vanjem so sprejeli predvsem dva Toneta -Pavčka in Partljiča -, veliko koristnega za delo v razredu pa so izvedeli od vodje projekta dr. igorja Sakside, ki je ob pomoči številnih sodelavcev opravil veliko delo v so-fazrnerno kratkem času. Navzoči pa so se poskusili tudi v delavnicah na temo estetskega in učinkovitega branja. Simpozija se je udeležil tudi dr. France Bernik, predsednik SAZU, ki se je tvorno vključil s temo Branje literarnih del - izziv in skušnjava.
Janez Konkolič ■
Predstavljena so bila nekatera dela članic literarnega kluba: Grete Škerget, Helene Ravnič, Marije Farkaš, Cilke Sukič, Angelce Gorjan, Slave Berden in drugih. Gost večera je bil Zmago Rafolt iz Maribora, ki je predsednik Literarnega kluba upokojencev Slovenije. Jožetu Vildu in soboškemu društvu je podelil posebno priznanje kluba.
F. Š. ■
Veberič ob dnevu žena
Prijetno presenečeni avtor Lojze Veberič prejema čestitke preštevilnega občinstva.
potrebuje bralca in poslušalca, da zaživi in ozeleni, se razcveti, sta povedali mladi voditeljici polhi dvorani poslušalcev, pretežno staršev in učiteljev, ki tudi najbolje vedo, koliko truda in veselja je treba vložiti v tovrstne projekte. Izdajatelj ljubke knjižice je
kovala učenka Mateja Kotnik z mentorico Ido Petek. Spremno besedo sta napisali Tilka Jamnik, podpredsednica Bralne značke Slovenije, in Živana Safran, urednica. Prva je med drugim zapisala: »Zamisel, počastiti praznik Bralne značke z ustvarjanjem pe-
bčinska zgradba v Puconcih je bila premajhna za vse, ki so si v petek zvečer želeli ogledati otvoritev razstave likovnih del avtorja Lojzeta Veberiča iz Murske Sobote.
Veberič je eden od ustanoviteljev likovne sekcije Likos, s svojimi deli pa je sodeloval že na številnih razstavah v dvanajstih državah. Uvodne besede o avtorju je spregovoril profesor Vlado Sagadin, ki je Veberiča uvrstil v slikarsko smer, ki nadaljuje tradicijo figurativnega ekspresionizma, ki ga je v dvajsetih letih začel ameriški slikar Jackson Pollock. Tokratna razstava v Puconcih je samo del velike, ki je zaradi velikega zanimanja še vedno na ogled v Ingolstadtu, hkrati pa Veberič razstavlja še v Budimpešti. Naslednji razstavni Veberičev prostor aprila bo dom duhovnosti v Kančevcih. Puconska razstava je bila posvečena dnevu žena, zato je vsaka gostja dobila rožo, v kulturnem programu pa so nastopili malčki iz vrtca.
Tekst in foto« T v ■
DRUŠTVO
ZABOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Ulica arh.
Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: 51900-678-48545
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
smi, je sijajna, saj ni lepšega, kot nekomu zapeti pesem v veselje in čast. Če pa te pesmi ustvarjajo otroci, potem je radost toliko pristnejša in smeh nadvse prisrčen. Popotnica Živane Safran pa prav tako govori o vrednosti otroške poezije: »Drobna knjižnica prvih srečanj mladih s poezijo je nastala ob 40-letnici Bralne značke na Slovenskem. Čeprav je to prvo spogledovanje s stihi še sramežljivo, okorno, ima toliko večjo vrednost, saj je sad otroškega razmišljanja.« Na koncu še želja mladim: »Če so storili prvi korak, naj se temu pridruži še drugi in tretji...«
Veliko spodbudnih in lepih besed je bilo izrečenih in gotovo tako tudi mišljenih. Pesmi so res prisrčne, nekatere presenetljivo sveže in zanimive. V dokaz, da gre pri zbirki res za draguljčke mavričnega zaklada, naj navedemo še imenitno pesem o žirafi, ki jo je napisal Aljaž iz četrtega razreda.
Bea Baboš Logar,
10
(IZ)BRANO
15. marec 2001 ■■■
Ginekologija
^adi različnih govoric in ugibanj med ljudmi v Pomu-^^1 rju o prihodnosti ginekološko-porodniškega oddelka v Murski Soboti podajam v naslednjih vrsticah suhoparne, a vsebinsko zelo pomembne podatke o začetkih dela na gin.-porod. odd., vsebini in obsegu našega dela.
Prepričana sem, da si bo na osnovi teh podatkov vsak bralec lahko ustvaril svojo sliko o pomembnosti in vsebini našega dela in tudi o potrebnosti našega oddelka v prihodnje.
Ginekološko-porodni oddelek vM.Soboti deluje samostojno od 16. 7.1954, ko seje odcepil od kirurškega oddelka. Takrat je dobilo Pomurje prvo ginekologinjo dr. Milevo Sedlaček Novak in njej gre zahvala za to, da seje gin. porod, odd. osamosvojil. Normalno delo seje začelo s l. 4. 1956 na 41 oddelčnih posteljah in 5porodnih posteljah. Leta 1956 je že bilo 816porodov od 1719 sprejemov.
To je bil čas, ko so žene umirale po splavu in porodu, ko je bilo veliko mrtvorojenih in umrlih novorojenčkov po porodu zaradi nedonošenosti. Število porodov in sprejemov je naraščalo vsako leto, leta 1962je število porodov poraslo prvič nad 1000 -1140. Število porodov je naraščalo vse do leta 1975, ko je bilo v soboški porodnišnici največ porodov - 1741, sprejemov pa 3589. Od 1975. leta je število porodov začelo padati in je prvič padlo pod 1000 leta 1994 (987), nato je bilo 2 leti nad 1000porodov, leta 1997 - 916porodov, 1998 - 872, najmanj porodov je bilo leta 1999 -842. V letu 2000 se je začelo število porodov zviševati - imeli smo 902poroda in število porodov se zvišuje tudi letos.
Začetnih 46 postelj se je hitro izkazalo za premalo, leta 1958so dodali 5 zasilnih postelj. Šele
marca 1972, ko se je ginekološko-porodni oddelek preselil v adaptirano stavbo infekcijskega oddelka, kjer smo še sedaj (zgradba datira iz leta 1953 in je bil prvi bolniški oddelek, zgrajen v Rakičanu), je število postelj naraslo na 97. To število postelj se je z leti zmanjševalo. Res je število porodov v zadnjih 5 letih padlo, vendar je število ginekoloških sprejemov letno okrog 2500. Od teh 2500 ginekoloških sprejemov je okrog 450-500 umetnih prekinitev nosečnosti, okrog 400-500 večjih operativnih posegov, nad 1000 manjših op. po-, segov, drugo so patološke noseč- ’ nosti, ginekološka obolenja, krvavitve, vnetja, tumorji genitalij. Ležalna doba seje znižala tudi na račun laparoskopskih operacij, ki jih opravljamo od leta 1982. Že leta 1989 smo uvedli knjigo komplikacij po velikih operacijah kot pokazatelj kakovosti opravljenih posegov. Odstotek komplikacij je od takrat od 0,8 % do 1,8 %. Po operacijah ženske ne umirajo.
Zakaj So rezultati operacij tako dobri.'1 Skrbna priprava na operacijo, strokovno izvršena operacija po sodobnih načelih
Pobuda za spremembo datuma občinskega praznika
Imenovanje tajnika na Tišini odlagajo
a zadnji seji občinskega sveta Tišine je župan svetnike seznanil z zahtevo SLS+SKD za razpis referenduma za
občinski praznik. Na eni od sej so sicer že izglasovali, da bo praznik 30. junija, tako da županu ni bila jasna zahteva omenjene stranke, ki je podala pobudo za spremembo datuma na osmi september.
Ker se šteje zadeva za pobudo, bi morali po besedah župana predložiti še vsaj sto podpisov občanov, vendar pa, ker tega niso dodali, naj bi se štelo, kot da pobuda sploh ni bila vložena, ker naj bi jim pravilnost postopka pisno potrdili tudi na vladni službi za lokalno samoupravo.
Ista institucija naj bi od občine zahtevala, da čim prej imenujejo občinskega tajnika, glede česar se svetniki iz opozicije niso strinjali, menijo namreč, da ga v tako majhni občini ne potrebujejo.
Ker naj bi tako veleval zakon, ga bodo vendarle morali imenovali, čeprav bodo po besedah župana zadevo odlašali, dokler bo le mogoče, šlo pa naj bi za prerazporeditev enega od delavcev občinske uprave.
DT1
N
ob dobro vodeni anesteziji in skrbni negi po operaciji. Ženske iz naše regije želijo biti operirane v domači bolnici, ker nam zaupajo.
V terciarni center pošljemo 1 % hospitaliziranih bolnic, to so tiste, ki potrebujejo zdravljenje zaradi napredovane bolezni, obolenja več organskih sistemov ali transporta in utero, pomeni, da nosečnico pošljemo zaradi njene bolezni ali ogroženega otroka. Imeli smo že primer, kije spadal v terciarni center, vendar helikopter iz Ljubljane ni mogel vzleteti in smo morali sami rešiti komplikacijo - uspešno. Zavedati se moramo, da vsi urgentni primeri iz Pomurja pridejo najprej k nam, čeprav so prej hodili v Maribor, Ptuj, Ljubljano ali drugam. Zato je pomembno, da je regijska bolnišnica močna strokovno, kadrovsko in ima dovolj postelj. Vsi Pomurci so jo pomagali postaviti, da se bodo lahko v njej zdravili in so nanjo ponosni. Prve ginekološke operacije so se izvedle v soboški bolnici s prihodom prvega kirurga, in to že davnega leta 1902. Od takrat je stroka izredno napredovala, 500 velikih operacij letno na gin. porod, oddelku in 1500 manjših ginekoloških operacij, planiranih 3581 primerov v letu 2001 (skupaj s porodi) ne dopušča nobenega dvoma o tem, da ginekološki hospitalni oddelek v Murski Soboti potrebujemo.
Predstojnica gin.-porod. odd.,
Eva Koltaj Kocan, dr. med., spec. gin. I
Občni zbor soboških ptičarjev
Uspehi so jim v veliko oporo
nekaj
udi v minulem letu je bila glavna naloga članov Društva za varstvo in vzgojo ptic Murska Sobota kakovostna in strokovna vzgoja sobnih ptic. V ta namen so kupili več kot 1.100 obročkov, saj so zdrave in obročkane pti-
ce prvi pogoj za organizacijo razstav in tekmovanj. Iz Zalae-gersega na Madžarskem so se vrnili z vrsto priznanj in pokalov. Udeležili so se tudi tekmovanja mladih papig skobčevk v Grižah pri Celju in razstave v Zagorju, kjer so prav tako dosegli nekaj imenitnih uvrstitev.
Še posebej pa so ponosni na rezultate državnega tekmovanja v Zagorju, kjer je sodelovalo 10 gojiteljev s 74 pticami. V skupnem seštevku so namreč osvojili visoko četrto mesto v konkurenci 30 društev iz vse Slovenije. S prvimi mesti so se izkazali: Milan Vaupetič, Janez Vučkič, Jože Lipaj, Bojan Štuhec in Karel Gjergek. Ob tej priložnosti so podelili tudi društvena priznanja.
To so med drugim omenili na nedeljskem občnem zboru, ki sta se ga udeležila tudi predsed-
Med prejemniki denarnega dodatka največ samskih moških in mladih
Namesto dela denarna pomoč
Družine na robu ostajajo brez
tevilo prejemnikov denarnih pomoči se iz leta v leto povečuje, ugotavljajo na murskosoboškem Centru za socialno delo. Med njimi je največ samskih mo-
ških in mladih, starih do šestindvajset let, ki po šolanju niso dobili ne zaposlitve niti možnosti, da bi opravili pripravništvo. Tako so ostali brez pravic kot brezposelni z Zavoda za zaposlovanje. Med njimi je tudi velik delež prejemnikov le s končano osnovno šolo.
če je naša socialna zakonodaja dovolj odprta do mladih,
ki so brez zaposlitve, in jim, ne glede na socialni položaj staršev, s katerimi lahko še naprej živijo v skupnem gospodinjstvu, pripada denarni dodatek, pa je silno mačehovska do revnih družin. Na listi prejemnikov denarnih pomoči je družin zelo malo, saj je cenzus za pridobitev denarnega dodatka nastavljen tako, da povprečne družine z minimalnimi prihodki že presegajo vstopni prag. Pri tem so najbolj prizadete matere samohranilke s povprečno ali nizko plačo ter s šoloobveznimi otroki. Položaj družin, ki živijo na robu revščine, je namreč mogoče blažiti le z enkratnimi denarnimi pomočmi ob večjih stiskah. Med položajem prejemnikov denarnega dodatka tako obstajajo velike razlike ali kar uzakonjena socialna nepravičnost. In tam, kjer je revščina, tam so tudi večji socialni problemi. Številni konflikti v družinah
nika soboškega društva pasemskih malih živali Franc Glažar in beltinskega ptičjega društva Ivan Maučec.
Prav z njima se nameravajo tesneje povezati in skupno sodelovati na predavanjih v vrtcih in šolah.
Z razstavama v sklopu mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni in v prostorih Ekonomske šole v Murski Soboti želijo še bolj popularizirati svojo dejavnost.
V svoje vrste bodo skušali pritegniti čimveč novih članov in
izvirajo prav iz materialnega pomanjkanja.
So za življenje v dvoje brez zakona
Mladi se raje kot za poroko in zakon odločajo za življenje v zunajzakonski skupnosti. Tam, kjer so odnosi med partnerjema urejeni, tudi ni težav pri urejanju očetovstva za otroke, saj ga lahko vpišejo na matičnem uradu, matere pa tudi ne uveljavljajo preživnin. Pomoč socialne službe pa je potrebna, ko se partnerja razideta in je treba urediti stike med mladoletnimi otroki in roditeljem, pri katerem ne živijo. Socialni delavci murskosobošlega Centra so tako lani ob razpadu skupnosti opravili več svetovalnih razgovorov kot prejšnja leta, na drugi strani pa se je zmanjšalo število svetovanj ob uradni razvezi zakonske skupnosti.
Socialno pomoč družinam in otrokom, ki jo opravlja mur
se udeležiti mednarodnih razstav ptic.
Ob denarnih težavah, ko je še nejasno, kam njihovo društvo sploh spada (šport, kultura itd.), si bodo prizadevali privabiti več sponzorjev. Na občnem zboru so razrešili stari upravni in nadzorni odbor ter izvolili novega. Tudi prihodnji dve leti bo predsednik Karel Gjergek, tajnik pa je postal Jure Bertalanič.
Milan Jerše ■
Tekmovanje iz računalništva
egionalni center Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije s sedežem v Murski Soboti je prejšnji petek skupaj z OŠ Franceta Prešerna Črenšovci
spet organiziral regijsko tekmovanje v računalništvu za osnovnošolce. Udeležilo se ga je 26 učencev iz osmih osnovnih šol v Pomurju. Večina jih je pokazala dobro znanje, zmagovalci pa so postali: Grega Nerat, Miha Bokan, Timotej Lazar (vsi OŠ III M. Sobota), Filip Dobranič (DOŠ I Lendava), Miha Tibaut (OŠ Črenšovci), Zoran Smilevski, Domen Kovačič, Matic Šerc (vsi OŠ Gornja Radgona), Blaž Triglav (OŠ II M. Sobota), Rok Kreslin, Jernej Virag (oba OŠ Beltinci) in Andrej Puhan (OŠ I M. Sobota). Najmočnejša konkurenca je bila med četrto- in petošolci.
skosoboški Center, pa je dopolnjevala še socialno pedagoška pomoč, ki je namenjena osnovnošolskim otrokom s težavami v odraščanju in so jo organizirali prek javnih del. Na Centru še ugotavljajo, da lani ni bilo otrok za posvojitev, ob tem, da je prosilcev zanje vedno več in da še vedno ni mlajših družin, ki bi bile pripravljene sprejeti v rejo otroke, ki ne morejo živeti pri svojih starših.
Med mladimi narašča število kaznivih dejanj, povezanih z drogo
Število zasvojenih s prepovedano drogo med otroki in mladimi narašča, s tem pa tudi z drogo povezanih kaznivih dejanj. Teža njihovih prestopkov je čedalje hujša, moč ali učinkovitost socialne pomoči in svetovanja pa je ob tem vedno težja.
Otroci in mladi stopajo na pot kriminalnega početja, ker so sami odvisni od drog ali ker na ta način lahko pridejo do denarja.
Pa odvisnost od drog ni samo problem otrok in mladih, kot se jim rado pripisuje že vnaprej, ampak postaja vedno bolj problem odraslih in seveda njihovih družin. Zasvojenost odraslih močno načenja
S hrano do zdravja
avod za zdravstveno varstvo Murska Sobota je pripravil natečaja, za osnovne šole z naslovom Piramida zdrave prehrane in za vrtce Veseli krožnik s sadjem. Osnovnošolci so pri pouku obravnavali zdravo prehrano, pripravljali modele piramide zdrave prehrane iz živil in tekmovali v znanju o zdravi prehrani, veselo pa je bilo tudi v vrtcih, kjer so sestavljali »vesele « krožnike s sadjem, ki so ga potem tudi pojedli.
V natečaju je sodelovalo osem osnovnih šol in šestindvajset skupin iz vrtcev, ki so za sodelovanje prejele pohvale, najboljšim pa so podelili priznanja. Priznanja Zavoda za zdravstveno varstvo so prejeli vrtci Pertoča, Manka Golarja enota Apače, Cven in Dvojezična osnovna šola Lendava, priznanja ONDI Slovenija so prejeli vrtci Tišina, Radenci, Murska Sobota enota Gozdiček in Osnovna šola Razkrižje, priznanje Pomurskega društva
družinske odnose, teži družinske člane, s tem da zasvojenec tega sploh ne čuti kot problem in najpogosteje tudi ne želi na zdravljenje. Nič manjši pa tudi niso problemi zaradi alkoholizma.
Pomoč na domu za ostarele - le tam, kjer je denar
Varstvo ostarelih je v zadnjih letih bogatejše za program pomoči na domu za ostarele, ki so jo na murskosoboškem Centru za socialno delo organizirali tako z javnimi deli ali kot javna služba, vendar je še nimajo v vseh občinah murskosoboške upravne enote. Pa ne da te pomoči njihovi ostare-li ne bi bili potrebni, ampak ker majhne občine nimajo denarja za plačilo programa. Pri javnih delih občine pomoč na domu sofinancirajo v določenem deležu in v celoti, ko gre za javno službo.
Kljub tej obliki pomoči, ki prispeva h kakovostnejšemu življenju ostarelih in invalidov in daljšemu bivanju na svojem domu, pa je še vedno velik problem pomanjkanje postelj v domovih. Čakalne dobe so dolge, še posebno v socialnih zavodih, ki sprejemajo duševno bolne in prizadete invalidne osebe.
M. H. ■
va, Mala Nedelja, Radenci in Osnovna šola Cankova.
Posebno plaketo mag. Štefana Gruškovnjaka, ki ga bo Pomursko društvo za boj proti raku podeljevalo ustanovam in posameznikom za posebne dosežke in aktivnosti na področju promocije zdravja, pa je prejela osnovna šola Stročja yas za model zdravega zajtrka. Mentoricam, ki so delale z mladimi, jo je izročila Marija Gruškovnjak.
»■s 15. marec 2001
(IZ)BRANO
Sonček, društvo za cerebralno paralizo
Želja, da bi v Soboti kmalu odprli varstveno-delovni center
aj drugačnost ne ločuje ljudi, naj tudi v njihova srca posije sonček upanja, ljubezni, spoštovanja in skrbi širše oklice,« so zapisali člani Pomurskega društva za cerebralno paralizo, ki je del slovenske Zveze za cerebralno paralizo. Kakšnih petdeset jih je v društvu, čeprav je v Pomurju okoli 160 oseb, ki jih je prizadela ta bolezen. Društvo je starševska organizacija, ki želi pomagati otrokom s cerebralno paralizo in njihovim staršem, pripravljajo tečaje in izobraževanja za starše, letovanja za otroke in njihove starše, predvsem pa je njihov osnovni namen svetovati. Novi predsednik je Andrej Ziško, ki je v pogovoru za Vestnik med drugim povedal, da bodo v letošnjem letu nadaljevali svoja prizadevanja iz prejšnjih let, da bi v Murski Soboti uredili varstveno-delovni center.
Že lansko leto so dobili od mestne občine po najemni pogodbi 150 kvadratnih metrov prostorov za VDC v Lendavski ulici 25b, in sicer v prostorih nekdanjega vrtca. Zveza jim je dala še 5 milijonov tolarjev, s katerimi želijo prostore adaptirati in jih prilagoditi potrebam, v prihodnje pa bi dobili tudi prevozno sredstvo. Tako da naj bi še letos zaživel ta center, kjer bi invalidi po programih Sončka izdelovali določene ročne izdelke, na primer risbe na svilo, kravate, izdelke iz lesa, gline in podobno. Tukaj bi ob pomoči fizioterapevta, defektologa in drugih delavcev razvijali svoje spretnosti in se usposabljali različni invalidi, otroci, ki ne bi mogli končati osnovnošolskega šolanja. Letos bodo vsa sredstva, ki so jih privarčevali v prejšnjih letih, usmerili v ureditev tega centra.
Sicer pa društva organizirajo
tudi zdravstvenoterapevtske kolonije za otroke in njihove starše nekje ob morja ali v toplicah, pri tem društvo poravna stroške za enega otroka in enega roditelja, pripravljajo rekreacijske programe, kjer organizirajo plavanje, jahanje, kegljanje in šah. Njihova naloga pa je tudi organizacija izpopolnjevanj in predavanj, kjer starše seznanjajo s fizioterapijo, kako otroka vključiti v vrtec in osnovno šolo, kakšne pravice imajo po zakonodaji pa tudi o tem, kako staršem teh otrok dvigovati samozavest.
»Denarja društvo ne more dajati, lahko pa na različne načine pomaga in svetuje, kajti denarja zberejo ravno dovolj za organiziranje predavanj in letovanje naših ojrok.« Denar dobijo nekaj od Zveze, ZZZS, sponzorjev in donatorjev, vsako leto pa pripravijo tudi dobrodelno prireditev Pesem za upanje. Njihov
Predsednik društva Andrej Ziško in njegov sin Primož

Ali kupujete na soboški tržnici?
Pogrešamo domače izdelke in staro tržnico
z
jutraj si vzameš pleten cekar in se odpraviš na tržnico. Hodiš med stojnicami in izbiraš med ponujenim blagom, odločaš se, kaj boš danes kuhal za kosilo. Ponavadi koga srečaš, če pa ne, tudi prav, saj CD lAfOrlo J	J*
- - r- -—wuno pripravljeni Klepetati s tabo. Poglabljaš se v teme, kako sladko je grozdje, lahko ga poskusiš, da preveriš, kako se pripravi kakšna jed iz zelenjave, ki jo ponujajo, kako rahla naj bo zemlja, v katero boš doma posadil cvetje... pa tudi o vremenu in mestni problematiki, koga že dolgo niso videli, pa tudi o tem, ali kakšnega rednega kupca ni več med nami... Poleg tega, da se na tržnicah po svetu veliko prodaja in kupuje, se tudi veliko dogaja. To je neverjetno zanesljiv neformalni informacijski center najbolj aktualnih dogodkov. Mesta brez tržnice preprosto ni. Tudi v Soboti je bilo včasih tržnično življenje, da si se komaj prerinil skozi gnečo. In kako je danes? Medtem ko prodajalci še vedno ostajajo prijazni, komunikativni in odprti, sva z Natašo kakšen dan nazaj kupce lovili in iskali bolj kot sva jih pred časom z Juretom pozno ponoči v trgovini.
Prešernov nagrajenec iz Pomurja
osnovni namen je, da pomagajo staršem otrok, ko izvejo, da ima otrok cerebralno paralizo. »Kajti nihče ti ne more toliko pomagati kot prav starši z bogatimi lastnimi izkušnjami. Pri nas lahko najhitreje izvejo, kakšne so njihove zakonske pravice, do česa so opravičeni, kje naj si uredijo vse papirje, kako si zagotoviti ortopedske pripomočke, na koga se obrniti, do česa so opravičeni ...«
Andrej Ziško je še povedal, da si bo društvo v prihodnjem letu
še posebno prizadevalo za večjo informiranost o tej bolezni ali, kot pravi, stanju, da bi privabili čim več staršev otrok s cerebralno paralizo, saj bi na tak način društvo lahko pridobilo tudi več sredstev in s tem izboljšalo življenjske razmere otrokom in olajšalo delo njihovim staršem. Še naprej bodo opozarjali tudi na arhitektonske težave v mestu in seznanjali javnost, kaj pomeni I biti drugačen.
A. Nana Rituper Rodež ■ j
Pravica učitelja do ugovora vesti
Franc Flisar, Gorica: Bolj redko pridemo na tržnico, čeprav veliko ne kupujemo, ker imamo doma zelenjavni vrt. Rad pa se sprehodim po njej, kaj pogledam. Veliko raje kot v velikih nakupovalnih centrih pa kupujemo na tržnici, ponavadi solato, zelenjavo, ki je nimamo doma, radi pa pridemo tudi po kakšne banane in sadje. Soboška tržnica ni ravno najbolje založena. Spomnim pa se, da je bila včasih tržnica veliko bolj polna, ampak takrat ni bila tako moderna, kot je Tatjana Hojski, Petanjci: »Tržnica je na prvi pogled zelo prazna in žalostna. Po stopnicah pa še nisem šla, saj nisem vedela, da obstajajo. Prišla sem kupovat rože, primerjala sem jih tudi drugje in ugotovila, da so tukaj najlepše in tudi po najugodnejši ceni. Tu se splača kupovati. Čeprav je ponudbe malo, je na tržnici kakovostna. Spominjam se stare tržnice in priznati moram, da je bila boljša, kot je ta nova beton-
danes.
Pripravlja že magisterij
a Filozofski fakulteti v Ljubljani, oddelku za pedagogiko in andra-gogiko, je diplomiral Dejan Hozjan s Hotize. Svoje diplomsko delo Pravica učitelja do ugovora vesti je ne le uspešno zagovarjal, ampak je zanj dobil tudi Prešernovo nagrado, ki jo podeljuje Univerza v Ljubljani.
Nedvomno je podelitev Uni-verzine Prešernove nagrade lepo priznanje mlademu diplomantu, ki pa že pripravlja magisterij na temo Determinante oblikovanja poklicne identitete. Poleg tega pa je tudi še študent zgodovine v četrtem letniku Filozofske fakultete in študent teologije v četrtem letniku Teološke fakultete.
Za lažje razumevanje diplomskega dela preberimo, kakšna je definicija ugovora vesti: »Ugovor vesti je na splošno posebna oblika posameznikovega nestrinjanja s pravnimi ali političnimi zapovedmi in prepovedmi. Oseba krši pravo, ker meni, da ji je ravnanje v skladu z določeno pravno normo moralno prepovedano. Razloge za to vidi ali v splošni naravi te norme (npr. posameznik nastopa kot absolutni pacifist) ali pa zato, ker se norma razteza na določene primere, na katere se po mnenju posameznika ne bi smela (npr. relativni pacifizem).«
V Sloveniji je pravica do ugovora vesti opredeljena v 46. členu Ustave R Slovenije: »Ugovor I
Dejan Hozjan, diplomant FF, že pripravlja magisterij. Prešernova nagrada mu je seveda velika moralna spodbuda, žal pa je ta čas brez štipendije. - Foto: Š. S.
vesti je dopusten v primerih, ki jih določa zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb.« Pri nas zakonodaja dopušča pravico do ugovora vesti vojaških obveznosti in pravico do ugovora vesti zdravstvenih delavcev.
Diplomant Dejan Hozjan je uporabil kot neke vrste izhodišče za svoje delo med drugimi viri Etični kodeks članov Društva katoliških pedagogov Slovenije, ki je sicer obvezen le za člane tega društva, kajti »čutimo, da za svoje delo potrebujemo tudi globljo notranjo naravnanost. To je v srce zapisan zakon ljubezni in klic Boga, je empatično čutenje do mladega človeka, s katerim hodimo del poti njegovega razvoja in zorenja.«
»Kot osnovno vprašanje, ki se nam postavlja pri razmišljanju o realizaciji pravice učitelja do ugovora vesti je, ali je sploh mogoče spregovoriti o pravici do ugovora vesti na poklicnem področju. Zavedati se je treba, da je izbira zaposlitve po Ustavi RS -svobodna. Če posameznik misli, da opravljanje neke določene poklicne dejavnosti ni v skladu z njegovo filozofsko, humanistično ali religiozno idejno usmerjenostjo, se logično predvideva, da ne bo izbral te poklicne dejavnosti, ampak bo izbira poklica ali zaposlitve v skladu z njegovim prepričanjem. Omenjena teza velja tudi pri izbiri učiteljskega poklica...«
Kaj pa tisti, ki v nekem poklicu že delujejo, pa jim nenadoma
(iz takšni ali drugačnih vzrokov) vest veleva drugače, kot so poklicno obvezni delati? To velja tudi za učitelje. Dejan Hozjan v zaključnem delu svoje študije pravi: »Pravica ugovora vesti je razumljena kot metoda, ki bi opozorila učitelja na delovanje v skladu z absorbiranimi vrednotami. Učitelja naj bi opozorila na možnost, da je šolsko polje pogojevano z željami dnevne politike in je učiteljevo delo, v tem primeru, razumljeno kot izpolnjevanje želenih zahtev politike. V tem pogledu bi bila, po mojem osebnem prepričanju, funkcija pravice do ugovora vesti pozitivna.
... Učitelj lahko oporeka šolski zakonodaji z argumentom, da je preveč usmerjena y razvoj družbe in da pozablja na konkretnega učenca in njegove lastnosti. Če pa je šolska zakonodaja odprta in omogoča učitelju prilagajanje učne snovi učencu, pa pravici ugovora vesti umanjka merilo normativne ureditve... Če so učiteljeve vrednote radikalno usmerjene proti šolskemu sitemu, se mu lahko omogoči pasivna pravica do ugovora vesti in se ga izvzame iz vzgojno-izo-braževalnega procesa. Na ta način se izognemo temeljnemu merilu, ki onemogoča razmišljanje o pravici učitelja do ugovora vesti, manipuliranja z učenci in želji učitelja po sprejetju učencev določenega svetovnega nazora, ki bi se lahko pojavil ob aktivni pravici do ugovora vesti,« je med drugim zapisal zelo perspektivni Dejan Hozjan, ki mu je že obljubljeno delovno mesto mladega raziskovalca na Inštitutu Filozofske fakultete.
Štefan Sobočan ■
| ska in prazna. Na tržnici je bolj prijetno, ko je gneča. Želim pa si, da bi prodajali domače izdelke. Škoda je tudi, da so tržnico z bižuterijo in oblekami odselili k centru Šavel.«
Milan Banič, Murska Sobota: Če pogledate po teh mizah naše tržnice, lahko hitro ugotovite, da so samo trije prodajalci. To je dejansko premalo za tako mesto, kot je Sobota. Čeprav veliko kupcev vzamejo večji trgovski centri, kjer je zelo dobra ponudba in nižje cene, poleg tega pa si mnogi doma sami pridelujejo zelenjavo, bi tržnica morala biti. Jaz rad kupujem tu, zelenjavo, veliko raje kot v večjih trgovskih	_______
centrih. Pozimi bi lahko spodaj prodajali, včasih grem dol, pa nikoli ni nikogar, ki bi kaj prodajal. V čem je vzrok, da ni kupcev? Morda je tržnica prevelika.
Marija Aleksič, Murska Sobota: Bolj redko tu nakupujem, ponavadi prihaja po nakupih na tržnico mož. Mislim pa, da je tržnica bolj slabo založena in lahko bi bilo več prodajalcev. Pogrešam tudi ponudbo domačih izdelkov, kot je na primer skuta. Zelenjavo imam doma od mame, tako da teh stvari sami ne pogrešamo. Verjamem pa, da tisti, ki tega ne morejo dobiti, to zelo pogrešajo. Domače je le domače. Če že ima-
mo tržnico, bi morali imeti v ponudbi tudi domače izdelke. Po stopnicah dol, v spodnji etaži, pa sem bila samo enkrat, zelo nepraktično je narejeno. Tudi mož nikoli ne gre dol.
Tatjana Melin, Radovci: Sem
hodimo predvsem po jajca in stvari, ki jih doma ne pridelamo, kakšno zelenjavo, sadje, tu in tam pa tudi po kakšno rožo. Menim pa, da bi bila lahko ponudba nekoliko boljša in bi lahko bilo več konkurence pa tudi večji izbor, to pa je najpomembnejše. Veliko raje kot v trgovine pridem na tržnico. Na tržnici vedno koga srečaš, greš na kavo, se kaj pogovoriš. Dol po stopnicah? Nisem niti vedela, da je spodaj tudi tržnica.
A. Nana Rituper Rodež, foto: Nataša Juhnovl
12
ŠPORT
15. marec 2001 'MI
Nogomet
Pred startom v 3. SNI
Nogomet
Nogometni praznik v Fazaneriji
Prekmursko-štajerski derbi med Muro in Mariborom je pritegnil v lepem vremenu v soboško Fazanerijo toliko ljubiteljev nogometa kot že dolgo ne. Okrog 5.000 gledalcev je videlo pravo prvenstveno tekmo z izjemno borbenostjo, dva lepa gola in številne lepi priložnosti, ki so jih imeli Sobočani, a so žal ostale neizkoriščene. V borbeni tekmi je bilo podeljenih tudi več kartonov, in sicer dva rdeča (Erniša in Pregelj) in osem rumenih (Erniša, Bakula, Prednik, Jozinovič, Botonjič; Filekovič, Križan, Kvas). S svojim prvim spomladanskim prvenstvenim nastopom na domačem igrišču so nogometaši Mure presenetili z dobro igro tako Mariborčane kot številne gledalce. Sobočani so namreč v prvem polčasu zasenčili favorizirani Maribor in si ustvarili pet idealnih priložnosti za gol (Vogrinčič, Žeželj 2 in Tiganj 2), ki so žal ostale neizkoriščene, sicer bi si lahko že v prvem polčasu zagotovili zmago. Če gola ne daš, ga dobiš, je staro no-gometno pravilo. In tako je bilo tudi v Fazaneriji. V sredini drugega polčasa je Balajič, na katerega je obramba Mure pozabila, z lepim volejem premagal vratarja Boto-njiča in Mariborčane pripeljal v vodstvo. To je bila hladna prha za gostitelje, ki pa se niso predali. Deset minut pred koncem je najboljši igralec tekme Marjan Bakula z idealnim skokom iz kota poslano žogo z glavo usmeril v neubranljivi del Simeu-novičevega gola in rezultat izenačil. Čeprav lahko Sobočani žalujejo za dvema izgubljenima točkami, sta bili z neodločenim rezultatom zadovoljni obe strani. Trener Mure Luka Bonačič je menil, da so lahko zadovoljni tudi gledalci, ki so videli pravo tekmo in prvi polčas, ko so njegovi varovanci z lahkoto prihajali pred Simeunovičeva vrata. Tudi trener Maribora Ivo Šušak, ki je pričakoval pritisk domačinov ob množici gledalcev, je bil kljub vodstvu na koncu zadovoljen. Nikakor pa ni bil z igro Maribora zadovoljen predsednik Jože Jagodnik, ki je po tekmi v slačilnici menda celo fizično obračunal z izključenim Pregljem.
Marjan Bakula (Mura) - najboljši igralec na derbiju.
V prvem spomladanskem kolu druge državne nogometne lige je bil v Beltincih prekmurski derbi med Beltinci in Nafto, ki je pritegnil v beltinski športni park okrog 1.200 gledalcev. Beltinčani so presenetili favorizirane Lendavčane z učinkovito igro in že v prvem polčasu vodili s tremi goli prednosti. Z dvema goloma se je izkazal Gostan, ki je igral jeseni še v dresu Nafte, strelec iz enajstmetrovke pa je bil Mašič. Od Lendavčanov je imel v prvem polčasu lepo priložnost Utroša, ki pa je zadel vratnico. V drugem polčasu so bili Lendavčani napadalnejši in si priigrali dve lepi priložnosti, ki pa jih niso izkoristili oziroma je zelo zanesljivi vratar Talaber žogi preprečil pot v mrežo. Časten zadetek za Nafto je dosegel Utroša iz enajstmetrovke.
Zanimivo bo za prvaka in za
obstanek
Nogometna liga Si. mobil
Z
ačenja se spomladanski del prvenstva v 3. SNL vzhod, kjer sodelujejo pomurska moštva. Tekmovanje bo zelo zanimivo, saj je več kandidatov za naslov prvaka, hud boj pa bo tudi za obstanek v ligi.
Bakovci - zadovoljni so prvim mestom po jesenskem delu prven-, stva, v nadaljevanju si želijo uvrstitev med prva tri moštva. Klub so zapustili: Boštjan Kamnik, Jože Benko, Blaž Hajduk, poškodovan je Štefan Horvat, prišli pa so: Aleš Luk, Damir Recek, Tomaž Tratnjek, Darko Tartnjek, Leon Bači in Aleš Šajt. Predsednik kluba je Štefan Kaučič, direktor Anton Baler, trener Slobodan Djurič, tehnični vodja Alojz Doša.
Koma Puconci - drugo mesto po jesenskem delu tekmovanja je odlična uvrstitev. Zelo zadovoljni so tudi, da so v člansko moštvo vključili štiri mladince, saj imajo zelo dobro mladinsko moštvo, ki ga vodi trener Bojan Kuhar in je na pryem mestu. Novi igralec je Boštjan Henzl. Računajo, da bodo tudi na koncu sezone v zgornjem delu lestvice. Predsednik kluba je Jože Urbančič, trener Jože Rous in teh. vodja Andrej Nadai..
Odranci - po jesenskem delu prvenstva so zasedli tretje mesto, s čimer so zadovoljni. Težave so imeli s poškodbami, sicer bi uvrstitev lahko bila še boljša. Klub je zapustil Leon Lebar, prišla pa sta Alan Koša in Branko Meničanin. Ponovno se je aktiviral Drago Vi-rag. V nadaljevanju prvenstva računajo, da se bodo uvrstili pri vrhu. Predsednik kluba je Marjan Marič, trener Stanko Preradovič, teh. vodja Ciril Vegič.
Hntiza Nograd - moštvo je zasedlo po jesenskem delu prvenstva solidno četrto mesto, s čimer so v klubu zadovoljni, saj je njihov cilj, postati stabilen tretjeligaš. Kluba ni
1. izbor športnikov občine Puconci 2000
Nuša Ladinek In Boštjan Maček športnika leta
Posebno priznanje Rudiju Cipotu
Športna zveza občine Puconci, ki je bila ustanovljena pred osmimi meseci, je pripravila 1. izbor športnikov občine Puconci za leto 2000. Na slovesni razglasitvi, ki je bila v puconski osnovni šoli, so šolarji pripravili tudi krajši kulturni program. 0 prvi tovrstni prireditvi je govoril predsednik Športne zveze občine Puconci Robert Smodiš.
Za najboljša športnika puconske osnovne šole so razglasili Elvisa Fartka iz Moščanec (nogomet) in Janjo Jankovič iz Brezovec (odbojka). Za najboljše mladinske ekipe so izbrali: 1. NK Kerna iz Puco-nec (mladinci), 2. HK Triglav iz Pre-danovec (mladinci), 3. ŽOK Kerna Puconči (mladinke).
Za najboljši ženski ekipi v občini Puconci so razglasili: 1. HK Triglav Predanovci, državne prvakinje v dvoranskem hokeju in hokeju na
travi, sodelovale pa so tudi na evropskem pokalu skupine C; 2. Ženski odbojkarski klub Kerna Puconci, ki uspešno tekmuje v tretji‘sloven-ski ligi vzhod.
Za najboljše moške ekipe so izbrali: 1. NTK Kerna Puconci, kije zasedel prvo mesto v drugi slovenski ligi in uspešno nastopa v prvi slovenski ligi, izkazal pa se je tudi na mednarodnem tekmovanju Inter-pokal; 2. HK Triglav iz Predanovec,
Golbal
V Ljubljani je bil drugi krog tekmovanja v golbalu slepih in slabovidnih Slovenije. Med 5 ekipami je sodelovala tudi Murska Sobota (Maučec, Potočnik, Vogrinčič), ki je premagala Zavod z 8 : 1 ter izgubila z Zmaji z 2 :10, Mladincem s 4 : 6 in
zapustil nihče, prišla pa sta Dejan Prendl in Stanislav Šumenjak. V nadaljevanju prvenstva bi bili zadovoljni, če obdržijo uvrstitev iz prvega dela tekmovanja. Predsednik kluba je Mirko Žižek, trener Ciril Horvat, tehnični vodja Dušan Hozjan.
Lesoplast Križevci - z osvojenim petim mestom po jesenskem delu prvenstva niso najbolj zadovoljni, saj so pričakovali več. Toda odsotnost nekaterih igralcev in poškodbe so opravile svoje. Klub je zapustil Dejan Varboš, prišli pa so Andrej Tot, Drago Car’ in Aleksander Pejčič. V nadaljevanju prvenstva pričakujejo, da bi lahko zasedli prvo mesto. Predsednik kluba je Franc Šlihtuber, trener Štefan Kozic, teh. vodja pa Robert Hari.
Črenšovci - ker imajo dovolj kakovostnih igralcev, bi lahko dosegli boljšo uvrstitev, kot je šesto mesto. Na posameznih tekmah jim je manjkalo motiva, zato so bili rezultati zelo spremenljivi, težave pa so imeli tudi s poškodbami. Računajo, da se bodo v nadaljevanju borili za vrh lestvice. Vrnil se je Aleš Plej, znova je začel trenirati Jože Pucko, poškodbe pa so pozdravili Krapec, Šobak in Kustec. Predsednik kluba je Daniel Kolenko, trener Ivan David in teh. vodja Martin Horvat.
Turnišče - s petim mestom po jesenskem delu prvenstva niso zadovoljni, saj so pričakovali več. Klub so zapustili Prendl, Doma in Pečelin, prenehala sta igrati Muj-drica in Houbar, prišli pa so: Horvat, Zver, Mertuk in Erjavec. V spomladanskem delu prvenstva
ki je bil državni prvak v dvoranskem hokeju, na evropskem tekmovanju za pokal državnih prvakov v dvoranskem hokeju skupine C v Subotici je bil četrti, v državni članski ligi pa tretji; 3. NK Kerna Puconci, ki uspešno tekmuje v 3. slovenski ligi vzhod in je po jesenskem delu prvenstva na drugem mestu.
Naziv najboljše športnice občine Puconci za leto 2000 je pripadel karateistki Nuši Ladinek iz Puco-nec, članici KK Civitas iz Murske Sobote. Je državna in pokalna prvakinja v kategoriji do 60 kg, tretja na študentski olimpiadi na Slovaškem, tretja na mednarodnem tekmovanju v Oplotnici in udeleženka evropskega mladinskega prvenstva na Cipru. Druga najboljša je bila članica ŽOK Kerne iz Puco-nec Mirjana Zorkovič iz Puconec, ki
velja za eno najboljših igralk. Tretje mesto pa je pripadlo članici HK Triglav iz Predanovec Anji Cipot iz Brezovec, ki je tudi dosegla časten zadetek na evropskem prvenstvu državnih prvakinj skupine C.
Za najboljšega športnika občine Puconci za leto 2000 je bil izbran strelec Boštjan Maček iz Bodonec, član SD Štefana Kovača iz Murske Sobote. Je pokalni prvak Slovenije, tretji v finalu slovenske lige. Bil je razglašen za najboljšega slovenskega strelca v trapu. Drugo mesto je zasedel Rade Bačič iz Poznanovec, član RK Murska Sobota. Je državni članski prvak in udeleženec evropskega prvenstva v Moskvi. Tretje mesto pa je pripadlo Dejanu Zeče-viču z Vaneče, članu KK Civitas iz Murske Sobote, ki se ponaša s številnimi uspehi v državi in mednarodnem merilu.
želijo izboljšati uvrstitev, zadovoljni bi bili s petim mestom. Predse-nik kluba je Ciril Pucko, trener Goran Koveš, tehnični vodja pa Mirko Škalič.
Apače - kot novinec so zasedli osmo mesto, s katerim so v klubu zadovoljni. Kluba ni zapustil nihče, prišel je Gorazd Bagaroš, ponovno pa so se aktivirali Marjan Šemerl, Aleš Hozjan in Marko Šunko. V nadaljevanju prvenstva računajo, da bodo uvrstitev še izboljšali. Želijo priti med prvih pet moštev. Predsednik kluba je Zlato Grilanc, trener Zoran Cirkvenčič, tehnični vodja pa Stanko Trstenjak.
Goričanka Big Fun Rogašovci - pred začetkom tekmovanja so računali na boljšo uvrstitev, kot je deseto mesto. Imeli pa so težave s poškodbami, odhodi k vojakom in s študenti, ki ne morejo redno trenirati. Kluba ni zapustil nihče, prišel pa je Andrej Turza. V nadaljevanju prvenstva želijo izboljšati uvrstitev. Želijo si sredino lestvice. Predsednik kluba je Štefan Nemec, trener Igor Šuša, teh. vodja pa Viktor Felkar.
Čarda Martjanci - po prvem delu prvenstva so zasedli deveto mesto, s čimer niso povsem zadovoljni, saj so pričakovali sredino lestvice. Klub je zapustil Branko Meničanin, prišli pa so: Jožek Špilak, Bogdan Črnko, Dejan Jančarič in Milan Kerčmar. Pričakujejo, da bi lahko v spomladanskem delu tekmovanja okrepljeni zasedli sredino lestvice. Predsednik kluba je Ivo Cifer, trener pa Dušan Vogrinčič.
Kobilje - slabo obiskovani treningi so bili vzrok, da je moštvo pristalo le na enajstem mestu. V zimskem času je moštvo doživelo nekatere igralske spremembe. Od
Najboljša športnika občine Puconci za leto 2000. Od leve: Boštjan Maček in Rade Bačič
prejel direktor Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti in predsednik Športnega kluba Triglav iz Predana-ovec Rudi Cipot, ki je s svojim delom in razumevanjem veliko prispeval k razvoju in športnim dosežkom
Sah________________
Pačenko pred Zupetom
V Spodnji Ščavnici je bil četrti mednarodni konectedenski turnir, ki ga prireja ŠD Radenska Pom-grad iz Murske Sobote. Sodelovalo je 71 šahistov. Zmagal je Aleksander Pačenko z 8,5 točke pred Miranom Zupetom, ki je zbral točko manj. Od pomurskih šahistov se je najbolje odrezala Lea Števanec, ki je zasedla enajsto mesto. Dvanajsti je bil Boris Kovač, štirinajsti pa Janko Brunčič, vsi so zbrali po 6 točk. Peti turnir bo v nedeljo, 18. marca, v Teniškem centru Mešič v
šli so: Dejan Gjurkač, Simon Laci, Miran Karlovčec, Janko Bukovec pa je prenehal igrati. Prišli pa so: Milan Zorica, Leon Lebar in Jože Pal. V nadaljevanju prvenstva si želijo zagotoviti obstanek. Predsednik kluba je Avgust Bukovec, trener Jože Sečkar, teh. vodja Laci Abraham.
Veržej - poškodbe in nekorekten odnos igralcev so glavni vzrok, da se je moštvo uvrstilo na dvanajsto mesto. Klub je zapustil David Ropoša, prišla sta Daniel Vajs in Robi „ Raj, v člansko moštvo pa so vključili tudi mladinca Kosija in Ropošo. V nadaljevanju prvenstva računajo na sredino lestvice. Predsednik kluba je Benjamin Vinkovič, trener Jože Jerebic, tehnični vodja pa Viktor Hanžekovič.
Tromejnik Slovenika iz Kuzme - z osvojenim predzadnjim mestom in osvojenimi točkami niso zadovoljni, na kar so vplivale poškodbe in nedisciplina. Ker pa po točkah ne zaostajajo veliko za drugimi ekipami, upajo, da si bodo zagotovili obstanek v ligi. Klub je zapustil Andrej Turza, vrnili so se Jože Kranjec, Tomas Škodnik in Jože Cener. Predsednik kluba je Drago Šafer, trener pa Silvo Pugelj.
Bistrica - z zadnjim mestom niso zadovoljni, vendar menijo, da zaostanek 6 točk ni prevelik v boju za obstanek v ligi. Okrepili so se z vratarjem Francem Kuskom in igralcem Duškom Vickovičem. Kluba ni zapustil nihče, žal pa so nekateri igralci še poškodovani. Okrepili so tudi strokovno vodstvo. Predsednik kluba je Alojz Ozbetič, trener Branko Poredoš, tehnični vodja Nedeljko Topič.
Feri Maučec
v Predanovcih, občini Puconci in širše. Priznanja so podeljevali Robert Smodiš, Ernest Nemec, Jože Ficko, Vijola Bertalanič, Ludvik Novak, Amalija Pučko in Štefan Smodiš.	Feri Maučec
Modelarstvo - Siničev memorial
Zmagal Boštjan Bagari
V spomin na pionirja športnega letalstva in modelarstva, Alojza Sinica, je pripravil Aeroklub Murska Sobota na letališču v Rakičanu tekmovanje s prostoletečimi modeli F1A, F1B in F1H. Sodelovalo je 29 tekmovalcev iz 7 slovenskih klubov, med njimi 8 iz domačega kluba. Izkazal se je domačin Boštjan Bagari, saj je zasedel v mladinski konkurenci v kategoriji F1A prvo mesto. Andrej Cigut je bil tretji, Peter Marič pa četrti. V članski konkurenci je bil najboljši domačin Sašo Sinic, ki je bil peti, Jože Titan šesti in Bojan Gjerek osmi. (F. M.)
Nogomet___________________________________________
Izidi prijateljskih tekem: Lesoplast: Asfalti Ptuj 2:1, Dobrovnik : Turnišče 0:3, Kerna : Paloma 2:3, Makoter: Radgona 1:1, Ljutomer: Gaberje 2:2, Polana : Ljutomer 2:1, Tišina: Bogojina 6:2, Rakičan : Gančani 5:1, Kobilje : Nedelica 0:0, Peklenica : Lakoš 4:4, Kobilje : Olimpija 6:1, Petišovci: Žitkovci 3:3, Motvarjevci: Dobrovnik 4:2, Kobilje : Nedelica 0:0, Ljutomer : Panonija ?? Motvarievni ■ Rnnniina 2'1 Panonija ■ Rrafnnri ^A Črontn-
Mura : Maribor PL 1 : 1
Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 5.000. Sodnik: Krajnc (Ptuj). Strelca: 0 : 1 Balajič (66), 1 : 1 Bakula (80). Mura: Botonjič, Cifer, Jozinovič (Ko-punovič), Prednik, Bakula, Erniša, Dominko, Vogrinčič, Ristič, Žeželj (Žilavec), Tiganj (Grizold).
Druga državna nogometna liga
Beltinci: Nafta 3 : 1
Beltinci - Stadion v športnem parku, gledalcev 1.200. Sodnik: Kan-dare (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Gostan (16), 2 : 0 Mašič (26-11 m), 3 : 0 Gostan (42), 3 : 1 Utroša (75-11 m).
Beltinci: Talaber, Cener, Kološa, Fajdiga, Balažič, Erjavec, Kokaš (Škafar), Fras, Novak, Mašič (Dža-fič), Gostan (Benko).
Nafta: Starovasnik, Horvat (Gerenčer), ,0len (Gyerkeš), Novak, Tratnjek, Doma, Varga, Godina, Zver, Utroša, Preininger (Šooš).
Živila Trig.: Renkovci 1:0 Kranj - Mestni stadion, gledalcev 500. Sodnik: Kmetec (Orehova vas). Strelec: 1 : 0 Zalatel (87).
Renkovci: A. Lebar, D. Horvat, Ker-man (Graber), Nežič, S. Bojnec, M. Horvat, R. Bojnec, Ritlop, S. Lebar, Puhar, Kocet.
Nogometna liga Si. mobil
Rezultati - 20. kolo:
Mura: Maribor 1:1
Olimpija: Primorje 1:0
Rudar: Koper 0:0
Gorica: Dravograd 3:2
Tabor: Publikum 0:2
Korotan : Domžale 4 : 0
Olimpija	2013 3	4 54:33 42
Maribor	2011 5	4 41:24 38
Gorica	2010 4	6 35:26 34
Publikum	20 9 4	7 34:31 31
Rudar	20 7 7	6 29:23 28
Dravograd	20 8 4	8 35:32 28
Primorje	20 6 6	8 26:29 24
Korotan	20 7 3	10 29:37 24
Mura	20 5 7	8	19:26 22
Koper	20 5 7	8 22:30 22
Tabor	20 5 5 10 25:40 20	
Domžale	20 5 3 12 26:44 18	
II državna nogometna liga
Rezultati -16. kolo:
Beltinci: Nafta 3 :1
Šmartno : Feroterm 2 :1
Brda: Jadranl: 1
Triglav: Renkovci 1:0'
Zagorje: Iv. Gorica 3:1
Aluminij: Viator 2:1
Železničar: Dravinja 2:1
Elan prost Živila Triglav Šmartno Jadran Elan Zagorje Aluminij Maha Iv. Gorica Dravinja Šentjur Železničar Viator Beltinci Pohorje Brda Renkovci
1611 2 3
16 9 4 3
16 9 3 4
15 9 2 4
16 8 4 4
16 7 6 3
16 7 5 4
16 8 2 6
16 7 2 7
15 6 3 6
16 5 4 7
16 4 4 8
16 4 4 8
16 4 4 8
16 2 1 13
16 1 2 13
38:12 35 33:17 31
29:16 30 29:19 29 26:15 28
31:20 27
21:15 26
27:21 26 17:22 23 23:27 21 21:29 19 25:28 16
15:27 16 17:34 16
18:46 7
16:38 5
■■ 15. marec 2001
ŠPORT
13
Dobitniki plaket NZS
Odbojka
FVl a nedavni skupščini Nogometne zveze Slovenije so zaslužnim nogometnim I k’ I delavcem podelili plakete. Te je prejelo tudi šest nogometnih delavcev iz Po-MhJ murja, štirje iz MNZ Murska Sobota in dva iz MNZ Lendava, ki jih tokrat
Prepričljiva zmaga Pomurja
predstavljamo.
Emil Vučkič iz Andrejec - dolgoletni nogometni zanesenjak, ki je veliko prispeval k razvoju nogometa, zlasti pri NK Rotunda iz Sela, kjer je bil tudi med ustanovitelji. Poleg 20 letih igranja je 5 let opravljal funkcijo trenerja, 15 let pa je bil predsednik. Še vedno je član vodstva kluba. Vrsto let dela tudi v organih MNZ Murska Sobota, trenutno je član komisije za pritožbe. Aktiven je tudi v Športni zvezi občine Moravske Toplice, kjer je predsednik komisije za veliki nogomet. Štefan Kutoš iz Križevec v Prekmurju - v nogometu dela že 38 let in je veliko je prispeval k razvoju nogometa na Goričkem. Bil je med ustanovitelji Nogometnega kluba Lesoplast Križevci, katerega članska ekipa uspešno tekmuje v tretji slovenski ligi vzhod. Poleg aktivnega igranja nogometa je bil 5 let trener in 16 let predsednik kluba, sedaj pa je podpredsednik. Kot predsednik Krajevne skupnosti Križevci ima pomemben delež tudi pri gradnji športnega centra ^Križevcih.
Marjan Dominko iz Lendave - za lendavsko Nafto je igral nogomet 20 let in z moštvom sodeloval na klubskem amaterskem prvenstvu prejšnje Jugoslavije v Odžaku. Pri lendavskem ligašu je nekaj časa opravljal posle tajnika in trenerja. Že vrsto let aktivno dela v organih Občinske nogometne zveze Lendava, kjer je bil od leta 1988 do 1992 tudi njen predsednik. Je najzaslužnejši, da je dobila ONZ Lendava status devetega tekmovalnega območja. Še vedno igra nogomet za veterane Nafte v 2. MNL Lendava.
Štefan Žbiil iz Rogašovec - kot velik ljubitelj nogometa je bil med ustanovitelji Nogometnega kluba Goričanka Big Fun iz Rogašovec, s svojim zavzetim delom pa je veliko prispeval tudi k razvoju in uveljavitvi nogometa v tem delu Goričkega. Vrsto let je uspešno igral nogomet, zlasti pa veliko prispeval k vzgoji mladih nogometašev v klubu. Kot nogometni zanesenjak veš čas aktivno dela v vodstvu Nogometnega kluba Goričanka Big Fun in ima veliko zaslug za uspešno nastopanje moštva v tretji državni ligi vzhod. Bela Rozman iz Serdice - gre za dolgoletnega nogometnega delavca, ki ima pomemben delež, da se je nogometna igra uveljavila v tem delu Goričkega, zlasti v svojem kraju. Bil je med ustanovitelji Nogometnega kluba Serdica, ki že veliko let uspešno tekmuje v soboški nogometni zvezi. Je najstarejši član Nogometnega kluba Serdica in v preteklosti je opravljal številne odgovorne funkcije. Vrsto let je bil član upravnega odbora kluba, opravljal pa je tudi funkcijo tehničnega vodje in ekonoma.
Jože Pal iz Lendave - svojo nogometno pot je začel kot pionir pri lendavski Nafti, nadaljeval pri ljubljanskem Odredu, s katerim je dve leti tekmoval v drugi jugoslovanski nogometni ligi. Nogometno kariero je nadaljeval pri ljubljanskem Mercatorju in pri lendavski Nafti, kjer še vedno igra za veterane v 2. MNL Lendava (60 let). Leta 1968 je bil najboljši strelec v hrvaško slovenski ligi, |eta 1970 pa najboljši strelec slovenske nogometne lige. Kot trenerje vodil vse
selekcije Nafte, treniral pa je tudi nekatera moštva v 3. SNL.
rjudo
Na mednarodnem tekmovanju v
judu v avstrijskem Volcklabrucku so sodelovali tudi pomurski judoisti in dosegli lep uspeh. Med člani JK Lendava je bil najuspešnejši Blaž Mlinarič (46 kg), ki je zasedel prvo mesto. Dominik Dominko (38 kg) in Tadej Časar (46 kg) sta bila druga. Marko Mlinarič in Alenka Premoša (oba 73 kg) pa sta bila tretja. Maja Uršič (JK Sankaku) iz Murske Sobote je zasedla med st. deklicami v kat. 52 kg prvo mesto. (FB, FM)
Košarka
Pomembna zmaga Radenske Creativa
V zadnjem kolu rednega dela prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Radenska Creativ v Murski Soboti premagala Novo Gorico z rezultatom 75 : 63 (50 : 46, 35 : 29, 16 : 13). Zaradi pomembnosti tekme za obe moštvi je bila igra nervozna, obe ekipi sta delali veliko napak in slabo metali na koš. Junak srečanja je bil Besede. ki je dosegel daleč največ točk. Uspešno je zaigral tudi Novak, ki se je po poškodbi vrnil na igrišče. Strelci: Besedič 30, Želj 12, Novak 12, Meško 10, Niderl 6, Ulaga 3 in Bratkovič 2.
Feri Maučec
Atletika
Karmen Grnjak podprvakinja
V Celju je bilo državno prvenstvo v mnogoboju (60 m, 1000 m, krogla, višina, daljina) osnovnih šol.
Lep uspeh sta dosegli članici AK Pomurje iz Murske Sobote Karmen Grnjak in Anja Cipot. Grnjako-va (zmagala je v skoku v višino, 167 cm, v daljino, 476 cm, in su-
Koper	22
Elektra	22
Maribor	22
Yurij PL	22
Hrastnik	22
Banex	22
Radenska Gr.	22
Ilirija	22
U. Olimpija ml. 22
Bežigrad	22
Nova Gorica	22
Radovljica	22
16 6 1884:1.556 38
15 7 1888:1778 37
14 8 1969:1829 36
12 10 1667:1665 34
12 10 1908:1901 34
12 10 1863:1872 34
10 12 1796:1824 32
10 12 1874:1903 32
10 12 1693:1681 32
9 13 1654:1768 31
8 14 1824:1899 30
4 18 1586:1930 26
Pomurje Skiny ostaja prvoligaš
V zadnji tekmi končnice državnega
V prvi četrtfinalni tekmi končnice državnega prvenstva v odbojki za moške je Pomurje v Murski Soboti prepričljivo s 3 : 0 (25 : 22, 25 : 17, 25 : 18) premagalo Maribor Stavbar IGM. Sobočani so tokrat igrali dobro, skozi vso tekmo bili boljši, tako da zmaga ni bila vprašljiva. Mariborčani so se uspešno upirali domačinom le v prvem nizu, vendar jim ni uspelo nič drugega, kot da so le dvakrat izenačili pri 15 in 19 točki. Ekipa Pomurja je igrala kot celota tokrat zelo homogeno, najbolj opazna sta bila
Kegljanje
Zmaga Radenske in poraz Nafte
V šestnajstem kolu tekmovanja v drugi državni moški kegljaški ligi vzhod je Radenska v Mariboru premagala Rolo Sternad s 6 : 2 (5017 : 5013). Za Radensko so zmagali: Drvarič, 831, Steržaj, 848, Kovačič, 881, in Kučan, 874,
Rokoborba
Slovenija tretja
RK Mlekopromet iz Ljutomera je organiziral mednarodni rokoborski turnir v grško-rimskem in prostem slogu za dečke, deklice in kadete. Sodelovalo je 159 rokoborcev iz petih držav. Zmagala je Slovaška, medtem ko je bila Slovenija, za katero so nastopili tekmovalci Mlekoprometa, Murske Sobote, Dobrovnika in Razvanja, tretja. Najboljši tekmovalec je bil Niko Horvat (Mlekopromet), ki je zmagal v kat. do 43 kg. Prvi mesti sta zasedla tudi Kuhar (MS) v kategoriji do 76 kg med kadeti in Čiričeva (Mlekopromet) v kat. do 50 kg med deklicami. Drugi je bil Mihelič (43 kg) iz MS med kadeti. Tretja mesta so zasedli: Vogrinec (40 kg) iz Dobrovnika, Hazl (65 kg) in Sedmak (85 kg) med kadeti, oba iz Mlekoprometa, ter Bogdanova (50 kg) iz Dobrovnika med deklicami. (N. Š.)
Rokomet___________________________
Dvanajst golov Aleša Kolmanka
V šestnajstem kolu prvenstva v državni moški rokometni 1. B-ligi sta se razšli moštvi Kroga Bako-vec in Izole v Murski Soboti z neodločenim rezultatom 28 : 28 (15 : 12). V prvem polčasu so bili domačini boljši, vodili so tudi večji del drugega polčasa, vendar so na koncu reševali točko. Krog - Bakovci: D. Kolmanko, 2, A. Kolmanko, 12, Ovsenjak, 3, Hegeduš, Smodiš,
Horvat 1, A-Vereš, 1, S. Buzeti, 4,
vanju krogle, 965 cm) je zasedla s 4.240 točkami drugo mesto in postala državna podprvakinja. Cipo-tova (zmagala je v teku na 60 m, 8,52, tretja je bila v skoku v višino, 145 cm, in v daljino, 471 cm) pa je zasedla s 4.026 točkami četrto mesto. Tekmovalo je 16 deklet. (F. M.)
prvenstva v ženski košarkarski ligi (play out) so Jesenice v Murski Soboti premagale Pomurje Skiny z rezultatom 81 : 69 (60 : 50, 39 : 40, 16 : 20). Strelke: Orijeva, 19, Horvatova, 17, Svetinova, 12, Ke-rečeva, 8, Glišičeva, 7, Orbanova, 4, in Pušenjakova, 2. Sobočanke, ki so zasedle drugo mesto, so si zagotovile obstanek v prvi državni ligi. (F. M.)
Jesenice	8	8	0	684:427	16
Pomurje Skiny	8	5	3	580:495	13
Repr. kadetinj	8	5	3	537:540	13
Comet	8	2	6	440:599	10
Domžale	8	0	8	462:606	8
Fujs in Horvat, dobro pa je igral tudi Marič na mestu libera. Pomurje: Horvat, Prša, Tinev, Tot, Kerec, Čeh, Veren, Najdič, Marič, Topov-šek, Kovačec, Fujs. (F. M.)
Poraza Beltinec in IJutomera
V devetnajstem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je premagala ekipa Termo Lubnik v Škofji Loki Ljutomer s 3 : 1 (28 : 26, 18 : 25, 25 : 22, 25 : 23). Ljutomer: Onišak, Primec, Hor
tekmovali so še: Šebjanič, 815, Borovič, 373, in Šalamon, 395 podrtih kegljev. Miklavž pa je premagal Nafto iz Lendave s 6 : 2 (5315 : 5215). Za Nafto sta zmagala: Peric, 924, in Radakovič, 863, tekmovali so še: Horvat, 867,
D. Buzeti, 2, B. Vereš, A. Sapač, Zanjkovič, 3, Roškar. (F. M.)
Arcont zmagal na Prevaljah
V osmem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Arcont iz Radgone na Prevaljah
V Ljubljani so bile priprave slovenske moške in ženske strelske reprezentance pred odhodom na evropsko prvenstvo, ki bo od 12. do 18. marca v Španiji. V reprezentanci so tudi pomurski strelci in strelke. V članski konkurenci bo nastopil Izidor Hreščak (SD Janko Jurkovič, Videm), v reprezentanci mladincev Valter Pajič (SD Kolomana Flisarja, Tišina), v reprezentanci mladink pa Maja Dular (SD Pomurka Ml, Murska Sobota). Z reprezentanco je v Španijo odpotoval tudi trener SD Pomurka Ml Murska Sobota Robi Tržan, ki je v vlogi trenerja mladinske reprezentance. Na fotografiji stojijo od leve: Valter Pajič, Robi Tržan, Maja Dular in Izidor Hreščak. (F. M.)
Karate____________________________________________
V Slovenskih Konjicah je bila prva pokalna tekma v karateju za mladince in mladinke. Sodelovali so tudi pomurski tekmovalci in tekmovalke. Iz KK Murska Sobota je zasedla Tina Mlinarič v katah med st. mladinkami tretje mesto, v borbah pa je bil Samuel Hodošček (63 kg) med ml. mladinci tretji. Ekipno so zasedle mladinke v katah (Meolic, Puhan, Hegeduš) drugo, ml. mladinci (Eržen, Novak, Benkič) pa tretje mesto. Od KK Mura-ken iz Murske Sobote je zasedla Andreja Benkič v borbah v kat. do 55 kg drugo mesto. Ekipno pa so zasedle mladinke v katah (Bejek, Benkič, Gomboc) tretje mesto. Iz KK Ljutomer sta zasedli Tina Mlinarič (55 kg) in Denis Marin (nad 75 kg) tretji mesti.
vat, Pirher, A. in G. Grut, Špilak. Poljčane pa so premagale Beltince s 3 : 1 (17 : 25, 25 : 20, 37 : 35, 25 : 22). Beltinci: Gobec, Janža, Časar, Lukač, Gumilar, Gider, Mesarič. (NŠ, FM)
Zmaga Kerne Puconci
V tekmovanju tretje državne ženske odbojkarske lige vzhod je Kerna iz Puconec premagala,Braslovče s 3 : 0 (25 : 22, 25 : 22, 25 : 21). Kerna Puconci: Vlaj, Mencigar, Horvat, Zorkovič, Eman, Crnkovič, Horvat, Potočnik, Kuhar. (F. M.)
Žalik, 860, Matko, 855, in Kuzma, 846 podrtih kegljev. Kegljači Radenske so tako dohiteli Nafto in Slovenj Gradec. Zadnji dve koli bosta odločili, kdo od njih bo postal prvak.
V dvanajstem kolu prvenstva v drugi državni ženski kegljaški ligi vzhod je Nafta premagala Sremič iz Krškega s 6 : 2 (2323 : 2151). Za Nafto so zmagale: Ščapova, 415, Sapačeva, 404, Žalikova, 372, in Staničeva, 374, tekmovali sta še: Rasbergerjeva, 384, in Utroševa, 374 podrtih kegljev.
V enajstem kolu tekmovanja v prvi mariborski kegljaški ligi je druga ekipa Nafte v pomurskem derbiju premagala Carinik Radensko s 6 : 2 (4929 : 4850). Za Nafto so zmagali Madjar, 877, Mihajlovič, 851, Rošič, 892, in Kopinja, 826, za ekipo Carinika pa Lesjak in Iskra, 757, ter Hojnik, 826 podrtih kegljev. (MŽ, FM)
premagal Fužinarja z Raven na Koroškem z rezultatom 22 : 21. Radgončani so ves čas vodili, tik pred koncem celo s štirimi goli razlike, tako da je zmaga zaslužena. Arcont Radgona: Kocuvan, Petraš, Pintarič, Hojs, 2, Smolko, 3, Zorko, 2, Trbuc,
1,	Kepe, 4, N. Klun, 7, Fartek, Bogdanovič, Žinkovič, 3. (F. M.)
Šport od tod in tam
Nogomet - V tretjem kolu tekmovanja za pokal NZS na območju MNZ Murska Sobota so bili doseženi tile izidi: Bakovci: Veržej 3 : O, Cankova : Apače O : 6 in Čarda: Grad 3 : 1. (K. G.)
Mali nogomet - V tekmovanju druge slovenske lige v malem nogometu je Murska Sobota premagala Oplotnico z 11 : 7, tekma med Dolanami in Križevci pa se je končala neodločeno 3 : 3 (N. Š.)
Mali nogomet - V Limbušu je bilo polfinale državnega prvenstva za učenke osnovnih šol. Med štirimi ekipami je zmagala OŠ III Murska Sobota, ki je premagala OŠ Velenje s 5 : 2, OŠ II iz Celja s 13 : 0 in OŠ Limbuš s 6 :1, ter se uvrstila v finale. Nogometašice OŠ III MS branijo naslov državnih prvakinj. (F. M.) Badminton - V Bottropu v Nemčiji je bil 18. mednarodni mladinski turnir v badmintonu. V slovenski mladinski reprezentanci je nastopi! tudi Lendavčan Miha Horvat in se lepo odrezal. V prvem kolu je premagal Tima Dettmanna (Nemčija) s 15:8, 17:14, v drugem pa Stewarta Kerra (Škotska) s 15:6, 14:17, 15: 12 in se uvrstil med <32 najboljših, nato pa izgubil s Fincem Hyrylainenom so 14:17, 13:15. (F. B.)
Motokros - Na skupščini MTK Radenci so izvolili za novo predsednico Marijo Šauperl. Ustanovili so strokovno komisijo, ki jo vodi nekdanji večkratni državni prvak v motokrosu Boštjan Kampuš. Klub bo organiziral na Janževem Vrhu 22. aprila 2001 dirko za državno prvenstvo v vseh kategorijah. (O. B.) Strelstvo - V Ljubljani je bilo polfinale državnega prvenstva s serijsko zračno puško dopisne lige. Med 30 ekipami je sodelovala tudi SD Gan-čani (Rebrica, Balažič, Hari) in s 1074 krogi zasedla tretje mesto ter se uvrstila v finale, ki bo 14. aprila v Ljubljani. (T. H.)
| Namizni tenis
Radgona premagala Kemo
V štirinajstem kolu prvenstva v prvi državni članski namiznoteniški Jigi je Radgona premagala Kemo iz Puconec. Radgončani so nadigrali tokrat slabe Pucončane. Kitajec Xu Jia in Rihtarič sta sama premagala Kemo. Častni točki so dobili Pu-cončani s tretjim igralcem Benkovičem. Uspešni so bili igralci Moravskih Toplic Sobote, ki so po hudem boju premagali Ero in si tako skoraj že zagotovili nastop v končnici med prvimi štirimi ekipami. Izkazal se je Karkovič s tremi zmagami, izvrstna pa sta bila Kocuvan z dvema in Koščak z eno zmago.
Radgona: Kerna Puconci 6 : 2 (Benkovič : Pavič 0 :2, Xu Jia : Benko 2 : 1, Rihtarič : Unger 2 : 0, Xu Jia : Pavlovič 2 : 0, Benkovič : Unger 0 :
2,	Rihtarič : Benko 2 : 0, Xu Jia -Rihtarič : Unger - Pavič 2 : 0, Xu Jia : Unger 2 : 0); Moravske Toplice Sobota : Era - Tempo 6 : 4 (Koščak : J. Slatin-šek 0 : 2, Karkovič : Vodušek 2 : 0, Kocuvan : U. Slatinšek 0 : 2, Karkovič : J. Slatinšek 2:1, Koščak : U. Slatinšek 0 : 2, Kocuvan : Vodušek 2 : 0, Karkovič - Koščak : Slatinšek - Slatinšek 0 : 2, Karkovič : U. Slatinšek 2 : 0, Kocuvan : J. Slatinšek 2 : 0, Koščak : Vodušek 2 : 0).
V drugi ligi so Moravske Toplice Sobota (druga ekipa) na Ptuju nepričakovano premagale Petovio s 6 : 3 (Ocepek 3, Ropoša 2, Fridrih).
V tretji ligi je Kerna II premagala Fužinartja s 6 : 0 (Gider 2, Zavec 2, Brumec 2) in izgubila z Muto z 2 : 6 (Gorčan, Gider). Mura je premagala Ljutomer s 6 : 1 (Tratnjek), s Fu-žinarjem pa igrala neodločeno 5 : 5 (Sklizovič 2, Tratnjek, Tkalec, Tratnjek - Sklizovič).
M. U.
14
AKCIJE
15. marec 2001 VESTNIK
Rejnice in rejniki - rejenke in rejenci (4)
Mati, perica, varuninja...
Kar se pri Lehnerjevih skuha, se poje
egina Lehner od Grada je dopolnila petinsedemdeset let. Zadnja leta se veliko ukvarja z gojenjem najrazličnejših vrtnih rož in lončnic. Brez rož pa ne more biti tudi pozimi, kajti tedaj izdeluje rože in razne okraske in raznobarvnega krep popirja. Lani je celo vodila delavnico, v kateri so se v tej veščini usposabljala dekleta in mlade ženske.
Regini pa spomini uhajajo tudi v mlajša leta. Poročena je bila z Jožetom, ki pa je na žalost umrl pred osemnajstimi leti. Rodili sta se jima hčerki Marija in Inka. Najprej se je seveda ukvarjala z njima. Kar veliko časa jima je posvetila, saj ni bila zaposlena, ampak je hodil v službo le mož. Z eno plačo se je bilo težko prebijati, zato je Regina hodila prat in likat oblačila v neko bogatejše gospodinjstvo; v Zajčevo učiteljsko družinopa je hodila okrog leto dni pazit na petletnega Darka, triletnega Maksa in osemmesečno Alenko. Potem ko se je ta družina odselila od Grada, je vzela v domače varstvo bratca in sestrico Zdenka in Alenko iz Uze-lačeve družine, saj sta bila starša močno angažirana v službah, otroškega vrtca na vasi pa tedaj še ni bilo. Krajši čas je pazila Lilijano iz Šušlekove družine. Zelo
lepe spomine ima tudi na varstvo Gjergjekovega Boštjana, za
Odkar ji ni treba več paziti na otroke, se Regina razdaja pri izdelavi cvetja iz krep papirja. Izdelala je tudi cvetnonedeljski presmec. - Foto: Š. S.
Lepe želje, čestitke in pozdravi
Pozabil tisto poletje si, ko ljubila sva se; ko šepetala sva nežne besede ... Pozabil zelene si oči in »blontne« lase in dan, ko sva se razšla. Toda ne pozabi, da ljubila sem te, in edina želja mi je, da vrneš se. Še zmerom, Andreas, ljubim te - Tvoja M.
Jožetu Buzetiju čestitamo za god in želimo veliko sreče in dobrega razpoloženja - zet Branko s Sandro in domačimi.
Draga Mojca Vukovič! Ob tvojem osemnajstem rojstnem dnevu želimo, da se ti uresničijo vse lepe želje, da bi bila srečna in zadovoljna in še naprej tako prijazna in da bi ostala taka, kot si vedno - vsi, ki te imamo zelo radi. Dragi Adeli Žalik iz Sežane, ki praznuje rojstni dan, želimo odlično zdravje in veliko sreče ter izpolnitev vseh želja ter da bi nas kmalu obiskala - vsi sorodniki iz Murske Sobote in Šalovec.
Dragi ženi, mami in babici Mariji Osvald iz Hrastja ■ Mote želimo za njen dvojni praznik tr-
Regina Lehner od Grada s svojimi prvimi tremi varovanci.
katerega je skrbela štiri leta, dnevno od sedme do šestnajste ure.
praznovanje v krogu družine -mož Tone in sinovi z družinami; vnuki Zvonko, Nadja, Sandi in Sabinica pa pošiljajo babici dvainsedemdeset poljubčkov.
Dragemu očetu Jožefu Vuku iz Male Polane 70 za njegov štiri-insedemdeseti rojstni dan in god prisrčne čestitke z željo, da bi ostal zdrav in vesel - sin in hčerke z družinami, posebno pa pravnuki.
Aleksandri Divjak z Janževe-ga Vrha čestitamo za šestnajsti rojstni dan, želimo veliko sreče, zdravja ter uspeha v šoli - mama, ata, sestra Petra in stara mama.
Dragi sodelavki Štefki Klar iz Ljubljane, Preglov trg 7, in njenemu izvoljencu Srečku želimo vse najboljše na novi življenjski poti, še posebej pa lep naraščaj -sodelavci.
Naš najdražji brat Jože iz Bra-tonec je praznoval rojstni dan, zdajpa bo praznoval god. Za oba praznika prisrčne čestitke, dosti
Fant je zdaj, enako kot drugi varovanci, že odrasel in kar velikokrat pride k mami (tako pač ogovarja svojo varuhinjo) in povpraša, kako kaj živi. Vselej mu ponudijo kaj za pod zob in fant se ne brani. Ve pač, da vse, kar se pri Lehnerjevih skuha, se poje! To ni le neke vrste slogan, ampak resničnost. Lehnerjeva gospa namreč svojim varovancem ni kuhala posebej (da bo tako ravnala, je povedala tudi staršem), ampak so jedli pač tisto, kar je nastalo na štedilniku - za domačo družino. Otroci so se tako navadili in niso bili nič izbirčni.
Regina Lehner pa je pazila seveda tudi na svoje vnuke, torej na otroke hčerk Marije in Inke. Prva jo je razveselila s Suzano in
Ireno, sedemnajst let pozneje pa še z Markom; druga pa z Jožetom in Iztokom.
Obe hčerki sta bili v Nemčiji, mati Regina pa je doma pazila njune otroke. No, ko se je rodil Marko, se je mama že za stalno vrnila domov, Inka pa je še vedno v Nemčiji, tako da ju je babica negovala in vzgajala, ko sta bila še dojenčka, pozneje kot osnovnošolca in nazadnje še kot mladostnika. Zanju se je več žrtvovala kot lastna starša.
Pravimo, da deca hitro rastejo. Zrasli sta hčerki, zrasli so vnuki in prišli šo tudi pravnuki. Regina Lehner je ponosna na dve vnukinji: Selmo in Evo ter na tri pravnuke: Patrika, Blaža in Luka. Enkrat v juniju bo prikukal na svet šesti vnuk (ali vnukinja). Veseli se tudi tega. Srečna je, da imajo zdaj vsi otroci lepše otroštvo, kot ga je imela ona. Deco ima namreč nadvse rada.
Š. S. ■
dni v krogu najdražjih. Bog te živi sto let, kličejo - sestre in brat z družinami.
Dragi botrici Leji Benkovič iz Martjanec čestitam za osemnajsti rojstni dan, želim srečo in zdravje ter izpolnitev sleherne želje - mali Tilen iz Sela.
Dragemu vnuku Benu Logarju iz Gornje Radgone pošilja prisrčne čestitke za petindvajseti rojstni dan in želi veliko zdravja, sreče v ljubezni ter vsega drugega - orna, ki ga ima srčno rada.
Jožefu Prši iz Velike Polane iskrene čestitke za god, ženi Mariji pa vse lepo za rojstni dan. Obema želim dobro zdravje, veliko medsebojne ljubezni, veselja in da bi me še naprej tako rada obiskovala - mati iz Male Polane.
Dragi sestri Tončki Kmetec s Ptuja, ki praznuje sedeminpetdeseti rojstni dan, iskrene čestitke in same lepe želje. Bodi zdrava in srečna med svojimi najdražjimi. To ti želiva - Albina in
Kateri Jožef je naredil načrt za znamenito cerkev v Bogojini: a) Jožef Rituper	b) Jožef Plečnik	c) Jožef Špindler
Reševalec:• iz
ulica oz. hišna številka___________________________________
pošta
Zaokrožite črko pred pravilnim odgovorom, izrežite kupon in ga prilepite na dopisnico ter pošljite čimprej na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ul. arh. Novaka 13. Žrebanje bo v torek, imena nagrajencev pa bomo objavili že v naslednji številki. Kupone, ki niso izžrebani ne v tedenskem ne v mesečnem žrebanju, dajemo v boben za sklepno super žrebanje in super nagrado Fiatov avto seicento.
__________________________________________________________________sSZ
BERITE IN ODGOVORITE, DA DOBITE
Pravilen odgovor prejšnjega vprašanja je bil za črkama a (Geza Grabar) in b (Geza Farkaš) Nagrajeci pa so:
1.	Nino Lovrenčič, Javornik 24, 2390 Ravne na Koroškem: kuharska knjiga Boug žegnjaj
2.	Ludvik Nemec, Krplivnik 32,9205 Hodoš: Vestnikova majica
3.	Matej Ošlaj, Gomilica 69,9224 Turnišče: Vestnikova majica
(Nagrade prejmete po pošti)
NAGRADNI KVIZ VESTNIKA
'c ®
I §
Po vašem odzivu sodimo, da ste veseli našega kviza, saj iz tedna v teden prejemamo vedno več dopisnic z odgovorom na vprašanje. Vestnikov nagradni kviz bo trajal tja do maja. Morda pa se bo ravno tebi, dragi bralec, ki imaš zdaj pred seboj Ve-
stnik, končno nasmehnila sreča, saj bomo v maju izžrebali avto Fiat seicento, 27. marca in 24. aprila pa bomo izžrebali (in objavili v naslednjih številkah) dobitnike mesečnih nagrad, ki so: računalniki in vrednostni boni za 20.000 in 40.000 tolarjev. Imamo tudi tedenske nagrade: kuharske knjige Boug žegnjaj in Vestnikove majice.
Lepe želje, čestitke in pozdravi
Vse najboljše Barbari za šestnajsti rojstni dan! Želimo, da se ji izpolnijo vse skrite želje, da bo zdrava, vesela in imela veliko sreče v ljubezni - kolegice s Srednje živilske šole Maribor.
Dragima Anici in Francu Tkalcu od Lipe ob praznovanju rojstnih dnevov prisrčne čestitke, dobro zdravje, ljubezen in vse drugo, kar si sama najbolj želita. Hvala tudi za dobroto, ki smo je deležni od vaju - vsi, ki vaju imamo radi, posebno vnuka David in Patricija.
Te dni praznuje Marjeta Smej. Želimo ji vse najlepše in najboljše, predvsem pa veliko sreče, zdravja, ljubezni in osebnega zadovoljstva - hčerki Sonja in Sandra.
Snahi Jožici Osvald iz Hrastja ■ Mote želimo za njen dvojni praznik dosti zdravja in osebne sreče - tast Tone z ženo in Draga z družino.
Dragi tetici in strini Mariji Tibaut iz Žižkov želimo ob praznovanju osemdesetega rojstnega dneva dobro zdravje, srečo in zadovoljstvo ter kličemo še na mnoga leta - sosedje.
Dragi botri Tilčki Kolarič iz Bučkovec želimo vse lepo v življenju, za njen god pa mnogo sreče, posebno pa zdravja in še na mnoga leta - nečakinja Cvetka z družino iz Drakovec.
Jože Gombošipraznuje god. Želimo mu dosti sreče in kličemo na zdravje - brat Drago z Jasmino in domačimi.
Te dni praznuje rojstni dan Gi-zika Temlin iz Brezovec. Kliče-
želimo prijetno praznovanje v družbi sina Vlada, snahe Nade 'in vnukinje Tanje - svak Štefan z ženo Vido ter nečakinji Miriam in Darja z družinama.
Dragi mami Mariji Horvat iz Bratonec ob praznovanju rojstnega dneva vse najboljše ter še veliko zdravih in srečnih let -hčerki Jožica in Milica z družino. Dragemu dedku Jožetu Žigertu iz Lomanoš vse najboljše za rojstni dan in god, dobro zdravje in da bi naju imel še naprej tako rad - vnuka Denis in Laura.
Tale čestitka je namenjena Jožetu Gregorju iz Bukovec. Vse lepo za god, dobro zdravje in vse, kar si sam najbolj želi - soseda Irena in njeni domači.
Naši dragi Micki Maučec za njen dvojni praznik iskreno čestitamo in kličemo: še na mnoga, srečna in zdrava leta, predvsem pa trdno zdravje v krogu najdražjih - sestri in brata z družinami, šest nečakov, dve nečakinji, Jerica z družino, posebej pa še Goran in Petra.
KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku
Besedilo: _________________________________________________________________
Naslov pošiljatelja:_______________________________________________________________
Ob srečanju z Abrahamom želimo dragi Olgi Varga vse najboljše, mnogo sreče in zdravja ter izpolnitev vseh želja - Jože z družino iz Lendave.
Sonji Žižek iz Iljaševec vse najboljše za šestintrideseti rojstni dan, vse lepo, trdno zdravje, in da bi bila še naprej tako dobra žena in mamica - mož Bojan, sinova Aleš in Denis ter mama Frančiška.
Vse najboljše za rojstni dan Nataliji Hrašovec iz Kroga. Izpolnijo naj se ti vse skrite želje, bodi srečna in zdrava, želi - Bojan iz Murske Sobote.
Alešu Horvatu iz Lendave želimo ob praznovanju šestnajstega rojstnega dneva zdravja, sreče in izpolnitev vseh želja - mama, ati in sestra Tanja.
V tem tednu se nam je spet pridružilo veliko novih naročnikov in bralcev. Vse lepo pozdravljamo v veliki Vestnikovi družini in upamo, da bomo z vsebino domačega tednika upravičili njihova bralska pričakovanja - Vestnik.
■■■ 15. marec 2001
KRONIKA
15
Pota in stranpota
Mojstrsko izpeljan beg izza rešetk
Kam sta jo popihala Ivica in Tomi?
tem, ali je 1.216 zapornikov na nekaj več kot dva milijona prebivalcev Slovenije veliko ali malo, ne bomo izgubljali besed, dejstvo pa je, da se je v nedeljo število znižalo za dva. Med 19. in 20. uro sta namreč iz mariborskih zaporov, kjer so bili tedaj za rešetkami 103 obsojenci, 62 pripornikov in 18 oseb, kaznovanih zaradi prekrškov, pobegnila 31-letni Ivica Pintarič iz Maribora in njegov zaporniški zaupni prijatelj 20-letni Tomi Makoter s Cvena.
Pintarič je bil obsojen na dve leti in tri mesece zapora, ker je storil kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti in posilstva. Na svobodo bi ga spustili proti koncu maja 2002. Če pa bi bil v zaporu priden, bi zadihal na svobodi najbrž nekaj mesecev prej.
Makoter bi moral »sedeti« leto dni zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja. Potem pa bi menda moral še na odsluženje kazni v Celje, ker so ga obsodili še za neko drugo kaznivo dejanje, zato bi moral ostati v zaporu skupaj dve leti in sedem mesecev. Če pa bi mu medtem dokazali še storitev drugih grehov, se lep čas ne bi znebil zapora.
Fanta, ki sta se v zaporu kar dobro vedla, sta pri upravniku moledovala za zaporniški dopust, vendar je bilo zanj še prezgodaj. Kdo ve, ali bi se vrnila? Potem je padla ideja, da se kar sama osvobodita zaporniške more. Za zdaj jima je uspelo: v nedeljo sta mojstrsko izpeljala beg.
Zgodilo se je v nedeljo, 11. marca, zvečer, ko je po običaju v zaporih majhna gneča. Tedaj namreč zaporniki ne čemijo zaprti v sobe, ampak so odprta ne le vrata sob, ampak tudi rešetkasta vrata na oddelkih, kajti ljudem na prestajanju kazni je pač treba omogočiti nemoten dostop do kopalnic. Pintarič in Makoter pa v ti-
Varnostne razmere v občini Dobrovnik in ilegalci
Varnostnik prevažal begunce?!
Požončeva: »Na Madžarskem čaka več kot 500 tisoč prebežnikov!«
a vabilo predstavnikov policijske postaje Lendave se je ustanovil sosvet županov in policistov, ki bodo skupaj po-_____skušali urediti razmere na varnostnem področju v primerih ko ni treba grobo ukrepati. Forum bo rotacijsko po eno leto vodil posamezni župan, prvi pa je na vrsti župan čarovniške občine Marjan Kardinar, ki ga je namestnik komandirja policijske postaje Lendava Jože Prša pohvalil za veliko vloženega truda in volje. Varnostne razmere v občini Dobrovnik pa je Prša ocenil kot dokaj stabilne in dokaj varne za občane.

Kriminala pa nikakor ni manjkalo. Leta 2000 je bilo v občini 12 kaznivih dejanj, največ tatvin. Pri kršenju javnega reda in miru je bilo podanih 29 predlogov sodniku za prekrške, s tem da je treba poudariti, da se ena in ista imena pojavljajo večkrat. Bilo je 14 prometnih nesreč s tremi smrtnimi žrtvami, najbolj pa so ogroženi kolesarji in mopedisti. Izrečene so bile 104 mandatne kazni, na prvih dveh mestih pri vzrokih za nesreče pa sta hitrost in alkohol. Vseh kršitev cestnoprometnih predpisov je bilo 153, to pa pomeni le tri odstotke na območju pod upravo Policijske postaje Lendava. Toda trn v peti je tako kot kje drugje povečano število ilegalnih prehodov čez mejo. Lani so podali sodniku za prekrške 39 predlogov zaradi prehoda meje »na črno«. Ilegalci
stem času nista mislila na prho, četudi ta blagodejno de, ampak na svobodo, in nekako se jima je uspelo izmuzniti mimo paznikov in prebila sta se do učilnice, oddaljene okrog 60 metrov. Tam sta potem, kot so ugotovili pozneje, prežagala rešetke na oknu, se potegnila skozi okno, ki »gleda« na dvorišče delovnega obrata galva-nike, in se spustila (ali skočila) na tri metre nižje dvorišče. Nato sta
Pogled na mariborske zapore iz Ulice talcev. Visoko obzidje, videokamera, bodeča žica ... Vse to je bila malenkost za mojstra pobega. Ne, nista mogla delovati sama, sicer bi se zataknilo že pri žaganju rešetk. - Foto: Š. S.
Vlomi, tatvine in še kaj
pa kradejo in vlamljajo v avtomobile in počitniške hiše. Sicer je bil v občini Dobrovnik doslej vzet samo en avto, in sicer 9. januarja ponoči v Strehovcih, vendar je bil že najden in vrnjen lastniku. Največ ilegalnih prehodov je v torek, sredo in četrtek od 20. do 4. ure, največ vlomov pa sc zgodi ponoči in ob koncu tedna. »Kradejo pa na zelo primitiven način, tako da enostavno kaj razbijejo ali zvijejo,« je dejal Prša. Na pripombo Franca Traj-berja, da Strehovci niso varni, saj mora tam prebežnike voditi nekdo od domačinov, pa odgovoril: »Prav imate. Vlada je nekoliko prepozno ukrepala. Sicer smo poostrili nadzor, sam sem bil v Strehovcih že dvakrat, a kakšnega večjega uspeha nismo imeli. Lopovi so se preusmerili. Nihče več ne krade. Sedaj se ukvarjajo
se povzpela na streho galvaniške delavnice, kmalu zatem pa sta že bila na drugi strani zaporniških zidov: v Ulici talcev oziroma pri cesti, ki pelje iz mesta v smeri Celja.
Zanimivo je, da so zaporniške videokamere zaznale oziroma posnele premikanje ha strehi galvanike in da je dežurni, ki je vse to videl na monitorju, takoj obvestil paznike. Očitno pa niso pomislili na beg katerega od zapornikov. Šele nekaj časa pozneje, ko so ugotovili, da dva manjkata, so zagnali krik in vik. Mariborski policisti, ki imajo svojo postajo v neposredni bližini, so prejeli obvestilo o pobegu štiri minute pred 20. uro in takoj je stekla akcija odkrivanja.
z drogo, orožjem, begunci, so dobro organizirani, saj imajo predhodnice, ki jih takoj opozorijo, če so policisti v bližini, tako da kasneje ni nikogar več. Zato apeliram na domačine, da o tovrstnih premikih obveščajo policijo.« Eden dober namig je že dobil, namreč zvonik na dobrov-niškem pokopališču, ki naj bi bil idealen za orientacijo, domačini pa javljajo o povečanem prometu med 1.30 in 3.30 ter besnem lajanju psov. Poslanka Maria Po-žonec sama razpolaga s podatkom, da v tem trenutku na Madžarskem čaka čez pol milijona prebežnikov za ilegalni prehod meje. Stanje se zdi še bolj absurdno s primeri, kot je bil nedavni, ko so policisti v avtu uniformiranega varnostnika odkrili kar štiri ilegalce! Na pripombo Ištvana Lajterja, da so prehodi čez mejo znani in bi zato policija lahko storila več, pa Prša odgovarja: »Policijska postaja Lendava pokriva 106 kilometrov meje, zato jo je težko celo nadzirati. Omejeni smo s kadrom in nadurami, kajti policisti lahko po zakonu delajo samo določeno število nadur.«
Tomo Koles I
Tedaj je bilo že vsem jasno, da po strehi ni hodil mesečnik (človek, ki ga nosi Luna), ampak sta bila na njej Pintarič in Makoter. Policija ju seveda ni prijela, kajti od pobega do alarma je potekla skoraj ura.
Mariborski zapori so zelo stari. V torek, ko sem jih obiskal, je ves ljubi dan deževalo in zato je bilo vse toliko bolj turobno. Upravnik je ponovil že tolikokrat povedan opis pobega. Zdaj je zadeva v rokah policije in kriminalistične službe, ki ne le da išče pobegla zapornika, ampak tudi ugotavlja, ali sta bila Pintarič in Makoter res sama, ali pa jima je pri tem kdo pomagal. Skoraj neverjetno se zdi, da jima je uspelo v kratkem času prerezati rešetke na oknu. No, če bi imela kotno brusilko, potem bi šlo hitro, toda onadva naj bi to naredila Z žičnato žagico. Morda pa so bile rešetke že prej prerezane in rezi zakriti pred pazniki, pa je zato zdaj šlo gladko?
Še bi lahko nizali. Pa pustimo to preiskovalcem! Zdaj je najpomembnejše, da fanta čimprej pri-merjo in ju odpeljejo tja, kamor sodita. Bega jima seveda ne bodo šteli v dobro, ampak bosta zaradi tega izleta dobila še kak mesec zraven. Seveda, ko ju bodo prijeli. Pri odkrivanju pobeglih kaznjencev lahko pomagamo tudi občani.
Zgodilo se je...
Kirnova
V Kunovi pri Negovi se je zgodila 11. marca ob 4.30 prometna nesreča, ko je voznica osebnega avta C. S. zapeljala na levo stran ceste in nato v obcestni jarek, kjer je trčila v betonski prepust. Škoda na avtu ni ravno velika (50.000 tolarjev), hude pa so telesne poškodbe.
Fokovci
Prav tako 11. marca, vendar točno opoldne, je voznik kmetijskega traktorja S. A. zapeljal s priklopnikom v jarek, nato je traktor potisnilo proti sredini voziščca, kjer je trčil v voznika osebnega avta Š. A. Ta in njegova sopotnica sta se lažje poškodovala, škode na obeh vozilih pa je za 800.000 tolarjev.
Bakovci
V ponedeljek, 12. marca, okrog 18.40 je voznik osebnega avta B. C. trčil zunaj naselja Bakovci v J. P., ki se je rolal. Fant se je hudo poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v soboško bolnišnico.
Kobilje
Devetega marca, kmalu po 16. uri, je izbruhnil požar na lesenem skednju, velikosti 20 krat 6 metrov na Kobilju. Kljub posredovanju gasilcev je ogenj uničil celotno konstrukcijo in nekaj orodja ter drugih reči, ki so bile pod streho, zato je škode za več kot milijon tolarjev.
V Selu pa je 12. decembra zagorela suha trava v zapuščenem vinogradu. Jo je vžgal kdo, kateremu gre na živce neobdelan vinograd? Tudi to je (med drugim) mogoče.
Bratonci
Na površino ob cesti Bratonci-Dokležovje je na sam dan žena nekdo pripeljal ajdove odpadke, ki so se sredi poldneva vneli, nato pa se je ogenj razširil na območje dvajsetih metrov ter ogrožal grmičevje in gozd. Posredovali so beltinski in bratonski gasilci.
Pomurje
Pomurci smo žal zelo nagnjeni k samomorilnosti. Zlasti v obdobju, ko se poslavlja zima in prihaja pomlad, je veliko samomorov. Vsako življenje je dragoceno. Desetega marca si je vzela življenje 92-letna občanka z Goričkega. Brez komentarja.
Hrastje - Mota
Delavci Cestnega podjetja Murska Sobota, ki gradijo v tem kraju cesto, so našli pri avtobusnem postajališču ročno bombo M-75. Pravilno so ravnali, ker je niso sprožili, ampak poklicali pirotehnika, ki je nevarno reč odpeljal na varno.
Š. S.«
Ivica Pintarič je visok 172 centimetrov, kratko pristriženih kostanjevih gladkih las, oblečen v temna usnjena oblačila in obut v črne čevlje. Tomi Makoter je visok okrog 180 centimetrov, kratkih kostanjevih las, oblečen v črno Adidasovo trenirko z belimi črtami in obut v teniške copate. V takih oblačilih in tako obuta sta bila, ko sta pobegnila iz zapora, zdaj pa sta prav gotovo že oblečena kako drugače, zato ju samo po oblačilih najbrž ne bo nihče odkril. Morda pa kdo ve za gnezdece, kjer sta se nastanila; za državo, kamor sta jo popihala? Ni namreč izključeno, da sta kje na Hrvaškem, saj naj bi bil Pintarič rojen v sosednji republiki, ali pa sta morda kje v Avstriji.
Preiskovalci ju seveda iščejo tudi v njunih domačih krajih. Se pa celo večnost ne bosta mogla skrivati, zato ju bodo prej ali slej prijeli.
Zdaj najbrž kdo poreče: spet ti Makoterji! Na žalost je tako.
O njih bodo mediji še in še poročali, kajti čez določen čas bo znano, ali bo državni tožilec vložil tožbo zoper Milico M., ki jo sumijo, da je plačala za umor svojega moža Janka.
Tega naj bi sicer spravila na drugi svet osumljena Bojan Ž. iz Čentibe in Ladislav O. iz Lendave. Vsi trije so v preiskovalnem zaporu, ki se jim izteče proti koncu tega meseca, a ga sodišče lahko podaljša.
Š. S.l
V Motvarjevcih je pela motorna žaga. JJekdo je odpeljal iz tujega gozda nekaj lesa, ne da bi lastnika šel vprašat, koliko bo moral zanj plačati. Gozdni tat!
Z gradbišča poslovnostanovanjske zgradbe v Radencih je neznanec odtujil prenosno žago za rezanje kamna in keramike, vredno 238.602 tolarja. Jo bo prodal ali začel z obrtjo?
Stanovalec v bloku v Mojstrski ulici v Murski Soboti je odštel kar 180.000 tolarjev za kakovosten ribiški pribor, zdaj pa je slabe volje, kajti ribiške palice in vse drugo mu je nekdo ukradel, četudi je imel reči na varnem v kletnih prostorih.	~
Iz dveh počitniških hišic v Mekotnjaku pri Ljutomeru so ukradli neznanci nekaj gospodinjskih aparatov in električnega orodja, vino, žgane pijače, oblačila, stanovanjsko opremo, vrtno orodje in še kaj. zato so lastnico iz Maribora oškodovali za več kot 250.000 tolarjev, lastnico iz Ljutomera pa za 150.000 tolarjev. Zanimivo, mar ne: v moške vikende si očitno niso upali.
V Ropoči je nekdo ukradel večjo količino sadik sadnih dreves. Zdaj je pač že skrajni čas za sajenje, vendar časovna stiska seveda ni opravičilo za stikanje po tujem sadovnjaku.
V športnem centru v Gornji Radgoni se najdejo ne le športni rekviziti, ampak tudi pijače. Za to smo zvedeli iz policijske vesti o vlomu v prostore športnega centra, iz katerega so vlomilci odnesli nekaj žog in brezalkoholnih pijač.
V ekspozituri LB Pomurske banke v Gornji Radgoni so odkrili ponarejen bankovec za 5.000 tolarjev. Očitno je spet nekdo vključil dober barvni kopirni stroj in se lotil kaznivega ponarejanja.
Z gradbišča murskega mostu pri Krogu je nekdo v noči s ponedeljka na torek ukradel različen gradbeni material in gradbene elemente, s čimer je GIZ Gradis Ljubljana oškodoval za milijon tolarjev.
V Cezanjevcih je v noči s ponedeljka na torek izginilo šestdeset cipres, ki jih je gojitelj pripravil za prodajo. Jih bo zdaj prodajal tat ali jih bo kar sam posadil na svojem gruntu? Bomo videli.
Š. S.l
Sto let stara brizgalna
V PGD Lešane je vključenih 114 članov. V zimskem času so obnovili več kot sto let staro ročno gasilsko brizgalno, ki jo je izdelalo dunajsko podjetje Eker-nreuter. Z obnovo so se oddolžili že umrlemu gasilcu Jožetu Sinicu, ki je deloval v gasilstvu več kot petdeset let in se je tudi zavzemal za ohranitev stare gasilske opreme in orodja. - Foto: L. Kr.
16
IZ NAŠIH KRAJEV
15. marec 2001 nniK
Cankova
V
V Gonterjevi vasi v glavnem kmetujejo
Imajo lepo dvojezično šolo, a premalo prvošolcev
Kultura ima posebno mesto
letošnjem letu je predviden bogat program dela Turističnega dru-
štva Cankova. Pod vodstvom predsednice Hilde Vogrinčič so si namreč začrtali zares obsežno organizacijo raznih prireditev, sodelovanja in drugih dejavnosti. Ta program so finančno ovrednotili na približno 840.000 tolarjev.
In kaj si obetajo? Med prireditvami bo najprej na vrsti »Faše-nek«, in sicer 25. februarja. Marca bodo pripravili že dokaj odmevno prireditev Jožefovi dnevi, 30. aprila pa bo kres na jezeru. Za 5. avgust pripravljajo turistično-kmečke igre, konec leta pa bo silvestrovanje na prostem. Poleg tega nameravajo sodelovati na več drugih prireditvah. Poleg aprilske Velike metle bo maja srečanje objezerskih turističnih krajev v Mostu na Soči, 15. julija se bodo udeležili prireditve Žetev v Kraščih, v Ger-lincih in Kraščih pa naj bi organiziralo cankovsko turistično društvo kuharski tečaj v dveh skupinah.
Seveda pa niso pozabili tudi na vseslovensko tekmovanje Moja dežela lepa, urejena in prijazna ter akcijo Turizem - ohranitev svetovne dediščine za novo tisočletje, v okviru katere bodo poskrbeli za ohranitev naravnih vrednot in kulturne dediščine. Hkrati načrtujejo kolesarjenje in nedeljsko druženje po turističnih poteh občine in popis rokodelcev po vaseh.
Milan Jeršei
Prehitro dotrajana streha vaške kapele
enterovci so lepo urejeno ravninsko naselje, ležeče na levi strani Bukovniškega potoka. Tukajšnja nadmorska višina je komaj 169 metrov. Skozi naselje vodi cesta proti bližnji Lendavi, Turnišču, Dobrovniku ... Pokrajino lepo zaokroža Genterovski log s hrasti, jeseni, jelšami. Polovica prebivalstva je slovenske in druga madžarske narodnosti, ki v glavnem kmetuje. Po madžarsko se pravi naselju Gonterhaza, to pa v prevodu pomeni Gonterjeva vas.
G
Genterovci in Kamovci tvorijo eno krajevno skupnost. Predseduje ji Jozsef Csuka. In tokrat je tekla beseda predvsem o Genterovcih. Tu živi okoli 200 prebivalcev. Pred drugo svetovno vojno jih je bilo 393- Hiš je bilo takrat 85, zdaj jih je le pet manj, a nekaj jih je praznih. Predsednika najbolj teži kmetijska problematika. Njegova družina obdeluje prek 30 hektarjev zemlje. Polovico je ima v najemu. Največ seje pšenico, koruzo za silažo in sladkorno peso. V okviru podjetja Kras Sežana redi okoli 60 govejih pitancev. Ko so skrmljeni, jih proda v Sežano. Na plačilo je treba čakati od 30 do 45 dni. Zadnje*čase. pa je težko dobiti tudi pitance. Težava je tudi s prodajo poljščin zadrugi. Odkupljeno plača komaj po petdesetih ali šestdesetih dneh. In tudi država se ne drži svojih obljub. Tako ni izplačala subvencij za kmetijstvo. Tukajšnji kmetje bi morali dobiti po hektarju po 53 tisoč tolarjev za pšenico, 27 tisoč za koruzo... Denar bi moral pritekati v Genterovce od lanskega septembra. Mogoče bo plačano konec letošnjega februarja, Kmetje po
trebujejo denar za umetna gnojila, škropiva ...
Okoli 16 tukajšnjih krajanov dela v Nemčiji ali Avstriji. Precej vaščanov je starejših od 65 let. Mladi so začeli ostajati doma, ker je v lendavskih podjetjih manj dela. Včasih je bilo tam zaposlenih kakih 60 vaščanov, zdaj jih je pol manj.
Zadnja štiri leta imajo lepo dvojezično šolo, telovadnico, vrtec. Šola je bila v Genterovcih ustanovljena leta 1893. Imela je en oddelek. Lani so začeli s programom devetletke. Prirastek prebivalstva je nizek. V prvem razredu imajo le štiri ali pet otrok. Sem vozijo nekaj šolarjev s kombijem iz Dolge vasi. Sicer pa je tukajšnja šola namenjena za staro in novo Mostje, Banuto, Genterovce, Radmožance in Kamovce.
Leta 1978 so v Genterovcih postavili novo vaško kapelo. Tako ji vsaj pravijo,' čeprav gre za večjo stavbo. Nepričakovano hitro je začela puščati streha in zdaj se pripravljajo na obnovo. Tu žive katoličani. Cerkvene obrede ima pri njih enkrat tedensko duhovnik iz Dobrov-
Predsednik Krajevne skupnosti Genterovci Jozsef Csuka se je ob mojem obisku pripravljal na odhod v Lendavske gorice. Mila zima omogoča zgodnje rezanje vinske trte ... Foto: F. Š.
nika. Obredi so izmenično ob sobotah ali nedeljah. Območje je sestavni del občine Lendava, sodi pod pošto Dobrovnik ... Pred drugo svetovno vojno je bila v Genterovcih celo samostojna občina.
Obrtnikov nimajo. Imajo le zasebno trgovino za potrebe kmetijstva. Nekdanjo Univerzalovo oziroma Mercatorjevo vaško trgovino z mešanim blagom ima v najemu zasebnik. Včasih je bil v njeni povezavi bife, a zdaj ga ni več.
Predsednikova družina se je ob mojem obisku odpravljala v Lendavske gorice. Tokratna zima je namreč omogočila zgodnejše delo v vinogradu. In tja se
odpravlja v svoje gorice več tukajšnjih prebivalcev. Poudariti moram, da družina Csuka vzorno kmetuje. Lani so kupili nemški kombajn. Prejšnji je star dvajset let in je bil izdelan v Zemunu. V kmetijstvo je treba veliko vlagati. Pomagati si je treba s krediti, a so obresti vedno višje, je dejal predsednik. V njegovem gospodinjstvu živita le še žena lluš in sin Jože. Hčerkajutka je poročena in živi z družino na Kapci. Je knjižničarka v lendavski osnovni šoli. Babica in dedek sta ponosna na njuna otroka oziroma svoja vnuka Adama in Davida.
Franček Štefanec ■
Znamenitosti naših krajev
Na kratko
Bralci pišejo
Iz grofičinega vodnjaka
Katarina Felbar, zadnja prebivalka marofa, ob grofičinem vodnjaku. - Foto: J. Ž.
Bo kajpenez za zapuščen studenec?
eltinska grofica je imela nekoč večjo posest tudi na območju Velike Polane. Tam, na robu vasi, je bil tako imenovani marof - gospodarska postojanka.
Grofice že dolgo ni, njena zemlja pa je prešla z agrarno reformo v posest in last revnim kmetom. Na marofu pa sta ostali dve domačiji: Felbarjeva, na tej še malo kmetujejo, in Volfova, ki propada, saj je gospodar, ki ni imel potomcev, umrl. Še vedno
NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate
J—Hqpn Pnmnrvkn hankn rl rt in skrh
pa je na marofu »grofičin« vodnjak. Skopan je v globino petih metrov in obzidan, na površju pa zaščiten z lesenim okvirjem. Nekoč so se s to vodo odžejali delavci na grofičinem posestvu, pozneje pa novi lastniki zemlje in ljudje z omenjenih dveh kme
tij. Tudi pastirji so se prihajali tja osvežit z zdravo pitno vodo.
Danes voda iz grofičinega vodnjaka ni več pitna, saj ga že dolgo nihče ni očistil. Zdaj je na potezi velikopolanska občina, ki se bo morda zgledovala po nekaterih goričkih občinah, ki so poskrbele za revitalizacijo marsikaterega starega vodnjaka, ki velja odtlej za turistično znamenitost. Vsekakor bi se kazalo potegovati tudi za denar iz Heliosovega sklada za ohranjanje slovenskih voda - vodnjakov.
Jože Žerdin ■
Velika Polana
Na redni letni seji se je sešlo občinsko gasilsko poveljstvo, ki ga vodi Milan Prša. Ocenili so lansko delo na področju preventive in usposabljanja. Ugotovili so tudi, da imajo vsa štiri gasilska društva že zastarelo gasilno tehniko.
Letos bodo oblikovali požarni sklad ter izdelali načrt nabave orodij in opreme za petletno obdobje. Že letos bodo postavili štiri nadzemne hidrante. Pripravljajo ocenjevanje društev, izvedli bodo tekmovanje za pokal velikopolanske občine in imeli regijsko tekmovanje. Za podmladek bodo poskrbeli tudi z ustanovitvijo krožka mladi gasilec na OŠ Velika Polana itd. (J. Ž.)
Stogovci
Delo KUD-a Stogovci še vedno sloni na nekaj posameznikih, ki želijo preporod. Seveda sami ne bodo mogli izpeljati vseh načrtov, zato so dobrodošli novi člani. Potem bodo lahko razmišljali tudi o organiziranem delovanju različnih sekcij (folklora, pevski zbor, dramska sekcija...), ki bi še bolj poživile življenje v tem kraju naApaškem polju, kjer so nekoliko obnovili dvorano, vendar je treba opraviti še veliko dela (sanitarije, na primer). Upajo na denarno pomoč občine. (B. Ma.)
Gornja Radgona
Zgodovinsko društvo Gornja Radgona je izdalo lani knjigo o mlinih v nakladi 300 izvodov. Ti so hitro pošli in kmalu jo bodo ponatisnili.
V knjigi je prikazanih več kot sto mlinov, ki še stojijo ali so delovali v preteklosti. Knjigo bo mogoče kupiti za tisočaka v knjiž-niri nri T indski univerzi in v ni-
Imeli bi kaj videti
riporočam, da pridete na ogled naše soboške gimnazije, še posebej vhodnega in zadnjega pročelja, obeh transformatorjev in zaklonišča. Imeli boste kaj videti!
Tako žalostno in sramotno ni videti noben šolski objekt. Pravo nasprotje pri redu in čistoči je že sosednja poklicna tehniška šola. V okolici gimnazije lahko nabirate tudi številne cigaretne ogorke, odvržene ob igriščih in pločnikih. V časih, ko so bili na gimnaziji ravnatelji Vidovič, Tučič in Sagadin, tega oz. podobne nesnage ni bilo.
Š.V.
TD Mak Pristava - 65 let spominov
65 let 55* ORGANIZIRANEGA
LJUDSKEGA PLESA V PRISTAVI JE PREKRASEN ČAS SPOMINOV IN ČUDOVITA POPOTNICA ZA JUTRIŠNJI DAN. PESEM IN PLES NAS NAJ ZDRUŽUJETA TUDI V BODOČE. Vabljeni v Prlekijo!
Turistično društvo Mak Pristava pri Ljutomeru, ki deluje precej aktivno že pet let, je izdalo ob 65-letnici organiziranega ljudskega plesa v kraju posebno razglednico.
Na starejši fotografiji ob začetkih delovanja iz leta 1936 je plesalka, ki živi v Pristavi še danes in se zelo rada spominja čudovitih trenutkov, preživetih ob olesu. Ob tei priložnosti so na razglednici zapisali: »65 let organiziranega
VESTNIK 15. marec 2001
IZ NAŠIH KRAJEV
17
Na Ptujski Cesti stojita pomnika, ki ju ločijo stoletja
Po sledeh Radigoja in Negoja
Na kratko
Pred 70 leti bilo na Ptujski Cesti dvajset bajtarjev
ni dan sem se vzpenjal iz Orehovec proti Ptujski Cesti. In v pašniku spomina sem izbrskal dejstva, da so nekoč tukaj jezdili brhke vrance Rimljani. Proti Poetoviji jih je vodila pot. In obšlo me je spoznanje, da hodim po sledeh Radigoja in Negoja. Pred omenjenimi in za njimi so šli, jahali ali se vozili z okornimi vpregami tudi predstavniki drugih ljudstev, narodov. Med sedanjo avstrijsko Lipnico, Radgono in Ptujem je potekala večstoletna povezava.
Rimljani so imeli v bližnjem Oseku pomembne kamnolome s kolonijo kamnosekov. O njihovi navzočnosti še danes pričajo številne gomile. In zgodovina priča, da je bila nekoč na območju današnje Negove Negojeva vas ali točneje Negojevo selo. Na radgonskem grajskem hribu naj bi gospodaril naš daljni prednik Radigoj. In zagotovo sta ta slovenska plemenitaša tu in tam pojezdila skozi sedanjo Ptujsko Cesto. Mogoče sta se na Ptuju celo sestala s knezom Kocljem, ko mu je pripadala tukajšnja posest. Morda so spregovorili bese-
do dve o nadlogah in nalogah slovanskih sobratov tistega davnega časa. Le malo domišljije je treba imeti in pred nami stoje ti stasiti .možje kot iz mesa in krvi. Celo kraji so imenovani po njih. In ceste so tu in tam poimenovane po mestih. Slednje velja za Ptujsko Cesto.
Običajna steza je nekoč vodila skozi gozdno, rahlo valovito pokrajino. Vedno bolj se je širila. Korak se jč skozi čas pogrezal v blato, dokler ga ni človek prekril z gramozom. Mnogo, mnogo pozneje z asfaltom. In današnja cesta, ki zavije desno v breg, je le
spomin. Sedanja prometnica, ki vodi proti Ptuju ali Lenartu, je speljana čez Ptujsko Cesto bolj levo.
Ptujska Cesta je razložno naselje na robu severozahodnega dela Murskega polja oziroma na pobočju goric. Začne se, ko se nad Orehovci vzpne v gričevje. Pred drugo svetovno vojno je tu živelo 148 prebivalcev v 43 hišah. Bilo je 18 posestnikov, 20 bajtarjev in tri najemniške družine. Prebivalcev je danes nekoliko manj in nekdanje koče so večinoma prezidane v lepe hiške. In zgoraj na 305 metrov visokem slemenu je domačin od nekdaj ril po težki ilovici. Točil znoj, jabolčnik, vino. Slednje, da bi pozabil na bedno životarjenje, na odvisnost od gospoda iz mesta, kmeta iz doline; od tujcev ali domačinov. In zgoraj na razgledni legi Ptujske ceste stojita kam-
Morda sta po tej Ptujski Cesti jezdila tudi Radigoj in Negoj? Foto: F. Š.
nito stebrasto znamenje iz 16. stoletja in sodobna kapelica.
Med njima so stoletja in povsem drugačna namembnost. Naša vzhodna Štajerska je posebno bogato posejana s stebrastimi znamenji. Spominjajo na čase, ko je tukajšnje prebivalstvo množično umiralo za kugo.
Starinska znamenja, kot je tisto na Ptujski cesti, so sopotniki sočasne cerkvene arhitekture v tem prostoru. Po mnenju dr. Marijana Zadnikarja bi skoraj lahko govorili o slovenskogoriški skupini. Cela vrsta jih je. Gre za mešanje dveh različnih slogov, in sicer odhajajoče zadnje gotike, ki v celoti še prevladuje, in prvega pojava renesanse, ki se uveljavlja v prvobitnostih.
Lepo se je sprehajati po pra-spominu lastnega naroda. In lepo bi bilo, če bi tu in tam obudili v življenje lika Radigoja in Negoja. Skozi Gornjo Radgono bi se lahko tu in tam sprehodila ljudstva in narodi, ki so nekoč tu živeli ali so le plenili naše prednike. Za to bi bila primerna radgonska sejemska prireditev. Mogoče bi kakšen lik našega prednika, po katerem je ohranjeno vsaj ime, vlili v bron, kot so recimo Rimljana na mostu pri Ormožu? In s tem bi se nekoliko pobahali, da smo mi že dolgo, dolgo tukaj doma oziroma da imamo tudi mi stare narodove korenine! In tudi pri Ormožu bi bilo lepše, če bi stal Slovan, a ne Rimljan.
Franček Štefane« ■
Filovci
Nedavno ustanovljeno vino-gradniško-sadjarsko društvo Filovci se je že predstavilo ljubiteljem kakovostne vinske kapljice. V dvorani vaško-gasilskega doma so uredili priročno vinoteko, kjer so obiskovalci poskušali vina Franca Puhana iz Bogojine in Ivana Malačiča iz Filo-vec. Oba sta že dobila za vzorce svojih vin več odličij. (J. Ž.)
Gornja Radgona
V letu 1681, torej pred 320 leti, je umrlo na območju sedanje župnije Gornja Radgona zaradi kuge 2.608 ljudi, na območju avstrijske Radgone pa 554 ljudi. Na območju župnije Sveti Jurij ob Ščavnici je umrlo v letih 1681-1682 zaradi črne smrti, kot so tudi rekli tej hudi nalezljivi bolezni, ki so jo prenašale na človeka bolhe, 474 ljudi. Kuga je kosila tudi na ljutomerskem območju. Kronist je zapisal, da je v letih 1645-1685 tam umrlo 47 ljudi. (F. KI.)
Kančevci
V postnem času je dobro storiti kako dobro delo. Morda pa bi postali dobrotnik Doma duhovnosti Kančevci? Ta še ni povsem urejen, in ker nima stalnih virov za delovanje, kaj šele za naložbe, so odprli knjigo dobrotnikov, v katero bodo vpisali vse, ki boste kakorkoli pomagali. Svoj prispevek lahko nakažete na račun doma: 620-203-05-1340115-100-1884. (J. Ž.)	•
Radenci
V čebelarsko družino Radenci je vključenih 26 čebelarjev. Družina, ki je lani praznovala 25-letnico, ima svoj dom. Na nedavnem občnem zboru so sprejeli delovni načrt, v katerega so zapisali, da bodo tesno sodelovali z drugimi družinami in društvi pa tudi z lovci in ribiči; imeli bodo kar nekaj strokovnih predavanj in sodelovali na kmetijsko-živil-skem sejmu v Gornji Radgoni. Želijo si, da bi se za čebelarstvo navdušilo kaj več mladih. Jezijo pa se na ljudi, ki s čezmernim škropljenjem rastlin in dreves uničujejo čebele. Najbolj se bojijo preparata Gaucho. (L. Kr.)
O
Potapljaško društvo M. Sobota slavi petletnico
Rešili človeka pred utopitvijo
V
V predavalnici podjetja Roto v Černelavcih je imelo svojo redno letno skupščino Potapljaško društvo Murska Sobota
e-to bo letos staro pet let. »Čeprav še zmeraj spadamo med mlajša društva, se lahko s ponosom ozremo na prehojeno pot, saj so rezultati, ki smo jih dosegli, zavidanja vredni.
Naše društvo je v bistvu nadaljevanje bogate in dolgoletne potapljaške tradicije v Murski Soboti in okolici,« pravi predsednik, doc. dr. Mitja Slavinec. Največ pomena je posvečalo društvo v lanskem letu organizaciji potapljanja za člane, izobraževanju, ki je stalnica in porok za varno potapljanje, športu, rekreaciji, družbenim dejavnostim in reševanju. V preteklem letu se je društvo kadrovsko močno okrepilo, tako po številu članstva (kot zadnji, 71. član, je bil včlanjen znani arhitekt Iztok Zrin-ski) kot tudi po potapljaški usposobljenosti članov. Temu je sledila tudi materialna opremljenost društva, kjer je treba na prvo mesto postaviti nakup drugega prenosnega kompresorja za polnjenje potapljaških jeklenk in priročnega kompleta za dajanje prve pomoči s kisikom. Z dvema oreno-
Na skupščini so bili nekateri potapljači pustno našemljeni. So pa zelo dejavni, saj so med drugim doslej opravili že 3255 potopov. Foto: T. K.
snima kompresorjema so zagotovljeni vsaj minimalni pogoji za izvedbo tudi večjih potapljaških akcij, ki se jih udeležuje večje število članov.
Le-ti so obiskovali potapljaške tabore v Fiesi, Pulju in na Hvaru in se udeležili križarjenja z ladjo Omladinac. Aktivni so bili tudi v športu in rekreaciji, kjer je treba ob tradicionalnih niknikih omeni
ti že drugo državno prvenstvo v podvodnem vlečenju vrvi. Udeležili so se tudi nekaterih akcij, ki so jih organizirali potapljači drugih društev, npr. Božični potop v organizaciji DPD Bled in Spust po Muri v organizaciji GA-PO-RA iz Gornje Radgone. PDMS je vodilo komisijo za potapljaške specialnosti pri Slovenski potapljaški zvezi, Član društvo no ip tudi nndnrprlcp.
dnik komisije.za izobraževanje CMAS. V sklopu društva deluje tudi reševalna enota, ki je izvedla dve preventivni in dve reševalni akciji, v eni od njih so celo rešili človeka pred gotovo utopitvijo. Lansko sezono so končali z dia-projekcijo podvodne fotografije, ki jo je pripravil dobitnik tretje nagrade na svetovnem prvenstvu mag. Borut Furlan. Podoben program dela kot lani si je društvo zastavilo tudi letos.
Finančno so lani znašali prihodki milijon 819 tisoč, odhodki pa milijon 937 tisoč tolarjev. Trenutno stanje na žiroračunu je 160 tisoč tolarjev, neporavnan pa je še del terjatev do DAN Slovenia v višini 150 tisoč tolarjev za učni material in komplet. Na skupščini je bil tudi predstavnik mestne občine Murska Sobota in obljubil še več sredstev (lani je občina prispevala 263 tisoč tolarjev) ter osebno včlanitev v društvo. Letos bosta pristopnina in članarina nekoliko višji, pristopnina bo znašala 35 tisoč tolarjev, vendar so v to všteti tečaj in materialna oprema ter zastonj pikniki, članarina pa je 15 tisoč tolarjev. Seveda imajo dijaki in študentje popust.
Več informacij lahko najdete na spletni strani:
www.s-gms.ms.edus.si/PDMS/.
Cven - turistično društvo se lahko že pohvali z nekaterimi dosežki
tem kraju na Murskem polju deluje leto dni turistično društvo, ki pa se lahko že pohvali z nekaterimi dosežki. Tako bodo pripravili ob bližnji veliki noči žegnanje pri
vaški kapeli, kjer pa dobrot ne bodo le blagoslovili, ampak jih bodo odkrili.
Gre seveda za meso iz tiinke in druge mesne dobrote, na ogled in pokušino pa bodo postavili še ocvirkovice, krapce in podobno. Osrednja letošnja prireditev na Cvenu bo kožuhanje (lupljenje) koruznih storžev. Že utečeno je vsakoletno srečanje Cvenarjev, ki so se odselili, a se radi vračajo v rojstni kraj, tudi zato, da bi poskusili domače kulinarične dobrote. Lepo so se »prijeli« florijanovo, miklavževanje in drugi prazniki. Letos bodo izdali vodnik po Cvenu in okolici. (J. Ž.)
Petdeset let skupnega življenja sta praznovala Terezija in Alojz Lah s Spodnjega Krapja. On se je narodil 1914. leta, ona pa leta 1931. Poročila sta se 4. februarja 1951. leta v Ivanjkovcih pri Ormožu. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, danes pa sta dobra babica in dedek desetim vnukom. Otroci in vnuki kar pogosto prihajajo domov in radi prisluhnejo staršema oziroma starim staršem, ko pripovedujejo, kako smo živeli nekoč. Bilo je težko, a tudi lepo. Alojz je sicer zaposlen na ljutomerskem komunalnem podjetju, Terezija pa je
18
MULARIJA
15. marec 2001 HI
Jaz sem majhna vijolica. Živim na okenski polici. Tja me je dala gospodinja. Dobila me je za njen rojstni dan. Še zdaj se spomnim, kako je mož pregledoval moje sestrice in se nazadnje odločil zame, ker
sem bila enostavno najlepša.
Na okenski polici je najlepše spomladi, poleti, in jeseni. Pozimi pa
mi slaba prede. Ali me zebe ali pa mi je prevroče, kadar prihaja topel zrak iz radiatorja. Še najslabše pa je pozimi ponoči, ko izklopijo radiatorje. Slišala sem, da tako prihranijo pri kurjavi. Drugače pa me ima gospodinja zelo rada in me pridno zaliva. Včasih umije tudi moje liste.
Najlepše je takrat, ko pride na obisk katera gospodinjina prijateljica. Takrat sem vedno zvezda predstave, ko gospodinja razkazuje svoje malo botanično kraljestvo.
Matej Korošec, 3. d, OŠ lil M. Sobota
iglica,


Samo v naši šoli praznujemo valerrtinovo. Takrat nimamo rednega pouka. Letos smo imeli več delavnici. Pekli smo pogačice, šli smo k računalniški skupini ter pisali vprašanja in odgovore. V literarni skupini so pisali različne pesmice in pravljice. Zaigrali so tudi igrico. Pri učiteljici Mojci so izdelovali spominke. V likovni skupini so risali. Na koncu smo naredili plakat in svoje delo predstavili tudi staršem.
*	£&	Primož Mlinarič, 2. raz., OŠ Razkrižje
V naši družini nas je sedem. Mama Valentina dela v Murski Soboti, ata Andrej pa je živinozdravnik. Stric Milan dela v Gornji Radgoni. Babica Matilda kuha kosilo, jaz pa obiskujem 1. razred osnovne šole. Imam sestrico Katarino. Zelo jo imam rada. Najstarejša v naši družini pa je mati Kristina, ki rada bere knjige.
Veronika Vrzel, 1. b, OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici
Srečo imam, da sta dedek in babica še živa, zato mi dogodki iz preteklosti niso tuji. Ob dolgih zimskih večerih rada prisluhnem dedku in babici. Velikokrat ju spomini popeljejo v otroštvo. Govorita mi o raznih dogodkih, tako da me kar prevzameta. Najrajši poslušam o tem, kako je bilo nekoč. Delali so vse1 ročno in so potrebovali dosti pridnih rok, da so lahko vse opravili. Kljub temu so radi delali, kajti ob delu so se tudi šalili in si pripovedovali zanimive stvari'
Moja stara starša se rada spominjata predvsem žetve. To je bil čas, ko so pospravljali rumeno zlato. Iz njega so dobili kruh, ki je bil še posebno spoštovan. Tudi žetev je bila takrat bolj cenjena. Za gospodinjo pa je bila to dodatna skrb, kajti miza je morala biti dobro obložena.
Ob tem času se je v hiši zbralo veliko ljudi. Zgodaj zjutraj so se odpravili na njivo. Takrat je bilo še hladno in vlažno, zato se je delo lažje opravilo. Prvi je bil kosec. Za njim je šel tisti, ki je sukal slamo v povresla. Ženica pa je pobirala pokošeno slamo in jo zlagala v snope. Na koncu je

Letos smo imeli srečo, da smo lahko pustovali tudi v šoli, saj so zimske počitnice medtem že minite. Pustovanje pa smo lahko vključili tudi v naš interni projekt Šege in običaji nekoč in danes. Odločili smo se, da bo vsak razred predstavljal neko zaokroženo celoto, ki jo bo predstavil v maskah. Nižji razredi so se maskirali v »indašnje«, višji pa v sodobne maske. Preden smo se odpravili na pohod po bistriških ulicah, smo imeli kuharsko delavnico, v kateri smo pripravili razne pustne dobrote. Izvedli smo tudi krajši kulturni program in zabavne igre, nazadnje pa so se nam pridružili še kurenti s Ptujskega polja. Ko se je popoldan nagnil v večer, so se naše maske odpravile proti domu. Mimoidoči so jim govorili: »Fajnšček, fajnšček, masten nous!«
Marija Kustec, OŠ Bistrica
bil tisti, ki je snope zvezal. Otroci so jih pobirali po njivi in jih nosili v vrste, odrasli pa so jih potem zlagali v križe. Snopje se je nekaj dni sušilo, nato so ga naložili na lesene vozove in ga odpeljali domov. Voz so največkrat vlekle krave ali konji. Otroci so morali pobrati vsak pšenični klas, ki je ležal na njivi. Snope so zložili v uto in počakali na mlatilnico. Vrhunec žetve je bila mlatitev. Pogled na polno kaščo pšenice pa je poplačal trud in delo.
Skromnost, ljubezen, preprostost in zadovoljstvo so povezovali ljudi med seboj. Ti pa so bili hvaležni zemlji, saj so bili odvisni od nje. Čeprav s težavo, ročno, v potu znoja so obdelali in prekopali vsak pedenj zemlje.
Doris Fiikaš, 6. a, OŠ Sv. Jurij
»MZPlAitN KUC - VSAK DAN OO 12' OO 20'
Pestra in raznovrstna ponudba na vseh področjih	po skupnem pohodu v mesto starejši otroci zarajajo
dejavnosti omogoča otroku v vrtcu pridobivanje no-	v našem ljutomerskem disku Oxigen, saj v vrtcu ni-
vih izkušenj, doživetij, spoznanj...
Zelo pomemben sestavni del življenja otrok v vrtcu so tudi različni prazniki in praznovanja. Skozi različna praznovanja se ohranjajo navade in običaji, ki so pomembni za kulturno identiteto nekega naroda. Med pomembna praznovanja sodi tudi pust. Skrivnostne besede »Ti pa ne veš, kaj bom jaz za pusta« so v pripravi na pust nekaj posebnega in doživijo vrhunec na sam pustni dan, ko ta skrivnost postane resničnost. Tudi letos smo se odločili, da
ate /e
Vso noč nisem mogel spati. Zjutraime je mama odpeljala k zobozdravnici. V čakalnici sva morala dolgo čakati. Končno so me poklicali. Sedel sem na velik stol. Zobozdravnica je prižgala luči. Odprt sem usta, zdravnica pa mi je z žličko začela trkati po zobeh.	K
»Av!« sem zastokal. »To boli...« Zobozdravnica pa mi je s kleščami izpulila boleč zob. Malo Je tekla kri, a ni me več bolelo. Čez nekaj dni sem zagledal,
mamo skupnega prostora, prav tako ni v mestu dopoldne na razpolago nobene dvorane.
Morda kdo dvomi o primernosti lokacije. Otroci kot del družbenega okolja, v katerem rastejo in živijo, se bodo prej sli slej srečali tudi z diskom. Tudi letos se nam je na zabavi pridružilo nekaj staršev. Bilo je prijetno in sproščeno, skratka pravi pustni ples. Otroci so se zadovoljni vračali in pripovedovali o svojih doživetjih. Pridobivanje pozitivnih socialnih izkušenj je zelo pomembno za kasnejše življenje. Otrok v procesu razvoja ne moremo obvarovati vseh negativnih vplivov. Pomembno pa je, da prav na pozitivnih izkušnjah gradimo njegov trdni notranji svet, da se bo kot mladostnik tudi skupaj s svojimi starši lahko odločal za tisto, kar ga bo bogatilo, pozitivno sproščalo in mu dajalo smisel njegovega bivanja.
Marija Pušenjak, Vrtec Ljutomer
biček
Mojemu hrčku je ime Piki. Najrajši je koruzo, oves in solato. Imam ga v kletki. Včasih ga nesem
Vabimo vas v prodajal
M - Center, Plese 1, Muršiča Sobota
Mercator
gEKLISKA MODA
MAJA
Dolgi rokav, modre barve
MODNE JAKNE
Različni modeli in barve
JEANS HLAČE
KOCCA
ZENSKE SPODNJE
HLAČKE TANGA 790,00

15. marec 2001
NA SCENI|g
Vaše zgodbe
Bela svetloba
Temna noč prekriva zemljo, le luna tiho pošilja svoje nežne žarke daleč vstran od sebe. Ura je že zda vnaj odbila polnoč, a jaz se še vedno sprehajam daleč od doma, daleč od tople sobe, po hladni noči, po gozdu in ni me strah. Hodim po kamniti poti tiho in počasi. Moje misli hitijo nazaj, v preteklost. V spomin se mi prikradeš ti. Hodim dalje in želim te spoditi iz njih. Počasi pridem do potoka, ki glasno šumi in mi govori besede, katerih pomen mi je neznan. Veter v listju si tiho poje svojo pesem in nežne dežne kaplje padajo na moj obraz. Ustavim se na mostu in pogled mi spolzi v potok. Lunini žarki mi rišejo podobo. Trudim se, da bi jo spoznala in končno se slika zaostri. Še enkrat pogleda m in res je. Spoznam pomen besed, ki mi jih govori potok, spoznam pesem, ki si jo poje veter ob spremljavi listja. Tvoja podoba v potoku. Besede potoka, da ljubim te Še. Nežna pesem vetra, ki sva jo tako oboževala. Vse to mi trosi sol na rane, ki si mi jih povzročil. Težke solze spolzijo po licu in iz dna duše se mi iztrga krik. Poslušaj potok, poslušaj luna, poslušajte ptiči, drevesi, širna pola, poslušajte mojo bolečino, poslušajte jo, kot ste poslušali nekoč, da me ljubi! Poslušajte!
Ihtenje preplavi okolico in moje noge popustijo. Padam na kolena in ne čutim več dežnih kapelj, občutim bolečino, ki trga dušo in srce. Zakaj tako bo-li? Kdaj ga bom pozabila? Kdaj bom pozabil vse to? Bo sploh minilo? Ihtenje preglasita veter in potok, solze prekrivajo obraz in moje oči ne vidijo več tvoje podobe. Za mano se pojavi bela svetloba, ki mi da moč, da vstanem. Obrnem se in studenec solz ponikne, ihta se poglobi nazaj v dušo. Napotim se proti njej, vodi me počasi in previdno na dolgi poti do doma. Tiho se uležem v toplo posteljo in zajame me globok spanec. V sanje se mi spet prikrade bela svetloba Mar to pomeni odrešenje? Konec bolečine? Ali morda ponovno srečo s tabo?
Bela svetloba mi je dala upanje in moč, da te ljubim in živim, da te čakam in ljubim.
, MMS - Goga
Oprosti za vse!
Vem, težko je komu po dveh lažeh verjeti in mu znova podariti zaupanje, a vedi, da te imam rad in te ljubim iz vsega srca, saj si edina oseba, ki mi pomeni največ na svetu, in s tabo si želim deliti samo ljube-zen. Nikoli te nisem prevaral, nikoli ti nisem nič slabega naredil, nikoli nisem imel namena narediti nič hudega, a lažje vseeno prišla med naju in naju skoraj za vedno ločila. A vem, da je najina ljubezen močnejša in da bova nekoč zopet srečno zaljubljena, čeprav sedaj še sam ne vem, zakaj sem se moral zlagati. Saj si mi vse in zaupala si mi, a sem to očitno premalo cenil in sem se bal, da me ne boš razumela, zato se je ta prekleta laž morala pojaviti.
Ne morem ti nič obljubiti, le eno stvar ti lahko zagotovim, da te imam rad in te ljubim in moja ljubezen bo v tebi zopet prebudila tisto, za kar sva se borila. Oprosti mi in prosim, daj mi še eno priložnost, da ti dokažem, da te imam resnično rad.
Alenka, rad te imam, tvoj Robert
Knjiga za vas
Debra W. Haffner: Od plenic do zmenkov
o se otroci narodijo, imajo starši že v mislih, kdaj jim bodo morali povedati o spolnosti in na kakšen način bodo to operacijo izvedli. Marsikateri od staršev bi raje stopil pred šefa in ga zaprosil za boljšo plačo ali boljše delovno mesto kot s svojim otrokom spregovoril o spolnosti. Tudi marsikateri mladi »živi v grozi«, kdaj mu bodo stari začeli s tem težiti. Ko pa do pogovora pride, pa najpogosteje oboji čakajo, da bo za njimi. Ponavadi je tako, ampak knjige nam lahko velikokrat pripomorejo, da bodo pogovori bolje stekli. Ena od takih je tudi Od plenic do zmenkov.
Odnosi: otroci - starši
Avtor poudarja, da je do adolescence naloga staršev otroke učiti, v adolescenci pa jim stati ob strani. Otroci morajo dobiti občutek varnosti, da njihove težave jemljete resno in da ste tam, ko vas potrebujejo.
To je tudi obdobje, ko prihaja do največjih konfliktov med starši in otroki, ko se otroci več družijo S prijatelji kot s starši, še vedno pa so starši tisti, pri katerih mladi iščejo smernice in podporo.
S
Knjiga opisuje pričakovan spolni razvoj otrok na posameznih razvojnih stopnjah, posreduje navodila, kako zahtevni naj bodo naši odgovori ter kako najti in uporabiti priložnosti za poučevanje spolne vzgoje. Opisuje tudi spolno vzgojo za dojenčke, vendar se bomo mi raje osredotočili na teme, ki zanimajo nekoliko starejšo populacijo. Spolna vzgo
ja se začne takoj, zavedati pa se je treba, da sta otrokovo razumevanje in zanimanje za spolnost ih ljubezen odvisna od njegove starosti. Včasih je otrokom že ljubčkanje vrhunec vsega.
Od desetega do petnajstega leta
Po devetem letu se začne najhitrejše obdobje telesnega, socialnega in čustvenega razvoja. V tem obdobju otroci zrasejo in preživijo puberteto. Normalne spremembe lahko pri deklicah nastopijo v osmem letu, pri dečkih v devetem, pri nekaterih pa šele v petnajstem ali šestnajstem letu. Povprečje pri deklicah je pri 10 ali 11 letu, pri fantih pa leto pozneje. Na kratko pa so opisani tudi pri znakih pubertete, ki so tako pri fantih kot pri dekletih podobni.
Ali sem normalen?
To je tudi obdobje, ko se začnejo mladi spraševati, ali so normalni? Mnoge telesne spremembe pri mladih povzročajo zme-
Strogo zaupno!
Tebi!
Rada rekla bi ti, da Enostavno lep si in Nimam toliko moči.* A vselej Ti povem le to: Objemi me trdno!
Zvezdica
Pišite, pišite, pišite!
Nasceni@hotmail.com!
Mala šola zaposlovanja
rleški študentski klub organizira v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje malo šolo zaposlovanja. Predavanje iz načrtovanja kariere in veščine iskanja zaposlitve bo v petek, 16. marca 2001, ob 19.00 v učilnici Ljudske univerze v Ljutomeru. Tematsko bo predavanje razdeljeno po sklopih:
- kako načrtovati svojo kariero
-	kje iskati zaposlitev
-	kako napisati življenjepis in prošnjo za službo
-	kako se pripraviti na razgovor
PŠK vabi vse, ki jih tematika zanima, vstop je prost!
Zavedati se je potrebno, da je to obdobje, ko otroci odraščajo v samostojne osebnosti in da jim je treba pri tem pomagati in jih spodbujati. Vrenje hormonov povzroča ekstremno muhavost in nerazložljiva občutja. To je tudi najhujše obdobje za starše in otroke, ki ga je treba preživeti z veliko potrpežljivosti. Tudi to obdobje bo minilo, in če boste otroku stali ob strani, se bo v tem času razvil v zdravo osebnost.
A. Nana Rituper Rodež ■
2.	Nasvetov o zaljubljenosti, prvih poljubih, kontracepciji, alkoholizmu med mladimi, je
a)	preveč
b)	premalo
c)	ravno dovolj
3.	Koncertov, recenzij plošč in glasbenih koncertov je
a)	preveč
b)	premalo
c)	ravno dovolj
O kakšni glasbi želite brati?...............
do, zato so tako pogosto obsedeni s svojim videzom. Pred ogledalom se lahko opazujejo in raziskujejo tudi po več ur. Čeprav se to zdi staršem neumno in zapravljanje časa, morajo ob tem zamižati in jim pomagati. V tem obdobju morajo biti še posebno pazljivi, saj otroci niso zadovoljni s samim sabo, zato jim morajo večkrat zagotoviti, da je vse, kar se dogaja z njimi, normalno, spregovoriti o svojih izkušnjah. Zaradi tega, kar se jim dogaja s telesom, so pubertetniki velikokrat zelo zmedeni.
Samozadovoljevanje, homoseksualnost
Knjiga se dotakne tudi nekaterih tabu tem in teme, na katere mnogi starši niti pomisliti nočejo, kaj šele, da bi se pogovarjali. Otroci so tudi glede tega lahko zelo zmedeni, zato v tem obdobju potrebujejo brezpogojno ljubezen, podporo in sprejemanje. Avtorica zatrjuje, da morajo tudi starši pri teh letih določiti, kako daleč lahko gredo njihovi otroci pri prvih zmenkih. To je tudi čas, ko jih morate poučiti o kontracepciji in spolno prenosljivih boleznih.
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
Kaj želite brati na tej strani?
Vaše pesmi
Otroška vizija
Kje so moje pesmi najlepših let, mladosti duha kot starosti čar, tisti skriti ideali, zapuščeni kot poet, ko sejem veter in žanjem vihar.
Kje so moje misli nerazumevanja kot iskra upanja do razuma, ker ne odrekam pravice do mišljenja, se mi od rojstva oddaljuje sla poguma.
Tam splezal bi na pravljično drevo, na katerem rastejo zakladi iz otroštva, z njimi bi olepšal siromašno nebo; da ne odraslem v strah uboštva.
MATEJ Č.aren cvejt
Moje sonce
Sonce, o sonce, k tebi plujem že vrsto let, k tebi me vleče usoda, in prispel bom tja, naj bom preklet. Sonce, o sonce, skrivaš se v drobnih dlaneh, kako želim si biti v objemu le-teh. Potoval bom skozi nepremagan čas, končno uzrl bom žareč tvoj glas. Sonce, o sonce, skrivaš se med neskončno posejanimi zvezdami, skrivaš se pred mojimi sonca željnimi očmi.
V meni zbujaš svojo moč, preden se izgubim v vesolju, mi prosim pohiti na pomoč. Sonce, o sonce, saj le ti greješ to našo črno odeto posteljo, na katero so se ulegle duše, se peljale skozi Rimsko cesto.
Peljem se k tebi, v sanjah lebdim.
Sonce, o sonce, ne veš, kako tvojih žarečih oči si zdaj želim, da mi sežgeš dušo človeško, kajti pokvarilo jo je bivanje v času.
Sonce, o sonce, vzemi moje drobceno umirjajoče telo, da bom v tebi zažarel neskončno, žarel in dajal luč podobam senc, ki tavajo pod nebom, da bom žarel na meni rodno Zemljo.
Sašo Čerpnjak (YesterdaY)
ripravili smo kratko anketo za vse naše bralce, kajti želimo si, da bi bila ta stran resnično namenjena mladim in da bi zrcalila življenje današnje mladine. Veselja in žalosti. Radi bi pisali o vsem, kar vam leži na duši. Ampak samo tako, da nam boste sporočili svoja mnenja, bo lahko ta rubrika res takšna, kot ste mladi danes.
1.	Pesmi in zgodb, kijih pišete mladi, je
a)	preveč
b)	premalo
c ) ravno dovolj
Kakšne se vam zdijo?........................
4.	Filmskih kritik, napovedi filmov, informacij o filmskih igralcih je
a)	preveč
b)	premalo
c)	ravno dovolj
5.	Ali si želite, da predstavljamo zanimive mlade ljudi in njihove konjičke?
Odgovor:.....................................
6.	O čem si želite, da bi pisali več, manj ali ravno toliko, kot do sedaj. Opredelite se do posamezne teme: •
a)	alkoholizem
b)	droge
c)	problemi v ljubezni
č) problemi s starši
d)	pomen prijateljstva
e)	odnosi med učenci in učitelji
f)	o žurih
g)	preživljanju prostega časa
Naštejte sami:...............................
7.	Si želite, da bi imeli več akcij, kot je Vaaau, ko oblečemo mlade, ali kakšno drugo, kjer mladim spremenimo podobo? Napišite, kakšnih akcij si želite v Vestniku?
Odgovor:..................,...........
8. Kateri so članki, ki so vam bili na naši strani všeč in kateri ne. Se spomnite katerega?
Odgovor:.................................
Otrok
Majhna, topla otroška roka leži v moji dlani, utrujena glavica pa na rami, bojim se, daje kdo ne predrami, očke iskrive zaprte so še, potonile so v sladke sanje.
Tiho šepetam mu pesmico, v sanjah komaj opazno, usteča nasmehnejo se samo, ko položim ga v zibko, in vem, v srcu mi je lepo, ko gledam to majhno kepico, majhen obrazek, prekrit s kapico.
Sonja
9	. Kaj naj črtamo s te strani in o čem naj več ne pišemo?
Odgovor:................................
10	.0 čem naj pišemo veliko več?
Odgovor:................................
Vaše odgovore nam pošljite na naš naslov za rubriko Na sceni, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, ali pa na naš E-mail: NascBnl@hotmall.com. Čakamo vaše odgovore!
20
REPORTAŽA
15. marec 2001 ■■I
Naravovarstveniki so naredili otočke v Gajševskem jezeru
Avtocestni most na Muri
Z narejenimi gnezdišči vabijo navadno čigro
Okolje v dveh dimenzijah
"....I eter z Murskega polja I je hladil gola ušesa in I kodral gladino Gajše-vskega jezera. Preganjani črni oblaki so nizko drseli v neznano, sobotno popoldne po jutranjem dežju pa je bilo zaznamovano z dejanji za okolje. Tisto popoldne je prišlo osem najmočnejših iz skupine G-8 v Trst na konferenco o varstvu okolja, na Gajševskem jezeru pa je delala skupina mladih članov Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije umetne otočke, na katerih naj bi gnezdile navadne čigre. Prvi s poslovnimi kovčki v rokah, drugi z lopatami, prvi s problemi varovanja okolja v svetovnih dimenzijah in s političnimi sponami, drugi s problemom ohranitve čedalje redkejšega ptiča pri nas, združeni v nevladno organizacijo, prvi v strahu zaradi napovedanih protestov, drugi brez velike pozornosti javnosti. Le od daleč so jih pri delu opazovali ribiči na brežinah jezera, od blizu pa je škljocal fotoaparat v rokah novinarke, ki je v prevelikih in sposojenih gumijastih škornjih z njimi gazila po dnu jezera.
»Lahko zapišem vaša imena?« »Lahko. Željko Šalamun, Dominik Bombek, Matjaž Kerček, Luka Božič in Tina Lončar.«
Vrnjene po stoletju
Tam, kjer se voda Ščavnice začne zbirati v akumulacijsko jezero, je začelo vodno gospodarstvo utrjevati jez in poglabljati strugo. Spustili so vodo in v zgornjem delu se je jezero presušilo. Ostalo je golo dno, posuto z odmrlimi školjkami in ležečimi odpadki človeške civilizacije, bolj na desno pa vrsta štrlečih in počrnelih štorov dreves, ostankov prvobitne pokrajine. »Tam naprej se še lepo vidi, kako so bile tu razvrščene njive,« je dejal Željko, vodja skupine članov društva DOPPS, drugače pa študent gozdarstva. Razgaljeno dno je tako omogočilo, da mladi ljubitelji narave naredijo gomile, ki bodo ob narasli vodi otočki za gnezdenje navadne čigre. »Lani so, dokumentirano po sto dvajsetih letih, tu v porečju Mure spet gnezdile. Bilo je od petnajst do dvajset parov, speljalo pa se je najmanj osemnajst mladičev.
Pred sto dvajsetimi leti je bila kolonija čiger ob Muri na avstrijski strani, po tistem pa je ni bilo več,« je povedal Željko.
Če se bodo vrnile, jih bo več
Navadna čigra spada med zelo ogrožene živalske vrste v Evropi pa tudi v Sloveniji, predvsem zaradi ogrožanja njenih na-
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA
M. Sobota, Ulica arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: 51900-678-48545
Prvi štirje stebri - dva dograjena in dva v gradnji fotografirani iz kroške smeri v smeri Mure. Stebri in potem tudi most bodo visoko nad gladino Mure. To je pametno, saj ideja o murskih elektraranah še naprej tli, čeprav je pred leti potekala naivna akcija Varčujno z elektriko, rešimo Muro!
Gradbišče, »težko« tri milijarde
Nizka gladina reke dobro de graditeljem
Pilote, zabetonirane tudi do šestnajst metrov globoko, je treba pred betoniranjem stebrov, ki bodo stali na njih, temeljito očistiti, pri tem pa imajo delavci težave, saj voda prodira z vseh strani. Vodne črpalke delajo neprenehoma.
...J anj kot kilometer od broda v Krogu v smeri vodnega I toka gradijo delavci Gospodarskega interesnega zdru-I ženja (GIZ Gradis) Ljubljana murski most, ki bo povezoval avtocestna kraka iz beltinske in vučjevaške smeri.
ravnih prebivališč, to pa so prodišča, kjer gnezdijo. Z regulacijo rek in potokov prodišča izginjajo, s tem pa se tudi oži življenjski prostor za ptico golobje velikosti, vreščečega oglašanja, s črno čepico na glavi in rdečim kljunom. V Sloveniji obstajajo štiri kolonije gnezdišč navadne čigre, vse pa so na umetnih otočkih ali splavih. Podobna naravnim pa so ta, ki so jih pripravili na Gajševskem jezeru. Nabite lesene kole in krajčke desk so zasipali z mivko z dna jezera. »Zelo si prizadevamo, da bi ohranili to kolonijo na Gajševskem jezeru.
Upam le, da bodo čigre zagrabile in da bo delo imelo svoj uspeh,« je povedal Željko. Če se bodo vrnile, se bodo z mladiči iz lanskega leta. Ti namreč ostajajo v koloniji.
Sobotno delo za ptiče
Člani društva DOPPS so z lopatami zarili v dno jezera, da bi povišali že naravno oblikovan otoček in ob enem umetnem zgradili še kakšnega. Prostovoljno delo, v soboto popoldne. Za naravo, za ptiče.
»Se plača delati za ptiče?«
»V vsakem primeru se splača, ker je veliko vrst ptičev ogroženih in za veliko vrst lahko z
malo napora veliko naredimo. Ta navadna čigra je že tak primer. Splača pa se tudi z osebnega vidika,« je povedal Luka, študent biologije.
»Namesto ga greš ven in se zabavaš, pač delaš nekaj dobrega. Za dušo in za ptice. Ob tem vse večjem hitenju za bogastvom in prestižem se nas pač najde še nekaj, naj rečem zanesenjakov, ki delamo za stvar,« je povedal Dominik, študent biologije in kemije. In delajo, ne da bi si naravo jemali v služenjski odnos. Od nje ne pričakujejo, da jim bo v materialnem in užitkar-skem smislu morala vračati, kar so vložili vanjo.
Eni jo varujejo brezpogojno, drugi s pripetim pričakovanjem zavračanje
Biti ljubitelj in varuh narave, je postalo modno početje; toda eni jo varujejo brezpogojno in drugi s pričakovanjem za vračanje. Narava postaja vse bolj mikavno blago, ki se lahko dobro unovči, toda ne v svoji prvinski obliki in z življenjem po naravnih zakonitostih, ampak sfrizirana za prijeten človekov pogled in užitek.
Zaradi interesov prodajanja in turizma ponekod lokalni politiki le stežka razglasijo kos narave za naravni rezervat. In mimo koristoljubnih interesov tudi društvo za opazovanje in pro-
»S tem, ko si prizadevaš za ohranjanje narave, ti ni vseeno, če kdo to ruši. Potem jim poskušaš prikazati, kdo ima od tega več koristi, človek, ki se lahko prilagodi, ali neka ptica, za katero to pomeni obstoj,« je razmišljal Dominik.
»Zato je naša dolžnost tudi ta, da informiramo javnost, osveščamo ljudi in pridobivamo nove člane. Saj če bi to delalo le deset zanesenjakov, dolgoročno ne bi imelo učinka. Želimo si, da bi nas bilo več in da bi se nam pri delu za naravo pridružilo še več mladih,« je dodal Matjaž.
Majda Horvat ■
Ni tako dolgo, ko smo poročali v Vestniku, da so na trasi stekla pripravljalna zemeljska dela; zdaj pa je podoba območja že eno samo veliko gradbišče. V zemljo, v globino tudi do šestnajst metrov, so v glavnem že vgradili 180 betonskih nosilnih pilotov, nanje pa postopoma betonirajo mogočne betonske stebre, ki bodo nosili armiranobetonski most, dolg 833 metrov. Vseh stebrov bo enaindvajset. Najmanj štiri (po en par pri levem in po en par pri desnem bregu) bodo postavili neposredno v Muro (drugi bodo na' obeh širših obrežjih, kamor se Mura sicer razlije ob poplavah). Prav zdaj betonirajo stebra v Muro pri levem obrežju. Še preden so začeli z betoniranjem pilotov in zdaj stebrov, so na tem delu reke naredili - kopno. Tdrej so ta del Mure zajezili oziroma pred njim poševno speljali tok vode proti de snemu obrežju. Ko bodo betonirali pilote in stebre pri levem obrežju, bodo naredili obratno. Seveda pa povzroča voda graditeljem nemajhne težave, ko pronica v jame, v katerih so piloti. Te pa je tre ha, preden betonirajo na njih stebre, dobro očistiti, deloma »odšte mati« in seveda nastaviti oziroma pritrditi železno armaturo.
Most čez Muro, ki je na tem območju sicer ozka, zato pa sta tolike širši obe obrežji, bo stal 2.694.080.080 tolarjev. Vsaj tolikšna je njego va predračunska vrednost; kolikšna bo dejanska vsota, pa bomo zve deli (ali pa tudi ne) ob otvoritvi. Zgradili ga bodo do konca let: 2003- Gre za uresničitev idejnega projekta Brod 3, ki ga je zasnova dipl. inž. Viktor Markelj iz firme Ponting, d. o. o., Maribor.
Besedilo in foto: Štefan Sobočan I
so odprli novo trgovino in proizvodnjo s pozamenterijo, odslej je Murska i-rHall/a in rlolznmtiv/nn mptr37H
V prvem nadstropju v centru Šavel
MAREC 2001
KMETIJSKA PANORAMA
S prilagajanjem Slovenije Evropski uniji tudi za kmetijstvo prihajajo drugačni časi. Kmetijci spremembe že čutijo, kažejo pa se že tudi žrtve tega prilagajanja.
Vključitev slovenskega kmetijstva v mehanizme skupne kmetijske politike zahteva dve vrsti prilagajanja, pravno prilagajanje z institucionalno usposobitvijo, ki jo zahteva skupni trg, ter ekonomsko prilagajanje, ki pomeni prilagoditev na nove tržne razmere.
Z reformo slovenske kmetijske politike naj bi država zagotovila razmere, da bi se slovensko kmetijstvo prilagodilo evropskemu. Žal reforma še ne daje pričakovanih rezultatov in praksa kaže, da so na tem področju še številne pomanjkljivosti. Zapleti in zamude pri plačevanju subvencij za leto 2000, s katerimi naj bi država kmetom izravnavala stroške pridelave, so najboljši dokaz za to, da nam stvari še vedno uhajajo iz rok. Pričakovali bi, da se bodo z ustanovitvijo Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja razmere na tem področju bistveno izboljšale, pa se je zgodilo ravno nasprotno.
Izjave in opravičila odgovornih, da je bilo v letu 2000 uvajalno obdobje za izvajanje teh ukrepov in da so se subvencije izplačevale prvič, ne vzdržijo. Sedanjega kmetijskega ministra velja ob tem spomniti, da so subvencije in direktna plačila za nekatere poljščine kmetje dobili že v letu 1999- Res da v nekoliko manjšem obsegu, saj se je v letu 2000 seznam kultur, za katere je država primaknila sredstva za izravnavo stroškov pridelave, nekoliko povečal, vendar v letu 1999 večjih težav s plačilom ni bilo. Subvencije za nekatere poljščine so pridelovalci dobili skupaj s plačilom pridelka in niso bremenile proračuna naslednjega leta.
Pričakovati bi bilo, da bo v letu 2000 vse teklo še bolj gladko, saj so zaposlili v novoustanovljeni Agenciji več kot 70 novih delavcev, praksa pa je pokazala nasprotno. Izplačevanje subvencij se je krepko zavleklo, na nekatera plačila kmetje še vedno čakajo, vse to pa že bremeni kmetijski proračun za leto 2001.
Tistim, ki spremljamo vsa ta dogajanja, zelo neodgovorno zveni izjava ministra Buta, ki je konec januarja kategorično zatrdil, da so bile vse subvencije, za katere so upravičenci prejeli sklepe, do 31. januarja izplačane v breme proračuna za leto 2000. Že kmalu se je izkazalo, da je to laž, z izplačili, ki so do kmetov prihajala še v marcu, pa so že krepko načenjali proračun kmetijskega ministrstva za letošnje leto. In če vemo, da to ministrstvo ob delitvi letošnje proračunske pogače ni dobilo vseh sredstev, ki bi jih potrebovalo za reformo kmetijske politike, potem so kmetijci že zdaj lahko zaskrbljeni.
In kaj jim po vsem tem še ostane? To, kar smo zapisali v naslovu, zveni morda nekoliko provokativno, vendar takšna je realnost. Od obljub se ne da živeti in mnogi kmetje so zato že na robu preživetja. Le kako naj še zaupajo v državo, ki ne spoštuje in ne izvaja svojih lastnih zakonov. In kako naj zaupajo najodgovornejšim, ko pa se vedno znova potrjuje, da njihove izjave ne držijo. Če ne želijo klavrno končati, jim po vsem tem ostane resnično le to, da se znajdejo in si pomagajo sami.	Ludvik Kovač ■
22
KMETIJSKA PANORAMA
15. marec 2001 VERNIK
Pregled pridelovanja vrtnin v Pomurju in Sloveniji
Pridelovanje vrtnin v Pomurju
V Pomurju desetina slovenske vrtnarije
Tržni pridelovalci hrena le v Prekmurju
Republiki Sloveniji smo julija leta 2000 prvič popisali vse tržne pridelovalce ze-lenjadnic, zelišč, jagod in gojenih gob ter cvetja in okrasnih rastlin. Dosedanji tovrstni podatki so slabi, nepopolni in ne dajejo
dobrih podatkovnih osnov za nadaljnje ugota-
prike pa kar 30% površin, namenjenih pridelovanju te zelenjadnice v Sloveniji.
Posebnost prekmurskih pridelovalcev zelenjad-nic je hren, saj so po podatkih popisa vrtnarstva 2000 edini tržni pridelovalci te zelenjadnice. Po-
Kot dopolnilna dejavnost v kmetijstvu
Potreba po vertikalni in horizontalni povezanosti
vljanje stanja. Podatki, pridobljeni s tem popisom, bodo osnova za nadaljnje letno statistično spremljanje in zagotavljanje potreb po teh podatkih naše države in tudi Evropske unije.
Vrtnarska pridelava po popisu leta 2000
Po podatkih popisa leta 2000 je v Sloveniji skupno 2318 tržnih vrtnarskih pridelovalcev, ki imajo skupno 1941 ha osnovne površine, od tega 1784 ha za pridelovanje zelenjadnic, zelišč, jagod in gojenih gob in 157 ha za pridelovanje cvetja in okrasnih rastlin.
Od skupne površine, namenjene tržni vrtnarski pridelavi, je le 6,6 % površin v zaščitenem prostoru, vse druge površine so na prostem, kamor štejemo tudi nizko zaščito.
Po podatkih za pomursko statistično regijo je v Pomurju 263 tržnih vrtnarskih pridelovalcev s skupno 199 hektarji površin, to je 10 % skupnih slovenskih površin, namenjenih vrtnarski pridelavi. V primerjavi s površinami za pridelovanje zelenjadnic v Sloveniji obsegajo zelenjadnice s 179 ha prav tako 10 %, medtem ko obsegajo površine cvetja in okrasnih rastlin z 38 ha kar petino (20%) vseh površin v Sloveniji, namenjenih pridelavi cvetja in okrasnih rastlin.
Od skupnih površin, namenjenih vrtnarski pridelavi v Pomurju, jih je le 13,7 ha v zaščitenem prostoru (to je 6,8 %), to pa je podobno razmerje kot pri vseh površinah, namenjenih vrtnarski pridelavi v Sloveniji.
Zemljišča, ki jih uporabljajo vrtnarski pridelovalci, so tako v Sloveniji kot Pomurju velika od 0,1 do 0,5 ha, najmanj pa je velikih 5 ha in več.
Največ zelja in paprike
Med zelenjadnicami, ki so v letu 2000 v Pomurju zavzemale največ površin, sta bila belo zelje (43,9 ha) in paprika (43 ha), površine zelja v Prekmurju pa so zavzemale le 9,8 % slovenskih površin, namenjenih pridelovanju zelja, površine pa-
memben delež (kar 35 %) slovenske pridelave
imajo v Pomurju tudi kitajski kapus in kumare (15 %). Med zelenjadnicami, ki so s površinami v Pomurju v primerjavi s Slovenijo slabo zastopane, so zgodnji krompir (le 4,4 %), radič (4,4 %), repa (6,7 %), rdeča pesa (4,4 %), paradižnik (6,9 %) fižol (2,6 %) in druge.
Podatki kažejo, da je 8 % skupne osnovne vrtnarske površine v Sloveniji namenjene pridelavi cvetja in okrasnih rastlin, od tega je 25 % teh površin zaščitenih.
ržna pridelava v Pomurju se je nekako razširila z razvojem zadružništva v 80. letih. Zaradi oddaljenosti od večjih
mestnih središč je bila usmerjena predvsem v pridelavo vrtnin za predelovalno industri-
jo. Najbolj razširjene vrtnine v tržni pridelavi so bile: hren, pozno zelje, kumare za vlaganje, sladki feferoni, korenček, rdeča pesa in zgodnji krompir. Z razpadom zadružnega sistema po
V Pomurju je pridelavi cvetja in okrasnih rastlin namenjenih 19 % osnovnih vrtnarskih površin, to pa je večji delež, kot je povprečen slovenski.
Zaradi različnega načina pridelave cvetja in okrasnih rastlin smo podatke zbrali ločeno za cvetje in okrasne rastline. Rezultati so pokazali:
- v Pomurju je vzgojenih 9,5 % vseh okrasnih rastlin v Sloveniji (brez rezanega cvetja), od tega je vzgojenih največ balkonskih rastlin in dve-
letu 1990 sta usahnili tudi pogodbena pridelava in prodaja prek zadrug. To je bilo novo obdobje množičnega pojava individualnih pridelovalcev. V zadnjem desetletju sta se v Pomurju bistveno spremenili strukturi pridelave in pridelovalcev. Kmetje so v glavnem opustili zele-njadarstvo kot dopolnilno dejavnost na kmetiji in le to je postalo dopolnilna dejavnost ne-kmetijskim dejavnostim. Prek raznih razvojnih projektov je
Oblike tržne pridelave in prodaje
Pogodbena pridelava vrtnin v kmetijskih zadrugah je organizirana v splošnih kmetijskih zadrugah Ljutomerčan, Kmetovalec, SKZ Murska Sobota, Zeleni vrt Odranci in v manjšem obsegu znotraj namakalne zadruge Kaplica ter pri SKZ Le-davski dol Cankova, Martjanci in Hotiza. Zaradi pomanjkanja oz. »izgube« skladiščnih prostorov in hladilnic imajo zadruge pretežno organizirano pridelavo za predelovalno industrijo (70-80 %) in 20-30 % pridelave vrtnin za presno rabo. Zadruge v večini primerov pridelovalcem sofinancirajo ali kreditirajo pridelavo, predvsem sadike, folijo in namakalne cevi ter zagotavljajo odkup, čeprav so velikokrat zastoji odkupa tudi pri pogodbeni pridelavi.
Pogodbena pridelava vrtnin za grosistične trgovske organizacije se je v zadnjih letih razvila na specializiranih vrtnarskih kmetijah, ki se ne vključujejo v zadruge. V Pomurju imamo trenutno dve večji specializirani vrtnarski kmetiji in več manjših, ki jim je vrtnarstvo dopolnilna dejavnost ob sadjarstvu, vinogradništvu ali živinoreji.
Neorganizirana individualna pridelava in prodaja sta po številu pridelovalcev najobsežnejši. Po letu 1990 sta se zelo razširili, predvsem kot dopolnilna dejavnost zaposlenih zunaj kmetijstva. Večina pridelovalcev ima postavljene visoke tunele velikosti 200-300 m2 za vzgojo sadik ih solate spomladi, nato posadijo papriko in paradižnik, čez zimo pa gojijo motovilec in zimsko solato. Največ pridelka prodajo v svojem delovnem okolju, v manjših menzah ali celo v prodaji od vrat do vrat.
Nekaj pridelovalcev je specializiranih za prodajo na tržnici, vendar se tovrstna pridelava ne bo bistveno razširila, ker ni dovolj velikega zaledja, ni večjih mestnih središč in pridelava za samopre-skrbo oziroma vrtičkarstvo je v Pomurju še zmeraj ukoreninjeno.
Perspektive razvoja zelenjadarstva v Pomurju
Množičnost in navskrižnost projektov za razvoj
Čarovnija je na dlani, Merlin® plevel vam ves odstrani.
Merlin* je nov sistemični herbicid za zaščito koruze pred širokolist-nim plevelom in nekaterimi vrstami ozkolistnega plevela. Uporabite ga po setvi, pred vznikom*koruze, in vaš pridelek bo obilen in kakovosten. Za dosego učinkovitejšega delovanja lahko pripravku Merlin’ dodate še pripravek za zatiranje enoletnih ozkolistnih plevelov.
Merlin® - učinkovit in okolju prijazen pripravek za nov pristop k zatiranju plevela v koruzi. Odslej na voljo v samostojni embalaži.
Uvoznik in zastopnik: AgrEvo d.o.o., Tržaška 132,1000 Ljubljana, Slovenija
T«|. nci 4 73 /A QQ C-av- n£1 173 2Z. 03
Nove rešitve
7n holiše nridelkp
letnic, pomemben delež pa imajo tudi večletne in lesnate rastline, - v Pomurju je vzgojenih 20 % vseh cvetov glede na skupno slovensko pridelavo rezanega cvetja, od tega vzgojijo največ cvetov gladiol, pomemben delež pa imajo tudi krizanteme.
Zanimivi so tudi podatki o strokovni izobrazbi, ki kažejo, da kar 79 % nosilcev pridelovanja v Sloveniji nima ustrezne vrtnarske izobrazbe. Primerjava izobrazbe pridelovalcev zelenjadnic ter pridelovalcev cvetja in okrasnih rastlin kaže na ustreznejšo strokovno izobrazbo okrasnih vrtnarjev. Ustrezno izobrazbo ima kar 63 % nosilcev pridelovanja cvetja in okrasnih rastlin. Podatki za Pomurje kažejo na podobno razmerje kot za Slovenijo. Med nosilci vrtnarske pridelave jih ima le 19 % ustrezno izobrazbo, med pridelovalci cvetja in okrasnih rastlin pa 56 %.
Tako pridelovalci zelenjadnic Pomurja kot Slovenije se največ odločajo za prodajo neposredno na trg (56 %). Pridelovalci Pomurja v primerjavi s pridelovalci Slovenije prodajo več zelenjadnic zadrugam, trgovinam na drobno, veletrgovinam, menzam in hotelom, manj pa predelajo na domu in porabijo za samooskrbo.
Jožica Joja Krznar, univ, dipl. inž. kmet. ■
stekel proces preusmerjanja iskalcev zaposlitve in veliko se jih odloča za zelenjadarstvo. S postavitvijo visokih tunelov in plastenjakov se je povečala pridelava presne zelenjave. S povečevanjem obsega pridelave pa se povečujejo tudi problemi:
- pridelovalci so neorganizirani in z individualnim nastopom konkurenčni drug drugemu,
- pomanjkanje strokovnega znanja in izkušenj pri pridelavi, dodelavi in trženju,
- pomanjkanje strokovnega kadra in slabo koriščenje strokovnih inštitucij (merilne postaje, laboratoriji, prognostične službe...),
- pomanjkanje kapitala za gradnjo infrastrukturnih objektov.
Problemi so pridelovalce pripeljali do iskanja skupnih rešitev in ponovno se oživlja pogodbena pridelava prek specializiranih zadrug, V kmetijski svetovalni službi pri ŽVZ-ju za Pomurje delamo s ciljno skupino zelenjadarjev, ki se vključujejo v integrirano pridelavo vrtnin.
zelenjadarstva v tem času, kraju in prostoru ne bosta prinesli rešitev, dokler pridelovalci vrtnin ne bodo imeli trdnih ekonomskih temeljev in horizontalne ter vertikalne povezanosti.
Pomembne pa so tudi naravne danosti in ekonomske možnosti za pridelovalce vrtnin v Pomurju:
- združevanje in organiziranje pridelovalcev in pridelave ter skupni nastop na trgu šo osnova za povečanje obsega in intenzivnost pridelave -osnove so dane v obstoječih splošnih kmetijskih zadrugah in v novonastajajočih specializiranih (zelenjadarska, namakalna), povezanih regijsko v konzorcij in na nacionalni ravni v poslovno združenje,
- zgraditev infrastrukturnih objektov lokalnega in regionalnega pomena - odkupne postaje, pakirnice, skladišča, hladilnice, dodelavni obrati in zbirni center.
- zgraditev namakalnih sistemov in uvajanje strokovnega namakanja na podlagi prognoze,
- izraba termalne vode za ogrevanje rastlinjakov za hidroponsko pridelavo vrtnin.
Žita FLISAR NOVAK, univ. dipl. inž. agr. ■
PRIDELOVALNE POVRŠINE, NAMENJENE POSAMEZNIM SKUPINAM ZELENJADNIC, PRIMERJALNO SLOVENIJA - POMURJE, 2000
SLOVENIJA	POMURJE
a Kapusnice
■ Korenovke in gomoljnice
□ Plodovke
0 Solatnice
■ Špinačnice
0 Druga zelenjava
MIK 15. marec 2001
KMETIJSKA PANORAMA
23
Kisanje repe, dopolnilna dejavnost pri Maričevih v Bankovcih
S kakovostjo do kupcev
Kaže, da se tradicija kisanja repe pri Maričevih ne bo nadaljevala, saj otroci za to ne kažejo zanimanja
Izvira iz Male in vzhodne Azije, od koder se je razširil v Sredozemlje, na Primorskem uspeva samoniklo kot divji špargelj. Je trajnica v obliki grma, na istem mestu uspeva do 20 let. Razmnožuje se s semenom, vzgojimo sadike in jih drugo leto posadimo na stalno mesto. Razvije globoke korenine in rizom, iz katerega rastejo navzdol korenine,
Beluš
navzgor pa poganjki. Priporočajo ga pri slabokrvnosti, revmi, spodbuja izločanje seča in delovanje ledvic, zbuja tek in lajša prebavo. Ne smejo ga uživati tisti, ki trpe zaradi nespečnosti, nervoze, bolniki z vnetjem sklepov, sečnih poti ali prostate.
@e v preteklosti v Pomurju skorajda ni bilo kmetije, ki ne bi redila krav, lahko zdaj v posameznih vaseh govedorejske kmetije preštejemo na prste ene roke. Veliko hlevov je ostalo praznih in marsikje so jih preuredili za druge namene. Na kmetiji Maričevih v Rankovcih so živinorejo opustili pred desetimi leti in se povsem usmerili v poljedelstvo. Franc pravi, da se računica ni izšla, pa tudi več dela je pri živini.
Obdelujejo osem hektarjev polj, žena pa je v Markišavcih podedovala še šest hektarjev, tako da je dela dovolj. Največ postori Franc sam, saj ni bil nikoli zaposlen in ves čas dela na kmetiji, žena pa je zaposlena v Muri. Največ sejejo pšenice in koruze, dva hektarja pa namenjajo tudi sladkorni pesi. Tudi s semensko pridelavo se ukvarjajo, saj so sodelovali že z nekdanjim Panonki-nim Semenarstvom, zdaj pa semena pridelujejo za semenarsko družbo Agranta. Predvsem seme bele repe in inkarnatke, včasih pa so pridelovali tudi semenski fižol. Namenjali so mu tudi do dva hektarja površin, vendar je v zadnjem času fižol zamenjala sladkorna pesa. Pa tudi pridelava le-te ni več dohodkovno zanimiva, saj je lani suša vzela pridelek in so s peso pridelali izgubo.
Že dvajsetletno tradicijo pri Maričevih pa ima kisanje repe. Pravzaprav so s tem začeli povsem po naključju. Leta 1980 je pri njih klestila toča, ki je pobrala pridelke, zalo so zasejali en hektar bele repe, pripoveduje Franc. Zrasla je debela repa in v Pomurkini Zelenjavi v Murski Soboti je povprašal po možnostih za prodajo kisle repe. Dogovorili so se za odkup za mesec dni, ker pa je bila njihova repa drugačnega okusa, se je povpraševanje po njej nadaljevalo.
Repo kisajo po starem tradicionalnem domačem receptu in še zdaj, po dvajsetih letih, je Po-murkina Zelenjava njihov najboljši odjemalec. Krog kupcev se je sčasoma širil, zdaj Maričevo
kislo repo prevzema tudi Gra-mis, z njo oskrbujejo Eurest, veliko pa je tudi drugih manjših odjemalcev.
V vseh teh letih so si Maričevi s kisanjem repe pridobili nove izkušnje, tehnologijo kisanja so dopolnili in čeprav se v zadnjem času pojavlja konkurenca, saj je ne bojijo, saj tržišče povprašuje predvsem po kakovosti. Pri Maričevih je kisanje repe dopolnilna dejavnost na kmetiji in za to niso potrebna kakšna posebna dodatna dovoljenja. Mora pa seveda izdelek izpolnjevati vse po-
goje, saj nad kakovostjo bdijo ustrezne inšpekcijske službe.
Na kmetiji bi dva s to dejavnostjo lahko preživela, pravi Franc, vendar bi morali količine nekoliko povečati. Zdaj repo sejejo na treh hektarjih, pridelek skladiščijo v zemljankah in kislo repo pripravljajo sproti. Vendar vse kaže, da se tradicija kisanja repe pri Maričevih ne bo nadaljevala, saj otroci do tega ne kažejo prevelikega navdušenja. Hčerka študira jezike in je že v tretjem letniku, sin, ki je zaposlen, pa je končal trgovsko šolo in zdaj obiskuje še večerno ekonomsko šolo. Z ženo pa bosta nekaj časa še vztrajala, saj ju k temu spodbuja predvsem povpraševanje in številne pohvale, ki jih dobivata od kupcev.
Ludvik Kovač ■ Fotografija: Nataša Juhnovi
Arhitekta Novaka 2, MURSKA SOBOTA
d.d.i
cisterne, prikolice, trosilci gnoja stroji za osnovno obdelavo zemlje stroji za pripravo setve stroji za setev stroji za medvrstno obdelavo škropilna tehnika stroji za pospravilo kosilnice zgrabljalniki sena samonakladalke mlini, puhalniki mešalci gnojevke in drugo
pe AGROOPREMA
Industrijska 9, Murska Sobota
NAJUGODNEJŠI NAKUP KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN NAJVEČJA PONUDBA V POMURJU
SIP BORI
BCS FERABOLI TEHNOSTROJ
INO CREINA TEHNOS in drugi
Informacije po tel.: (02)530 02 00 in (02)530 02 01, g. Vili Sabotin ali g. Marko Belinger
POOBLAŠČENI SERVIS trgovina z rezervnimi deli za traktorje PRODJA TRAKTORJEV
LUNI Včasih te še najbolje razume stroj
Še zlasti, če je narejen v New Hollandu, Tam dnevno skrbijo, da imajo kmetje vedno na voljo tehnološko dovršene traktorje, kombajne in priključke. Sodobni stroji s široko servisno podporo v popolnosti zadovoljijo zahteve kupcev.
Matjan ZADRAVEC, s.p.
VUČJA VAS 29a
9242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
TEL.: 02 / 58 88 177, FAX: 02/ 58 88 176
Zastopa in prodaja: iiW ITRO Štore d.o.o.
Železarska cesta 3, 3220 Štore tel.: 03/57 71 411 fax: 03/78 10 154
leNHOLLAl®
Ljudje vredni zaupanja
24
KMETIJSKA PANORAMA
15. marec 2001 USTIH
____________________ sr	e! ?s slišiva
Integrirana pridelava vrtnin za varstvo okolja in potrošnikov
Sinička tudi za vrtnine
Z integrirano pridelavop do zdravih pridelkov
inička, ki je že več kot desetletje znak, da je bilo sadje pridelano na okolju prijaznejši način, je pred tremi leti priletela tudi do vrtnin in letos še do grozdja. Sinička naj bi bila skupni razpoznavni znak za pridelke iz integrirane pridelave.
V letu 1999 so med prvimi začeli z integrirano pridelavo vrtnin v Pomurju Gustav Podlesek iz Noršinec, Štefan Gjergjek iz Kovačevec, Ivanka Fortner z Razkrižja, Boris Zečevič in Jože Irgolič iz Murske Sobote in Ljubo Zečevič z Vaneče, lani sta se pridružila še Marjan Jurša iz Branoslavec in Amalija Vereš iz Bakoltec. Pridelovalci so vključeni v združenje za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije in letos se je prijavilo 35 novih članov. Vsi, ki bi se želeli vključiti v integrirano pridelavo vrtnin, se lahko prijavijo pri svojem kmetijskem svetovalcu pri Kmetijsko-gozdarski zbornici in izpolnijo prijavnico.
Sistem kontrole daje predvsem potrošnikom jamstvo, da so pridelki iz integrirane pridelave res pridelani tako, kot so deklarirani. Osnovni cilj integrirane pridelave so zdrave vrtnine visoke notranje in zunanje kakovosti, varstvo okolja in varčna uporaba surovin. Za večje ali manjše obremenjevanje nenadomestljivih dobrin trajnega pomena, kot so zemlja, voda in zrak, se odločajo tako kupci kot pridelovalci. Nakup ekološko pridelanih živil je tudi eden od pr^ih korakov k zmanjševanju onesnaževanja okolja, ki ga lahko naredijo potrošniki.
Kriteriji ocenjevanja in točkovanja
Nega tal in kolobarjenje (razpon točk od -2 do +2)
Vsi agrotehnični ukrepi morajo težiti k izboljšanju rodovitnosti tal, nikakor pa ne k uničevanju rodovitnosti, kot je zbijanje tal. V praksi poteka ocenjevanje in točkovanje nekako takole, če dobi na primer kontrola pridelovalca s traktorjem na njivi v deževnem vremenu, da tlači tla in uničuje strukturo tal, dobi le-ta negativne točke, v sosednji Avstriji pa to pomeni že izključitev iz integrirane pridelave.
V integrirani pridelavi ni monokultur, izjema je hidroponska pridelava.
Analiza tal in gnojenje (razpon točk od -3 do +2)
Gnojenje je prilagojeno založenosti tal s hranili, zato je obvezna kemična analiza tal vsaka štiri leta na prostem in v rastlinjakih vsaki dve leti. Poseben poudarek je na gnojenju z dušikom, da se prepreči izpiranje nitratov v pitno vodo in kopičenje le-teh v rastlinah. Redno
je treba opravljati analizo Nmln, po spravilu pridelka se kontrolirajo ostanki dušika v tleh in predpisane meje, to je 60-100 kg N/ha, odvisno od kulture, ne smejo biti presežene.
Namakanje (razpon točk od -1 do +1)
Namakanje prilagodimo podnebnim in talnim razmeram ter fenofazi razvoja posamezne kulture. Poraba vode mora biti racionalna, ne več kot 20 mm naenkrat, da ne pride do spiranja hranil in uničevanja strukture tal. Voda mora biti enakomerno razporejena.
Varstvo rastlin (razpon točk od -3 do +3)
Izvaja se na podlagi predpisov. Najprej je treba izrabiti biološke, mehanske in druge kultur-notehnične ukrepe in šele nazadnje uporabiti kemične pripravke za varstvo rastlin. Za to so potrebni pravilna obdelava, kolobar in druga poljska higiena ter setev rezistentnih in prilagojenih sort. Biološki ukrepi so sestavni del integrirane pridelave. V zavarovanem prostoru se uporabljajo predatorji, mreže, lepljive plošče, prepovedana je uporaba herbicidov in kemično razkuževanje tal. Pri uničevanju plevelov imajo prednost mehanični in termični postopki. Pridelovalci morajo redno izvajati nadzor nad pragom škodljivosti. Spravilo in skladiščenje (razpon točk od -1 do +1)
Zaradi ohranjanja notranje in zunanje kakovosti je treba paziti tudi pri spravilu. Le-to naj bo v optimalnem času glede na tehnološko zrelost in vsebnost nitratov. Pridelek naj bo zaščiten pred vetrom, soncem in čim prej odpeljan z njive ter hitro ohlajen in tudi embalaža naj bo okolju prijazna.
Obratovanje in higiena (razpon točk od -1 do +0)
Ne sme priti do očitne pomanjkljivosti pri higieni ali do neupoštevanja varnostnih predpisov predvsem pri skladiščenju organskih in mineralnih gnojil ter pripravkov za varstvo rastlin. Pri ustreznem obratovanju in higieni je ocena 0.
Vodenje obrata (razpon točk od -1 do +1)
Za vodenje integrirane pridelave je obvezno treba imeti strokovno znanje, potrebna je ustrezna strokovna izobrazba ali tečaj iz integrirane pridelave in sprotno izobraževanje.
Vodenje dokumentacije (razpon točk od -2 do +3)
Treba je voditi dnevnik kmetije in vsakodnevno vpisovati zahtevane podatke ter imeti zapiske o vseh agrotehničnih ukrepih, če ne, lahko pride do izključitve iz integrirane pridelave.
Žita FLISAR NOVAK, univ. dipl. inž. agr. ■
Solati godi sveža, vlažna in topla klima ter dobro pripravljena tla s pH 6-7. Optimalna temperatura za rastje 15-20 "C, minimalna 3 °C med vznikom in 10 °C med rastjo in max. 25 "C. V rastlinjakih naj bo podnevi 12-20 °C, ponoči 6-10 "C, v zim-
Solata
skem času 8 °C Solata potrebuje veliko vode, vendar le-ta ne sme zastajati, ker lahko gnijejo korenine, na težjih tleh sadimo na grebene, v fazi razvoja glav zmanjšamo intenziteto namakanja. Robni ožig preprečimo s prezračevanjem v zavarovanem prostoru in kalcijevimi listnimi gnojili.
Sodobni tržni pridelovalci režejo glave tako, da je zraven še nekaj centimetrov korenine, daje solata dalj časa sveža ter ohrani hranilne snovi in vitamine, ki se drugače hitro izgubljajo. Pri daljšem skladiščenju po dolgih transportih izgubi veliko hranilnih snovi in vitaminov. Celo leto jo je koristno pridelovati na domačem vrtu, če pa jo že kupujemo, naj ima prednost tista iz lokalne pridelave - sveža, sočna, domača.
Solata je zaradi vsebnosti organskih kislin živilo in poživilo. Njene sestavine uravnavajo kislost v krvi in jo čistijo, Priporočajo jo predvsem srčnim in ledvičnim bolnikom, pomirja kašelj, krče in bolečine. Za zdravje in dobro počutje jo pripravimo vsaj enkrat dnevno.
V sklopu novoustanovljenega	911
pomurskega centra je tudi	c
prenovljen A servis.	pomurski-
Kaj počnemo?
Na servisnem področju;
- servisiranje in vzdrževanje tovornih vozil: Iveco, Tam, Zastava in drugih znamk starejših letnikov
- servisiranje in vzdrževanje traktorjev Zetor, IMT, Torpedo, kmetijske mehanizacije, viličarjev Indos
- servisiranje in vzdrževanje osebnih vozil Lada, Zastava in drugih vozil
- popravilo avtoelektričnih delov in napeljave pri osebnih in tovornih vozilih, traktorjih, strojih, srednja in generalna popravila motorjev za tovorna vozila, traktorje in stroje
Kaj še počnemo?
Prodaja nadomestnih delov:
- prodaja nadomestnih delov za vozila, traktorje in stroje, za katere smo pooblaščeni serviser
- prodaja dodatne opreme, potrošnega materiala, avtomobilskih in traktorskih gum, akumulatorjev, motornih olj itd.
• Prodajamo... prodajamo...
- prodaja traktorjev Zetor, New Holland
- prodaja traktorskih priklic
- prodaja obračalnih plugov in vrtavkastih bran Eberhardt
- prodaja druge kmetijske mehanizacije
OBIŠČITE NAS V KROŠKI 58 v murski snnnTi
fiffilK 15. marec 2001
KMETIJSKA PANORAMA
25
Kisanje zelja, dopolnilna dejavnost na kmetiji Majer - Sinko v Skakovcih
Postopoma do večjih količin in kakovosti
Ko je Milica ostala brez službe, so povečali pridelavo in predelavo
o, da bo s klasičnim kmetovanjem na manjših površinah vedno težje preživeti, so mnogi spoznali že pred leti, zato so iskali nove programe, ki prinašajo več dohodka. Pri Sinkovih v Skakovcih so imeli včasih v hlevu krave in goveje pitance ter prašiče, zdaj pa v hlevih ni živine. Na enajstih hektarjih lastnih površin in na dveh hektarjih, ki jih imajo v najemu, pridelujejo pšenico, sladkorno peso in koruzo, precej površin pa namenjajo pridelavi zelja in gladiol.
Pridelava zelja ima pri Sinkovih že petnajstletno tradicijo, saj so ga začeli pridelovati v sodelovanju s kmetijsko zadrugo. Pravzaprav je s tem začela.mama, najprej le na dvajsetih arih, nato so površine vsako leto povečevali. S prodajo svežega zelja ni bilo težav, saj so za to poskrbeli v zadrugi, povsem po naključju pa so pri Šinkovih začeli tudi s kisanjem. Pravzaprav jim je dal idejo cvetličar Ratnik s Tišine,
ki je pri bolnišnici v Rakičanu v začetku devetdesetih let odpiral trgovino in je v njej želel ponuditi tudi kislo zelje. Kisanje jim je uspelo in z njim so nadaljevali. V začetku so zelje rezali z navadnim ribežem, nekaj časa so si stroj izposojali, nato pa je oče naredil električni stroj, ki ga uporabljajo še danes.
Pravzaprav so se za večji obseg pridelave in kisanja zelja odločili pred dvema letoma, ko je Milica ostala brez zaposlitve. Po končani ekonomski šoli se je zaposlila v kmetijski zadrugi, kjer je delala 17 let, po razpadu zadružnega sistema je nekaj časa delala še v zadrugi
na Cankovi, februarja 1999 pa je postala tehnološki presežek. Milici delo na kmetiji seveda ni bilo tuje, vendar pravi, da mora človek za to imeti tudi veselje. Pri delu ji veliko pomaga mož Marjan, ki je sicer zaposlen, pa tudi mama je zraven pri vsakem delu. Čeprav Marjan ni iz kmečke družine, se je potem, ko se je priženil k Sinkovim, naučil vseh del in je zdaj ob ženi Milici gonilna sila na kmetiji.
Potem ko se je Milica odločila za kmetijo, so pridelavo zelja potrojili in zdaj ga pridelujejo na treh hektarjih. Dve tretjini ga prodajo svežega, preostalo pa skisajo. Tudi papriko, ki jo dajejo med kislo zelje, pridelajo doma. Kisanje zelja je na kmetiji Majer - Šinko dopolnilna dejavnost in je kot takšna tudi registrirana. Sveže belo zelje prevzema firma Zeotan iz Rakičana, sveže rdeče zelje prodajajo Gra-misu, največji odjemalci kislega zelja pa so Pomurkina Zelenjava, soboška Zadružna blagovna hiša, Eurest, Gramis in nekatere šole.
Milica pravi, da je glavni tehnolog za kisanje zelja mama, ki ima za to svoj izvirni recept, brez dodajanja najrazličnejših konzervansov. Njihova specialiteta je rdeče kislo zelje, po katerem je veliko povpraševanje in nanj odpade že tretjina vseh količin, ki jih skisajo na kmetiji Majer - Šinko v Skakovcih. Idejo za to jim je dal gospod Šebbk iz Eurestove restavracije. Začeti je treba z majhnimi količinami in jih postopoma povečevati, pravi Milica, saj je le tako mogoče obvladati in zagotavljati kakovost.
Hlev, kjer je bila nekoč živina, so preuredili v skladišče, uredili so hladilnico in kisamo, Marjan pa načrtuje, da bodo skladiščne prostore še povečali. Posebne potrebe za to zaenkrat sicer ni, vendar če bi želela družina živeti izključno od pridelave in predelave zelja, bi morali količine vsekakor povečati. Izkušnje so si pridobili, tržišče imajo in kmetija Majer - Šinko se bo morda kdaj v prihodnosti ukvarjala le s to dejavnostjo.
Ludvik Kovač, foto: Nataša Juhnov ■
LL_	d.o.o.
SKAKOVCI 15,9261 CANKOVA
TEL.: 02 540 93 00
Zelje izvira iz Sredozemlja in z obal Atlantskega oceana, kjer še danes rastejo divje vrste. Zmerno topla klima in glo-. boka, dobro obdelana tla, lažja za zgodnje, težja za pozne sorte sta pomembna dejavnika za uspešno pridelavo. Optimalna temperatura za vznik je 20 °C, za rast 15-20 “C, v času formiranja glave 15-18°C. Visoke temperature in nizka zračna vlaga zavirajo sklenjanje glav. Sejemo na prvo poljino v 3- do 4-letnem kolobarju, da preprečimo prepogost pojav bolezni in škodljivcev. Prehrana mora biti harmonična, pri preveč dušika ter malo fosforja in kalija dobimo velike rozete, debele peclje, rahle glave in grenak okus. Na kislih tleh gnojimo z apnenčastimi in foliarnimi gnojili, ki vsebujejo magnezij, bor in mangan.
Zelje
Zelje prištevajo med najstarejše zdravilne rastline. Še danes diete pogosto predpisujejo zelje, svež sok, zelnico ali kislo zelje.
Obkladki z listi zelja lajšajo bolečine, vnetja in znižujejo telesno temperaturo. Sveži sok je dober za zdravljenje želodčnih in črevesnih ran.
Mlečna kislina, ki je v kislem zelju, preprečuje gnilobne procese v črevesju in pospešuje izločanje strupenih snovi iz organizma. Acetilholin širi ožilje, zmanjšuje poapnenje žil in znižuje krvni tlak.
PO UGODNIH CENAH VAM PONUJAMO
— UMETNA GNOJILA
— SEMENSKO KORUZO
—ZAŠČITNA SREDSTVA
—IN VSE DRUGO ZA SPOMLADANSKO SETEV
'ČE BI ZNALE, BI TUDI ŽIVALI ZAPELE...
Pravo veselje je imeti zdrave živali.
Krkini proizvodi iz novega programa Home Vet omogočajo zdravo in uspešno rejo domačihživali.lzdajajo se brez recepta.
Z njimi zadovoljujemo vsakodnevne in povečane potrebe po vitaminih in mineralih, zvišujemo odpornost proti okužbam, odpravljamo prebavne motnje.spodbujamo rast in proizvodnosttertako povečamo gospodarnost reje domačihživali.
Ob upoštevanju strokovnih nasvetov veterinarja in ob rednem dodajanju pravilno izbranih vitaminsko mineralnih dodatkov iz Krkinega programa Home Vet bodo živali bolj zdrave, rejci pa zadovoljnejši.
HomeVot je zaščitena blagovna znamka za Krkine proizvode, ki jih brez recepta dobite v lekarnah, kmetijskih zadrugah in drugih specializiranih prodajalnah.
Poleg dvokilogramske vrečke je na voljo tudi desetkilogramska, v kateri najdete priročno merico.
t^KRKK
Tehnologija, ki daje več!
PIONEER HIBRIDI
Zrelostni razred FAO 200
ELITA poltrdinka, izjemna kakovost MATILDA poltrdinka, težja zemljišča
ALBERTA prilagodljivost
HELGA standard
PR39K38 izjemna rodovitnost, nizka vlaga
PR38F26 poltrdinka. kvaliteta
Zrelostni razred FAO 300
CLARICA toleranca na sušo
MONALISA rekordni pridelki suhega zrnja
PR38F70 poltrdinka, brez konkurence
RAISSA izjemna stabilnost
NOVO PR38P05 (Dracila) izjemna stabilnost, nova EVA
NOVO PR37H24 (Suarta) top kvaliteta in pridelek
DANELLA kakovost in pridelek
STIRA visoki pridelki zrnja in sifaže
Najboljši hibridi za setev v Pomurju
Zrelostni razred FAO 400
PR37M81(Reseda) toleranca na sušo in top silaža EVELINA izjemna kvaliteta in pridelek silaže NOVO PR37M34 brez konkurence, too silaža MATEA silažni hibrid
26
KMETIJSKA PANORAMA
15. marec 2001 VESTNIK
Pridelava vrtnin in zakonska ureditev
Na trg pod določenimi pogoji
Kontrola kakovosti kmetijskih pridelkov in živil
Se pogledamo priporočene piramide dnevne prehrane sodobnega človeka, vidimo, da imajo vrtnine (zelenjava) in sadje v naši prehrani pomembno vlogo. Posebno zaželeno je uživanje sveže zelenjave in sadja. Za zdravo prehrano bi morali tako letno porabiti na prebivalca vsaj 110 kg zelenjave. Zelenjava, ki zajema okrog 40 vrst rastlin, ima kljub velikim razlikam med posameznimi vrstami številne podobne lastnosti: vsebuje veliko vode (več kot 80 %), malo energije; ima veliko voluminoznih (balastnih) snovi in hitro se pokvari.
Sadje in zelenjava za zdravje
Sadje in zelenjava sta bila že dolgo znana kot vir vitaminov in mineralov, uporaba pa je bila predvsem v obliki dodatkov in vmesnih obrokov. Novejše raziskave in spoznanja bioaktivnih substanc pa kažejo povsem nove dimenzije kakovosti sadja in zelenjave. Če smo leta in leta upoštevali le hranilne snovi in vsebnost energije, so sedaj poudarjena predvsem delovanja, ki izboljšujejo zdravje. Spoznali smo, da preprečujejo številne civilizacijske bolezni, kot npr. motnje krvnega obtoka, rakasta obolenja ipd.
Z vidika prehrane zelenjava v obroku zagotavlja: delno energetske snovi (škrob, sladkor); delno beljakovine, ki so potrebne kot gradbeni elementi organizma; mineralne snovi (kalcij, fosfor, železo, kalij), ki so potrebne za sintezo zapletenih organskih molekul; vitamine, ki jih človeški organizem potrebuje za normalne življenjske procese; vlaknine (celuloza, lignin), ki sicer nimajo hranilne vrednosti, dajejo pa občutek sitosti in pomagajo pri prebavi; organske kisline in baze; aromatske snovi, ki dajo hrani specifičen okus, spodbujajo tek in povečajo užitek pri jedi; in številne druge spojine (antioksidanti, karoteni, glukozinolati, fitoestrogeni...), ki imajo tudi zdravilno delovanje.
Dokler gojimo zelenjavo le za lastno uporabo, smo seveda le sami sebi odgovorni za kakovost in neoporečnost pridelane zelenjave, zato se običajno na svojem vrtu tudi potrudimo, da je vse tako, kot mora biti.
Drugačne razmere pa nastanejo tisti trenutek, ko se odločimo, da bomo dali del pridelka na trg, pri čemer sploh ni pomembno, ali gre za prodajo na domu, na tržnici, direktno v prehranske oziroma gostinske obrate ali pa v večjih količinah prek zadrug, združenj ali trgovskih verig. Za vso tako pridelano in prodajano zelenjavo veljajo določena z zakoni predpisana pravila, ki so namenjena predvsem zaščiti končnega porabnika.
Zahteve za prodajo na trgu
V osnovi je to področje opredeljeno že v Zakonu o kmetijstvu (Ur. 1. RS, št. 54/2000), ki govori v četrtem poglavju o kakovosti in oznakah kmetijskih pridelkov oziroma živil. Zakon definira minimalno kakovost posameznih kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki je natančneje določena v pravilnikih za posamezne pridelke. V teh so predpisani predvsem način pridelave oziroma proizvodnje, sestavine in njihova vsebnost, zahteve za doseganje in ohranjanje kakovosti, razvrščanje in označevanje. Dalje so v zakonu opredeljeni kmetijski pridelki oziroma živila višje kakovosti, ekološki in integrirani kmetijski pridelki ter pridelki tradicionalnega ugleda.
Naslednje poglavje določa promet s kmetijskimi pridelki oziroma živili. Kmetijski pridelki oziroma živila so lahko v prometu, če so skladni s predpisanimi zahtevami in označeni v skladu s predpisi po tem zakonu.
Označevanje živil ureja Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil (UR. 1. RS, št. 71/2000). V njem je urejeno označevanje živil, ki so v prometu kot predpakirana živila ter so brez nadaljnje predelave namenjena potrošniku in obratom javne prehrane. Konkretna vsebina označevanja za vrtnine je določena v pravilnikih o kakovosti, iz tega splošnega pravilnika pa je za pridelovalce pomembno, da morajo biti oznake na živilu v slovenskem jeziku, na dobro vidnem mestu embalaže, tako da so jasno vidne, razumljive, nedvoumne, čitljive in neizbrisne. Oznake na živilu ne smejo biti takšne, da bi lahko zavedle potrošnika glede njegovega izvora ali porekla, sestave, neto količine, roka uporabnosti, načina izdelave ali proizvodnje; pripisovanja učinkov ali lastnosti, ki jih živilo nima; navajanja, da ima živilo posebne lastnosti, če imajo take lastnosti vsa istovrstna živila.
Morda se zdijo komu, ki je šele na začetku tržne pridelave vrtnin, vse te in v nadaljevanju predstavljene zahteve glede kakovosti in označevanja nepotrebne in odvečne, vendar bodo le tako pridelane in označene vrtnine na tržišču prepoznavne in s tem tudi konkurenčne.
Pravilniki o kakovosti zelenjave in sadja so objavljeni v Uradnem listu RS, št. 86/2000 z dne 26. 9. 2000 in bi jih moral poznati vsak tržni pridelovalec zelenjave in sadja. Tokrat na kratko opozarjam predvsem na tiste določbe pravilnikov za posamezne vrste zelenjave, ki so ne glede na vrsto praktično enake.
Pravilniki se uporabljajo za svežo zelenjavo posameznih vrst, ki je v prometu, ne pa za zelenjavo, ki je namenjena industrijski predelavi.
Zelenjava se praviloma uvršča v dva razreda (razred I in razred II), posamezne vrste zelenjave (česen, kumare, šparglji, korenček, paradižnik, radič) ter sadja pa imajo za najvišjo kakovost še razred ekstra.
Glede pakiranja je zahteva, da vsebuje vsaka enota pakiranja le zelenjavo istega porekla, sorte ali komercialnega tipa, kakovosti ali velikosti. Vidni del vsebine vsake enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino. V enoti pakiranja ne sme biti tujih snovi.
Označevanje
in neizbrisno označeni: vrsta, poreklo (območje oziroma država pridelave), ime in naslov oziroma firma in sedež proizvajalca ali tistega, ki zelenjavo pakira, država izvora ali področje porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla, prodajne oznake, razred, velikost (izražena z najmanjšo težo ali kot najmanjša velikost ali s številom), neto teža ali število plodov.
Na kratko še o minimalnih zahtevah za tiste posamezne vrste zelenjave, ki so pri nas v pridelavi najbolj zastopane (podrobnosti lahko pridelovalci najdejo v Pravilnikih o kakovosti - Ur. 1. RS, št. 86/ 2000).
Paprika
Nepoškodovana, zdrava (paprike, ki gnijejo ali se kvarijo, tako da niso primerne za uporabo, morajo biti izločene), čista (večinoma brez tujih vidnih delcev), sveža, brez škodljivcev in večinoma brez poškodb, ki bi jih povzročili škodljivci, lepo razvita, brez poškodb od zmrzali, brez nezaraslih poškodb, brez sončnih ožigov, s pecljem, suha (brez odvečne zunanje vlage), brez tujega vonja oziroma.okusa, ustrezno razvita, da lahko prenese prevoz in rokovanje.
Solata, kodrolistna endivija in endivija eskariol
Nepoškodovana, zdrava (izločena tista, ki gnije ali se kvari), sveža, neuvela, čista in obrezana (brez listov, ki so umazani od prsti ali drugega rastnega substrata), korenine morajo biti odrezane blizu osnove zunanjih listov, brez tujih vidnih delcev, brez škodljivcev, brez poškodb zaradi škodljivcev, ne sme uhajati v cvet, suha (brez zunanje vlage), brez tujega vonja oziroma okusa, ustrezno razvita, da lahko prenese prevoz in rokovanje.
Kumare
Nepoškodovane, zdrave (kumare, ki so zaradi pojava gnilobe ali poškodb neprimerne za uživanje, morajo biti izločene), sveže po videzu, čvrste, čiste (brez vsake vidne tuje snovi), brez škodljivcev ih poškodb, ki bi jih povzročili škodljivci, brez grenkega okusa, suhe (brez zunanje vlage), brez tujega vonja oziroma okusa, primerno razvite, vendar semena v njih mehka, ustrezno razvite in zrele, da prenesejo prevoz in rokovanje.	,
Korenček
Nepoškodovan, zdrav (korenček, ki gnije ali se kvari, tako da ni primeren za uporabo, mora biti izključen), čist (brez vidnih tujih snovi in brez odvečne zemlje in nečistoče), neolesenel, čvrst, brez škodljivcev in brez poškodb, ki bi jih povzročili škodljivci, brez odganjanja cvetnega stebla, suh (brez zunanje vlage), brez tujega vonja oziroma okusa, ustrezno razvit, da lahko prenese transport in rokovanje.
Paradižnik
Po obliki so lahko štirje komercialni tipi: okrogli, rebrasti, izdolženi in češnjevi paradižniki.
Plodovi morajo biti nepoškodovani, sveži, zdravi (paradižniki, ki so gnili ali se kvarijo, tako da niso primerni za uživanje, morajo biti izločeni), čisti (brez vidnih tujih snovi), suhi (brez zunanje vlage), ustrezno razviti in dozoreli, da lahko prenesejo prevoz in rokovanje.
Nadzor in kontrola
Da vse navedeno ne bi ostalo le na papirju, je zakonodajalec v Zakonu o kmetijstvu predvidel tudi ustrezen nadzor in za kršitelje ustrezne kazni. Nadzor v splošnem izvajajo kmetijski inšpektorji, za nadzor v pridelavi, predelavi in prometu kmetijskih pridelkov oziroma živil pa bo v okviru ministrstva ustanovljen Inšpektorat RS za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil.
Ob koncu bi rad opozoril še na pomembnejše določbe novega Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur. 1. RS, št. 11/2001), ki začne veljati v začetku marca 2001 in ga morajo upoštevati vsi uporabniki fitofarmacevtskih sredstev.
Zakon uvaja pojem dobra kmetijska praksa, ki pomeni opravljanje kmetijske dejavnosti na način, ki omogoča dobro gospodarjenje s kmetijsko zemljo in reprodukcijskim materialom ob upoštevanju naravne danosti kmetijskega prostora. Dobra kmetijska praksa zajema optimalno kombinacijo agrotehničnih ukrepov, da se ohrani naravna rodovitnost kmetijske zemlje in da se prepreči obremenjenost okolja, pretirana uporaba mineralnih in organskih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter da se pridelajo rastline ali rastlinski proizvodi, namenjeni za živila, ki vsebujejo najnižjo možno količino ostankov fitofarmacevtskih sredstev.
Za uporabnike je pomembno II. poglavje, ki govori o prometu in uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Po 3. členu se fitofarmacevtskih sredstev ne sme dati v promet in uporabljati na ozemlju Republike Slovenije, če niso registrirana, oziroma če zanje ni izdano dovoljenje v skladu s tem zakonom.
8.	člen zakona opredeljuje pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev, to pomeni uporabo v skladu z navodilom za uporabo in navedbo na etiketi, vključno s pripravo predpisane koncentracije fitofarmacevtskih sredstev, spoštovanje načel dobre kmetijske prakse, integriranega varstva rastlin, če je mogoče, ter varstva okolja in neciljnjh organizmov.
Ni dovoljena uporaba fitofarmacevtskih sredstev na način, ki bi povzročil onesnaženje stanovanjskih, gospodarskih in podobnih objektov, kjer se zadržujejo ljudje in živali, ter onesnaženje sosednjih zemljišč in vod.	j
Izvajalci varstva rastlin - pravne ali fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so tržni proizvajalci - lahko uporabljajo fitofarmacevtska sredstva le, če izpolnjujejo predpisane pogoje glede izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti in fitofarmacevtska sredstva nanašajo z ustreznimi napravami.
Predpisane mejne vrednosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev v rastlinah oziroma na njih in rastlinskih proizvodih ne smejo biti presežene.
O napravah govori VI. poglavje zakona. Opozarjam na redne preglede naprav, saj lahko po 47. členu imetniki naprav uporabljajo le take, ki so redno pregledane in imajo znak o rednem pregledu. Imetniki morajo pridobiti znak o rednem pregledu naprav vsaki dve leti.
Zakon, ki je usklajen z evropsko zakonodajo, je tudi drastično povišal kazni za prekrške (od 100.000 tolarjev do 10.000.000 tolarjev, za pravne osebe in samostojne podjetnike).
Kazen za posameznika je lahko od 100.000 tolarjev do 150.000 tolarjev, če ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev na predpisan način ali če inšpektorju ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva po tem zakonu ali ga pri tem ovira, žali ali mu ne da zahtevanih listin, podatkov, pojasnil ali potrebnih predmetov.
Če posameznik uporablja naprave, ki niso pregledane, se kaznuje z denarno kaznijo 100.000 tolarjev, ki se izterja takoj.
Ludvik LAZAR, univ. dipl. kmet, inž., kmetijski inšpektor, svetovalec glavnega republiškega inšpektorja ■
Izvira iz Srednje Azije, kot divja vrsta raste po vsej Evropi, kot užitna rastlina je v naših krajih poznan že 4000 let. Ni zahteven za toploto, zemlja pa mora biti lahka, peščena, globoka in strukturna, zmerno vlažna in zmerno kisla. Najbolj občutljiv je v fazi vznika, napako naredimo, če ga posejemo pregloboko in preveč zgodaj. Optimalna temperatura za kaljenje je 20 °C, zato zgodnje setve prekrivamo in sejemo le v 2- do hkratno globino debeline semena. Sejemo ga na drugo poljino, ne prenaša gnojenja s hlevskim gnojem, amonijevi ioni povzročijo, da se koreni cepijo. Preveč dušika zmanjšuje kakovost, kalij pa jo povečuje. Korenček sejemo na gredice skupaj s čebulo, ki odganja korenjevo muho.
Korenček
V korenju je veliko vitamina A, ki se v človeškem telesu najbolje izrabi, če ga drobno naribamo in pripravimo na maščobi, vendar ga ne kuhamo. Korenček pospešuje tek, povečuje odpornost, utrjuje kosti, krepi ostrino vida, čisti kri ter žene na vodo in pomaga odpraviti gliste. Priporočajo ga pri gripi, prehladu, telesni utrujenosti, revmatičnih
obolenjih, protinu, astmi, kroničnem bronhitisu ter jetrnih, žolčnih in ledvičnih boleznih. Korenček je zelo uporaben tudi v kozmetiki
za zdravljenje kože.
KM 15. marec 2001 KMETIJSKA PANORAMA 27
AGROSVETEr
PROIZVODNJA IN TRGOVINA
Karel Svetec, s.
IZDELAVA VSEH VRST ROTACIJSKIH MULČARJEV ZA TRAKTORJE IN RAZNE KULTIVATORJE
— t- :	——i.
VARNOSTNI LOKI
ZA VSE VRSTE TRAKTORJEV Z A TESTI! KAKOVOST
- ZAGOTOVLJENI REZERVNI DELI
- UGODNE CENE
RZ RADGONA, z.o.o.
KZ RADGONA, z. o. o.
Partizanska 23, Gornja Radgona teh: 02 561 14 21, faks: 02 564 88 90
PO UGODNIH CENAH:
VES REPRODUKCIJSKI MATERIAL, RAZNA SEMENA ZA SPOMLADANSKO SETEV, ZAŠČITNA SREDSTVA (OB NAKUPU STROKOVNO SVETOVANJE)
Pomlad v vrtu
Z
a kakovosten in obilen pridelek zelenjave je potrebno tudi dobro seme. Prav takšno, kot je v majhnih vrečkah SEMENARNE Ljubljana in v večjih vrečkah Valentin. Tu
pa so še semena čudovitih cvetlic in nepogrešljivih zelišč.
Posejmo v vrtu nekaj novega...
slato LEDA: krhkolistno solato z rumeno zelenimi glavicami, ki dobro prenaša vročino in gre pozno v cvet;
rukolo: s svojim nekoliko ostrim okusom prijetno popestri različne morske jedi in solate;
okrogli korenček - PARIŠKI: zgodnji korenček, primeren za svežo rabo in vlaganje;
fižol: nizka zelenostročna sorta TIBER (ploščati stroki) in PRE-SENTA (okrogli stroki).
Pisane cvetlice za živahne in zdrave gredice...
Kapucinke oblikujemo s cvetočimi poganjki v zanimive šopke, koristne pa so tudi za zaščito pred ušmi. Zdravilni in okrasni ognjič z zlato rumenimi in oranžnimi cvetovi, ki spominjajoTM sonce, bo odganjal talne škodljivce in polže. Žametnica nam bo obrobke, grede, balkone in terase krasila od pomladi do pozne jeseni.
Pisan vrt bodo naredile tudi okrasne čebulnice, vrtnice in okrasne grmovnice.
Trata za občudovanje, rekreacijo in še...
Vsaka travna mešanica ima svoje posebnosti: za trato v bolj vlažni klimi bomo izbrali TIVOLI, ki se hitro obrašča in je odporen proti gaženju, prav tako tudi OAZA, upravičeno imenovana »angleška travica«. BLED je primeren za rekreacijske površine, OPATIJA pa tudi za suha tla in vroča poletja. Tu je še ROŽNIK za vse, ki želijo imeti cvetoč travnik, in OSOJA, ki bo dobro rasla v senci.
S PIKO bomo dosejevali že obstoječo trato.
Nekaj novega...
OKRASNE BUČKE sejemo aprila in maja, jeseni pa bomo občudovali majhne prikupne plodove različnih oblik in barvnih vzorcev.
Travna mešanica MEDITERAN za obmorske in sušne kraje: kljub pomanjkanju vlage ustvari mešanica enakomerno gosto rušo, ki je odporna tudi proti gaženju.
Sejmo skupaj - sejte z nami SEMENARNA Ljubljana
Predstavitev Živinorejsko veterinarskega zavoda za Pomurje Murska Sobota
Živinorejsko veteri narski zavod za Pomurje je s svojo dolgoletno tradicijo nosilec selekcijskega dela na področju lisaste pasme govedi.
Tukaj na ravninskem svetu v vasi Nede-lica so se najboljši rejci lisaste pasme združili in začeli z načrtno selek
cijo govedi lisaste pasme že v prvi polovici prejšnjega stoletja, leta 1928.
Živali govedi lisaste pasme so bile takrat namenjene prvenstveno za prirejo mesa in tudi kot delovna žival za delo na polju.
Današnji cilji so seveda drugačni. Lisasta pasma se je v Sloveniji v zadnjih desetletjih močno razširila. Njena značilnost, kombinirani tip živali, ki daje primerno mlečnost in dober prirast mesa, daje gospodarsko učinkovitost mnogim kmetijam, ki redijo lisasto pasmo. Danes obseg dela v Živinorejsko veterinarskem zavodu za Pomurje zajema celotno kmetijstvo, vse kmetijske panoge, ki so pri nas prisotne.
To je rastlinska pridelava, od vinogradništva, sadjarstva, tržne pridelave poljščin in vrtnin ter pridelava krme za govedo in prašiče.
Tako je celotno delo v Živinorejsko veterinarskem zavodu povezano od
v srcu
UREJENO PARKIRIŠČE
VABUENI!
^"bljana I
fntmtHtt F/
SVETOVANJE
strokovno svetovanje dipl. inž. agr.
Vrtni center KALiA Tišinski ulici v Murski Soboti
ŠIROKA PONUDBA
semena in sadike vrtnin in cvetlic, okrasne čebulice, vrtnice, čebulček
sadike sadnega drevja, vinske trte, okrasnih grmovnic in drevnin
lončnice (uvoz iz Nizozemske)
semena poljščin in okrasnih trav ter semenski krompir okrasni, glineni in plastični lonci, cvetlična korita za balkonske rože, vrtno orodje, škropilnice, zalivalke, pla-stenjaki, folije, agrokoprema, posode za kmetovanje sredstva za varstvo rastlin, organska in mineralna gnojila, substrati, šota
vinarska sredstva in kletarska oprema
živali ter hrana in oprema za male živali
krmila in krmni dodatki
INFORMACIJE
Delovni čas je od 7. do 20. ure, ob sobotah do 13. ure.
Za dodatne informacije nas lahko pokličete na tel.: 02 530
42 60 ali 02 530 42 61
UGODNOSTI Ponudba meseca akcijske cene vsak mesec v drugi polovici meseca Kartica popustov od 1. marca do 30. novembra 2001

kmetijsko svetovalne službe preko laboratorija do selekcije in kontrole mleka v govedoreji, kot glavni živinorejski panogi v Pomurju in v drugi pomembni živinorejski panogi v prašičereji. Osemenjevalni center za plemenske merjasce nudi rejcem plemenskih svinj dnev
no preskrbo merjaščevega semena. Tako Živinorejsko veterinarski zavod Murska Sobota z distribucijo kvalitetnega merjaščevega semena in vzrejo plemenskih svinj na enaindvajsetih kmetijah - vzrejnih središčih skrbi za ohranitev in izboljšanje plemenske vrednosti prašičev.
Testna postaja za lisasto pasmo, ki ima pomembno funkcijo za selekcijo govedi in osemenjevalni center, kjer se pridobiva seme od mladih bikov, ki so uspešno končali preizkušnjo, je osnovni steber za napredek v selekciji. Tudi v bodoče bo dana osnovna skrb razvoju govedoreje pri nas, kajti sonaravnega kmetovanja s primerno obtežbo živali na ha obdelovalne površine kmetijskih zemljišč si ne moremo zamišljati brez pristnosti razvite govedoreje.
Direktor: mag. JANKO SLAVIČ, univ. dipl. ing. agr.

28
KMETIJSKA PANORAMA
15. marec 2001 ■■■
Paprika izvira iz Srednje Amerike. V naših podnebnih razmerah je zahtevna za pridelavo, ker potrebuje veliko toplote, vlage in močno osvetlitev, občutljiva je za nizke temperature in slabo, strukturo tal. Toplotno najzahtevnejša je vrsta debelo plodne paprike - babura, nekoliko manj zahtevna pa je pridelava paradižnikove paprike in feferonov. Optimalna temperatura za gojenje paprike je 25 °C, temperature, nižje od 15 °C, poškodujejo korenine in povzročajo stres, medtem ko temperature nad 50 °C zavirajo rast in cvetenje. Za pridelavo izberemo lažja, dobro gnojena, topla tla na sončnih legah. V senci med višjimi rastlinami in na hladnih, kislih tleh paprika ne uspeva. Potrebno je redno namakanje, v suši cvetovi odpadajo. Feferoni so nekoliko odpornejši proti nihanju vlage. Gnojimo z organskimi in mineralnimi gnojili, na kislih tleh pa s kalcijevimi. Gnojila NPK naj imajo poudarek na kaliju. Za boljšo kakovost in premagovanje stresov je potrebno tudi gnojenje skozi list. Večji in zgodnejši pridelek dobimo s sajenjem dobro razvitih sadik s koreninsko grudo, zastiranjem tal, z gojenjem v nizkih tunelih in v visokih tunelih in v rastlinjakih. V vrtnarsko razvitih deželah je vedno bolj razširjeno hidroponsko gojenje ali celo aeroponski način. Tako papriko kupujemo zunaj sezone tudi pri nas.
Paprika
Papriko so najprej gojili kot okusno začimbo, imenovali sojo poper revnih, šele v 19. stoletju sojo začeli gojiti kotze-lenjavnico. Plodovi paprike vsebujejo veliko vitaminov in raznih zdravilnih
učinkovin. Pospešuje prekrvavitev, umirja delovanje srca, pospešuje izločanje seča, želočne kisline, sline in pospešuje prebavo. Čezmerno uživanje pekoče paprike vpliva na. čezmerno izločanje želodčnih sokov, to pa lahko povzroči okvare na prebavilih.
»	ZN
fe toplotno zahtevna rastlina, občutljiv je za dež in meglo. Dobro uspeva v globokih, strukturnih, zračnih in rodovitnih tleh med pH 5,7-7. Sejemo ga, ko preneha nevarnost slane, za vznik je potrebna temperatura nad 10 °C, za cvetenje 15 °C in za zorenje 18 °C. Pridelek fižola je zgodnejši, če gojimo sadike dva do tri tedne v lončkih s premerom 8 cm, v kalonček posejemo 2-5 semena, ko se razvijejo prvi pravi listi, rastline presadimo na prosto ali v zavarovan prostor. Fižol lahko neposredno sejemo v nizke tunele, kijih odstranimo, ko je ozračje dovolj ogreto. Visoki fižol za stročje pogosto gojijo v rastlinjakih na tleh ali hidroponsko.
Fižol
Pravilno izbran mineralno-vitaminski dodatek moramo krmiti v količinah, ki so navedene v navodilu, in to redno vsak dan. Živali potrebujejo rudninske snovi in vitamine vsak dan.
Pri fižolu so zdravilni cvetovi, zrnje, stročje in luščine. Zdravilen je predvsem glukokinin, ki zmanjšuje raven sladkorja v krvi in seču. Najbolj priporočajo fižol sladkornim bolnikom, predvsem stročje. Fižol pospešuje izločanje seča in veže sečno kislino, priporočajo ga pri boleznih ledvic in mehurja. Fižol je primerna hrana za prebolevnike, pri napornem umskem delu, preprečuje aterosklerozo. Nekuhana fižolova semena in surovi stroki so strupeni. Največ snovi se ohrani v fižolu, če ga kuhamo v ekonom loncu ali v pokri-
Kmetijska zadruga Zeleni vrt Odranci
Vrtnine, gobe, bučno seme
Zadružna pisarna še prazna
okviru Gospodarskega interesnega združenja Pomurski vrt s sedežem v Ljutomeru je lani, potem ko je izdala Upravna enota Lendava odločbo, s katero se ugotavlja, da izpolnjujejo minimalne predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti, začela formalno delovati tudi Kmetijska zadruga Zeleni vrt Odranci. Omenjeno zadrugo so ustanovili že leto prej, pri čemer se je posebej angažiral tudi župan odranske občine Ivan Markoja, ki so ga izbrali za vršilca dolžnosti direktorja zadruge. Pisarna, ki jo je odstopila občina, pa je zaenkrat še prazna, saj niso uspeli dobiti nobenih zagonskih sredstev, z dobičkom pa jim je uspelo poslovati šele lani, medtem ko so imeli prvo leto nekaj izgube. Zanimalo nas je, kako je zadruga poslovala lani in kakšen je njihov plan za letos.
»Priprave na novo sezono so se začele že januarja, in sicer z akcijo za povečanje kooperantov zadruge. Tako smo sodelovali tudi na pogovorih za okroglimi mizami v občinah Dobrovnik in Kobilje o prestrukturiranju kmetijstva z uvajanjem pridelave gob in vrtnin. Obenem smo začeli zbirati tudi prve rezervacije za naročila sadik vrtnin, in to paprike, feferonov, kumaric, zelja, rdeče pese, krompirja in čebule. Za pridelavo se je odločilo 34 kooperantov, imeli pa smo tudi 42 kooperantov, ki so pridelovali bučno seme.«
Kooperanti za pridelavo vrtnin so doma v različnih krajih, največ iz Odranec, vseh treh Bi-stric, Hotize, Gančan, Turnišča idr. Lani so preko GIZ-za prodali okrog polovico pridelka, realizacija je znašala nekaj več kot 16 milijonov tolarjev, ustvarili pa so nekaj več kot 173.000 tolarjev dobička. Bučno seme so pridelovali na okrog 50 hektarjih, vrednost odkupljenega semena pa je znašala okrog 2,4 milijona tolarjev (pridelek je precej zmanjšala suša). Pridelava gob šampinjonov pa je bila manjša, kot so načrtovali, oziroma so se kooperanti preu-
Lek Veterina, Verovškova 57, Ljubljana, tel. 01 580 28 42
Lek Lipovci, Lipovci 261 a, Beltinci, tel. 02 542 14 14
veterina@lek.si www.lek.si
@lek
jek veterina
Franc Antolin iz Odranec: »Bil sem soustanovitelj naše zadruge Zeleni vrt. Imam dva rastlinjaka za pridelovanje več vrst solate, paprike, feferonov, zelja in solatnih kumar. Letos nameravam postaviti še en večji rastlinjak. To je moja samozaposlitev, saj sem pred leti izgubil službo v soboški Panoniji. Z zadrugo Zeleni vrt sem zadovoljen, predvsem s prodajo pridelkov, želel pa si krajše roke plačila.«
smerili v Kmetijsko zadrugo Lendava, ki je ponudila nekoliko boljše pogoje kot Zeleni vrt. Nazadnje pa so ugotovili, da so imeli opravek s slabimi kupci, tako da so nekateri pridelavo gob opustiti.
Zadruga je uspela lani pridobiti pri Skladu za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja v Ribnici tudi 10 milijonov tesarjev depozitnih sredstev, ki so jih vložili v LLT hranilnico M. Sobota in tako podvojili znesek ter ga namenili za kreditiranje pridelave vrtnin. Obrestna mera je bila samo 2-odstotna, za 80 odstotkov posojila pa je prevzel jamstvo Garancijski sklad Pomurja, ki deluje pri Regionalni razvojni agenciji Mura.
V. d. direktorja zadruge Zeleni vrt predvideva, da se bo letos število kooperantov povečalo na 150. Razvojni center Lendava je namreč uspel na razpisu republiškega zavoda za zaposlovanje s projektom Sanacija kmetij z uvajanjem dopolnilnih dejavnosti, s katerim bodo izvajali izobraževanje za nove pridelovalce vrtnin in gob, vsem obiskovalcem izobraževanja (potekalo bo v vaškem domu v Odrancih) pa bodo ponudili sodelovanje oz. kooperacijo. Šlo naj bi predvsem za integracijski način pridelave (okolju prijaznejši) z blagovno znamko Pomurski vrt. Predvidevajo tudi okrog SO hektarjev kooperacijske pridelave buč, večino pridelka pa bodo izvozili v AV-c tri in
mi 15. marec 2001
KMETIJSKA PANORAMA
29
Vinogradništvo in vinarstvo za turizem na podeželju
Ena od poti za ohranitev podeželja
Več inovativnosti in svežih idej
azvoj in spodbijanje okolju prizanesljivega kmetovanja in gospodarjenja na podeželju, seveda tudi vinogradništva, za pridelovanje neoporečnih pridelkov in s čim večjo dodano vrednostjo je ena od možnosti za ohranitev našega podeželja. Vinska trta je rastlina, ki naj bi jo sadili na tako imenovanih absolutno vinogradniških zemljiščih, to pomeni na zemljiščih, kjer lahko samo trta izkoristi naravne možnosti in upraviči ekonomska vlaganja. Ne mislim, da bi morali postati zdaj vsi, ki imajo primerna zemljišča, vinogradniki ali nosilci dopolnilnih dejavnosti s področja turizma na podeželju, kajti za to dejavnost sta potrebna tudi ljubezen in dolgoročno vezan kapital. Je pa to ena od možnosti, saj bo moral postati okolju prijazen turizem tudi pri nas gospodarska panoga številka ena. Pomurje s svojo geografsko lego v »osrednji« Evropi in s približno enako oddaljenostjo od najbližjih milijonskih mest je lahko ena od turističnih lokacij prihodnosti. V tej verigi ponudbe lahko vsak pristavi svoj »piskrček«, vendar bosta odločali kakovost pridelka in tudi primerna ponudba tega. Vendar žal lahko še tako dobro vino z nestrokovno ponudbo »slabo« prodamo. Zelo pomembno je tudi, da si morata vinogradnik vinar in ponudnik medsebojno zaupati in se spoštovati. Tega pa večinoma ni, saj če pogledamo Pomurje in ponudbo v več kot štiristo lokalih, ki imajo možnost, da točijo »tako imenovano odprto vino«, ugotovimo, da v večini primerov gostinci dobavljajo vino najmanj od vinogradnikov iz svoje bližnje okolice, kot bi jih bil strah vsakodnevnega »nadzora«. Tudi drugi kakovostni pridelki podeželja redkokdaj najdejo kupca na območju iste vasi ali občine. Zakaj!?
Za večjo pestrost ponudbe
Z ureditvijo vinsko-turistič-nih cest, njihovo označitvijo in promocijo in tudi »ekonomsko nujo« se čedalje več vinogradnikov odloča za odprtje vinotoča, kmetje pa za izletniškotu-ristično dejavnost. Vendar ugotavljamo, da ima marsikateri vinotoč ali turistična kmetija na območju VTC neizdelano in pomanjkljivo ponudbo glede vina. Oblikovati ponudbo na enem »naključnem vinu« v dveh ali treh sodih, je sramota za ponudbo vinorodnega območja. Tu se strinjam z gostinci, ki trdijo, da je marsikateri vinotoč njihova nelojalna konkurenca. Vendar na srečo so gostje tisti, ki začnejo ločevati zrno od plev, in to se najbolje vidi po obisku in zasedenosti posameznih vinotočev in turističnih kmetij. Da bi izboljšali našo ponudbo, je naštetih nekaj idej in smernic, ki veljajo tudi za ponudbo v gostinskih lokalih in tudi za vinogradnike v njihovih kleteh.
Povečati bo treba število sortnih vin in tudi zvrsti (belih mešanih vin), lahko tudi v manjših količinah. Pestrost različnih vin zahteva seveda ločevanje sort ob
CERES, d. o.o
Martjanci 19, 9221 Martjanci tel./faks: 02 548 16 39, GSM: 041 882 871
Pb ugodnih cenah vam ponujamo;
zaščitna sredstva za varstvo rastlin mineralna gnojila
semensko koruzo
krmila, sojo
rudninsko-vitaminske mešanice vse za vrt in vzgojo okrasnih rastlin enološka sredstva za nego vin
NOVO! NOVO! NOVO!
odkup živine vzdrževanje okrasnih trat gradbeni material čebelarski material
Odprta od 8. do 16. ure, ob sobotah do 12. ure.
Priporočamo se!
trgatvi in posebno negovanje, vendar tudi v okviru ene sorte lahko pridelamo in ponudimo vsaj dve ali več različnih vin - trgatve posebnih kakovosti ali normalne kakovosti, vendar z različnim preostankom nepovre-tega sladkorja. Tehnologija omogoča, da bi lahko tudi gostinci točili več različnih vin, tudi manjših količin iz različnih ožjih vinorodnih območij - bližnjih bregov, ne pa da »trmasto« vztrajajo pri nekem stalnem enakem vinu, ki pa ga dejansko v glavnem ni.
Stekleničenje vina bi moralo biti obvezno za vse vinotoče in turistične kmetije na vinorodnih območjih. Gost, ki si kupi vino za domov, si zasluži vino v primerni vinski embalaži, ne pa od sokov, žganih pijač in v plastenkah. Vino bi moralo biti beljakovinsko in tudi biološko stabilno. Vse to zahteva primerno tehnologijo in višji nivo znanja, ki pa ni nikoli odveč.
Več inovativnosti
Izboljšati je treba opremljenost kleti ali drugih gospodarskih objektov, ki ne rabijo več prejšnjemu namenu, in jih preurediti za popestritev vinske ponudbe za možnost organiziranih
pokušenj in direktne prodaje vin. Lastno strokovno izobraževanje in »vzgoja« gostov o kulturni potrošnji vina morata biti naši stalni skrbi.
V okviru vinotoča, turistične kmetije ali gostilne si lahko uredimo posebne kotičke za ljubitelje in poznavalce vin. To je lahko za začetek tudi miza v najbolj nevtralnem delu prostora, ki ima »pogrinjek« pravih vinskih kozarcev in ki s posebnim znakom, ki je lahko pogruntavščina lastnika, opozarja gosta, komu je ta miza izrecno namenjena. Tudi vinska vitrina, po možnosti hlajena, pripomore k primerno hladni vinski ponudbi.
Kozarci za vino, sok, žganje naj vsaj v delu ponudbe kažejo naše spoštovanje do vina in gosta. Tudi hladilne posode iz gline za buteljčna vina so lahko dodatek h kakovostnejši ponudbi. Po vzoru pivovarjev si lahko omislimo posebne podstavke za kozarce, z našim ali vinogradnikovim logotipom.
Informacije za goste
Lično izdelana vinska karta z osnovnimi podatki o sorti, alkoholni stopnji, preostanku ne-povretega sladkorja v g/1, vsebnosti skupnih kislin, opisu vina, morebitnih nagradah in priznanjih za ponujeno vino. Vinski list je lahko stalen z vsemi vini ali za določen čas z namenom pospeševanja prodaje določenega vina ali tudi kot priporočilo za vino k posameznim jedem in hišnim specialitetam.
Izboljšanje opremljenosti steklenic - etiket. Embalaža za vino za eno, dve ali tri, šest ali dva-najst steklenic je lahko s celostno podobo enotna za posamezno vinsko turistično cesto. Razmisleka vredna je tudi stekle-
na ali plastična embalaža za neu-stekleničeno vino (od 2 do 5 litrov), vendar z dodatno etiketo našega vinotoča ali kmetije. Našim gostom in poslovnim partnerjem lahko ponudimo tudi možnost dostave vin po pošti ali z drugimi oblikami hitre dostave.
Naj nam
ne zmanjka idej
Pred sezono si lahko omislimo predstavitev naših vin predstavnikom turističnih agencij in našim stalnim poslovnim partnerjem. Ta predstavitev je lahko tudi skupna za več ponudnikov ali za celotno vinsko-turistično cesto in jo vsako leto za vse pripravi drugi ponudnik.
Vinogradniške prireditve or-
Robert Hozjan, s. p.
ŽIŽKI 95a, tel./faks: 02 570 18 33 Poslovalnica MELINCI 130, tel.: 02 541 18 28
ganiziramo ob praznikih, ob opravilih v vinogradu, lahko si tudi izberemo tradicionalno vsaj en dan za naš »hišni praznik«.
V jeseni in tudi med letom popestrimo našo dekoracijo omizja s sadjem, grozdjem, da naši gostje čutijo, da so v sadjar-sko-vinogradniški deželi. Tudi mladike trte ali tudi rozge ali cvetoče vejice sadnih vrst so popestritev dekoracije našega omizja.
Pozabljamo tudi na stranske produkte pri pridelavi grozdja, kot so vinski mošt, vinski sok, vinsko žganje, olje iz pečk in podobno.
Vedno bolj pa postaja nujna in posebno še tržno zanimiva okolju prijazna pridelava kmetijskih pridelkov, tudi grozdja in vina. V vinogradništvu je to lah
’’’ Umetna gnojila, zaščitna sredstva semena, krmila, otrobi, soja, krmilna moka, pesni rezanci _______________a
1 DA NJE6OVO UMETNO 6NOJILO
■DOJ WTc*l«>
NARAVE NE
Znoriš •!»	.
ko integrirana pridelava grozdja in vina, ki se je oblikovala v okviru Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije kot nosilke projekta in tudi z vključitvijo zasebnih vinogradnikov. Za Pomurje z njegovimi naravnimi danostmi je lahko tovrstna pridelava zelo pomembna in zakaj tega ne bi izkoristili še ponudniki v okviru vinsko-turi-stičnih cest.
Bistvo vsega pa je, da lahko pripomore vsak ponudnik v sklopu vinsko-turistične ceste k boljši razpoznavnosti naše regije in krajine, vendar je treba tu več lojalnega sodelovanja in povezovanja, ne pa da se zapiramo v lastne fizične in miselne plotove.
Ernest Novak, univ. dipl. inž. kmet. ■
Kmet, mehanizacija^^ - trosilniki - predsetveniki - škropilnice - vinogradniška ^^prema - vrtno orodje^^/
►
►
►
Izvira iz Srednje Azije, k nam je prišla v srednjem veku. Za pridelavo izberemo prepustna, humusna tla, na preveč vlažnih tleh čebula ne uspeva, prav tako ne prenaša gnojenja s hlevskim gnojem in s preveč dušika, potem gnije, potrebuje pa kalij. Zaradi plitvih korenin jo moramo na slabše rodovitnih tleh dognojevati in namakati. Vsem je znana pridelava čebule iz če-bulčka, nekateri pa že vedo, da lahko pridelujemo čebulo tudi s sadika mi, najmanj pa je znano, da lahko čebulo zgodaj spomladi posejemo in jeseni pridelamo lepe čebule. Minimalna temperatura za vznik je 7 °C, optimalna 9-15 °C in za rast 15-18 °C
Čim bolj intenzivno je čebula obarvana, več snovi vsebuje in bolj je zdravilna. V ljudskem zdravilstvu ima že od nekdaj velik pomen. Čebula je naravni antibiotik, v našem prebavnem traktu ima baktericidni učinek. Obkladki blažijo vnetja, raz-kužujejo rane in blažijo pike žuželk. Čebula čisti kri, poživlja krvni obtok, pospešuje prebavo, preprečuje razvoj mikrobov, uničuje črevesne zajedavce, preprečuje gnilobne procese v črevesju, odganja vetrove ter pospešuje tek, izločanje seča in znoja. Večjih količin čebule ne smemo jesti pri hudih jetrnih in ledvičnih boleznih in obolenjih sečil. Da tako ne zaudarja, pojemo po njej nekaj listov peteršilja, zrn kave ali mentolov bombon.
Čebula
30
KMETIJSKA PANORAMA
15. marec 2001 ■■K
Ureditev okolice ob vinsko-turistični cesti na Goričkem
Prvi vtis je najpomembnejši
Ureditev naj bo v sozvočju z okolico
oričkega ne moremo uvrščati med značilne vinorodne krajine, kakršna je na Jeruzalemu, kjer je vinska cesta med velikimi vinogradi nekaj samo po sebi umevnega, medtem ko je na Goričkem le nekaj manjših strnjenih vinogradniških območij. Sploh je vinogradništvo na Goričkem povsem drugačno od pravih vinogradniških območij in se bolj omejuje na ljubiteljsko pridelavo ali dopolnilno dejavnost kmetij. Ne glede na majhen pridelovalni obseg se veča število ponudnikov vina in gostinskih storitev ravno na vinogradniških območjih. Zaradi razpršenosti vinorodnih območij po Goričkem je namen projekta vinsko-turistične ceste, povezati ponudnike in jih po možnosti nanizati ob skupni vinsko-turistični cesti. Poleg kakovostnega vina je za oblikovanje tovrstne ponudbe nadvse pomembna podoba širše krajine, skozi katero poteka imenovana cesta. Obiskovalci Goričkega bodo našo ponudbo tako ocenjevali tudi po dobrem videzu posamezne vasi, zaselka, hiše, okolice kulturnega spomenika, pospravljenih kmečkih dvorišč, urejenih vrtov ter navsezadnje tudi okolice in hiše posameznega ponudnika gostinske storitve.
Recepta o tem, kako je mogoče dobro in kakovostno urediti okolico ponudnikov storitev, na tem mestu ni mogoče zapisati. Lahko pa skupaj ugotovimo, kaj se trenutno v prostoru dogaja in kakšne so osnove dobrega urejanja.
Čim več domačnosti
Kljub razvojnim problemom na Goričkem, ki jih opisujejo številne študije, ugotavljamo, da v splošnem standard ljudi ni prešibek. To potrjuje množica novozgrajenih hiš, ki so se žal močno oddaljile od tradicionalnega vzorca. Ob novih in tudi starejših hišah opazujemo množičen pojav »okraševanja« vrtov z vsemogočimi dodatki od plastičnih palčkov in gradov do skalnjakov (pred odprtjem kamnoloma v Sotini na Goričkem tega pojava ni bilo) in »biotopov« - majhnih jezerc. Praviloma so vsi našteti vrtni motivi vidni s ceste - na pogled drugim, mimoidočim, ki jim sporočajo, poglejte, kaj imamo. Ob pogledu na dvorišče pa ne moremo ugotoviti, ali družina biva zunaj, na vrtu, na soncu in senci, ali se otroci lahko kje igrajo, ali lahko gost popotnik sede v senco. Prav tako so v vrtovih prevečkrat zasajene tujerodne vrste rastlin, ki jih je sicer mogoče kupiti v drevesnicah, vendar je njihovo poreklo daleč od tukaj, posajene v naše okolje pa delujejo izstopajoče, tuje in bahavo.
Domnevam, da so vzori okraševanja vrtov preneseni iz tujine in raznovrstnih revij, ki ne povedo ničesar o tem, kaj je na Goričkem izjemnega in ogleda vrednega, iz česa sestoji in katere rastline so tukaj že, odkar pomnimo.
Po drugi strani je na Goričkem mogoče opaziti tudi skrb posameznikov za ohranjanje stavbne dediščine, ki s pravo vnemo obnavljajo stare kmečke hiše in si v njih urejajo stalna ali občasna bivališča. V veliki večini
počnejo to mestni ljudje, ki so se naveličali mestnega vrveža in se vračajo na deželo.
Ne skazimo okolja
Oba nova trenda gradnje in urejanja okolice bivalnih objektov se mešata in prepletata, na žalost pa je skupna podoba precej zmedena in raztresena. Še pred desetletji so imele vasi vsaj nekaj samosvojih značilnosti (enako višino hiš, enako kritino streh, logično postavitev objekta gleda na strani neba in relief), sedaj pa postajajo podobne druga drugi, saj lahko en tip hiše srečaš povsod. Bivališča se razlikujejo tako po višini kot obliki
in barvi kritine, v zadnjem času pa tudi po izstopajočih barvnih fasadah. Hiše mimoidočemu tako zbujajo pozornost in mu hkrati sporočajo, da so ljudje v njej nekaj drugačnega. Nehote ob tem začutiš, da nekdanjih vaških skupnosti ni več.
Ob tem se sprašujem, kje je tista skromnost, ne siromaštvo, ki je bilo tako tipično za Goričko in je bilo značilno predvsem za protestantski živelj? Ali so novo-pridobljene oblike bivanja, ki slonijo na potrošniški miselnosti: danes kupim, jutri zavržem, res prave in dolgoročno kakovostno usmerjene? Ali ima tako razbita kulturna krajina resnično možnost za turistični razvoj?
Prispevajmo k boljši podobi
Verjetno bo prihodnost pokazala, ali smo razvoj Goričkega pravilno načrtovali, kljub temu pa bi rada ob koncu nanizala nekaj napotkov vsem, ki želijo oblikovati okolico svojega objekta skladno s širšim okoljem in s tem prispevati k boljši skupni podobi širšega prostora.
Zelo pomembna je postavitev objekta med že obstoječe hiše ali ob nje v vasi ali zaselku kot tudi glede na strani neba. Ob postavitvi objekta v prostor je že treba razmišljati o ureditvi okolice, ločevanju javnega in zasebnega prostora; to je pomembno predvsem pri gostinskih objektih, kjer je lahko kakovosten pogled s terase ena od privlačnosti ponudbe.
Po določitvi funkcij sledita njihova razmestitev v prostoru ter oblikovanje prvin. Osnovne prvine pri oblikovanju okolice so ograje, utrjene dovozne in pohodne površine - tlaki ter tratne in zasajene površine. Ob postavitvi ograje moramo dobro
pretehtati, zakaj jo potrebujemo in kakšna bo njena funkcija; označitev meje, varovanje pred škodo domačih živali ali zaslon pred sosedi in neprijetnimi pogledi.
Razmerje med grajenimi in zelenimi rastočimi prvinami naj bo v korist slednjim, saj se podeželje ravno po tem razlikuje od mesta. Izbor materialov za gradnjo naj bo po možnosti iz neposrednega okolja, če želimo doseči pristnost in domačnost, npr. lesene in rastoče žive meje, pesek in prod.
Razporeditev dreves, grmovnic in cvetočih rastlin naj omogoča funkcionalno rabo dvorišča in vrta ter čim lažje vzdrževanje, seveda ob primerno oblikovani razporeditvi, ki naj bo preprosta in učinkovita - včasih zadostuje že zasaditev enega samega drevesa na tratni površini, ki lahko pričara prijetno bivanje na dvorišču.
Vrtni motivi, kot so skalnjaki, vodni biotopi, vodometi in vrtni kipci, naj bodo domiselni in v povezavi s celotno zasnovo ter neponovljivi - lahko umetniško
ali mojstrsko delo. Rastline, zasajene v vrtu in okolici, naj oo3b pretežno izbrane med domačimi vrstami; na ta način ne tvegamo, da nam ne bodo uspevale ali bodo povzročile neznane posledice v okoliški naravi.
Ob naštetih usmeritvah moramo upoštevati ob snovanju bivališča, gostišča in okolice še marsikaj, natančno pa je mogoče svetovati le na konkretnih primerih. Vsaka ureditev, ki bo v sozvočju z okoliškim prostorom v soseščini in širši krajini, bo nedvomno zanimiva tudi mimoidočim in bo privlačna za obiskovalce mesta, ki se na podeželju hočejo odpočiti od stresnega življenja in množice barv, ki jih bombardirajo z velikih oglasnih panojev in trgovskih centrov. In ravno zelena barva je tista, na kateri se oči najbolje spočijejo medtem ko sveži podeželski zrak prečisti s smogom onesna žena pljuča, telo pa se okrepča ob domači hrani in kakovost nem vinu.	A
Stanka Dešnik, univ. dipl. inž. kraj. arh. I
Foto: ANNRl
Pomladitev starih dreves
Bregi brez dreves so kot oskubene kokoši
Z njimi ohranjamo krajino
daj je'čas, da se lotimo obrezovanja predvsem starih izrojenih dreves. Travniški sadovnjaki, po domače »ogradi«, so skozi stoletno zgodovino oblikovali našo krajino. Našim krajem dajejo ti nasadi ali posamezna drevesa videz in prepoznavnost.
V novejšem času, ko so bili v ospredju intenzivni nasadi, so bili travniški sadovnjaki zanemarjeni. Drevesa so začela propadati, mladih pa je bilo posajenih premalo. Tista drevesa, ki jih že dolgo nismo obrezovali, je močno napadla bela omela, nevaren parazit, ki drevo največkrat uniči. Pridelek iz teh sadovnjakov ali posameznih dreves pa nam daje še vedno dragoceno surovino za kis, sadna vina, sokove, suho sadje, marmelade, žganje itd.
V novejšem času se ekološka zavest veča in s tem tudi spreminja odnos do starejših dreves, ki so s svojo starostjo in preteklostjo del kulturne dediščine ter ohranjajo biološko ravnovesje v naravi. Mnoge ptice so se obdržale prav zaradi lukenj v starejših deblih, vemo pa, da so otice ooleg lepega petja tudi koristne, saj se hranijo s škodljivci
Imamo torej veliko razlogov, da starejša drevesa pomladimo, pognojimo in jim damo novih moči za daljše življenje. Vsak človek se lahko zamisli pri slehernem ostarelem drevesu, ki ga je posadil oče, dedek ali celo pradedek. Drevo raste, toda ne zna govoriti, ne zna povedati, kaj potrebuje. Naš dober strokovnjak inž. Lombergar je večkrat poudarjal, da če bi se ljudje lahko pomlajevali tako kot drevesa, bi bili vedno mladi. In še ena prispodoba: »Če naši bregi ne bodo posajeni z drevesi, bodo videti kot gole oskubene kokoši.«
Za ohranitev travniških nasadov moramo narediti veliko več, če hočemo poleg ekonomske koristi ohraniti kulturno krajino. Vsak turist vidi poleg lepih cest in hiš najprej urejenost okolja. Pozivam osnovne šole z vrtci, da zasadijo (če še nimajo) sadne vrtove okrog ustanov, kjer se bodo učenci tudi učili, kako moramo z drevesi delati od saditve do rodnosti. Prav tako naj kmetijski odbori pri občinah, sadjarska društva, turistična, čebelarska in tudi upokojenska društva z ljubeznijo ohranjajo ostarela drevesa in s tem tudi krajino.
Vlado Smodiš, kmet. inž. I
MII 15. marec 2001
KMETIJSKA PANORAMA
31
Okopavine so največji porabnik humusa
Z organskimi gnojili do rodovitnejših polj
Najboljši za izboljšanje tal je hlevski gnoj
a ohranitev rodovitnosti zemlje je treba vrniti na njivsko površino toliko organske snovi, kolikor se je na leto razkroji pod vplivom mikro- in makroorganizmov
oziroma živega sveta v tleh. Porabljena količina pa je odvisna predvsem od deleža okopavin (največjih porabnikov humusa) v kolobarju. Če jih je v njem do 25 odstotkov, se razgradi do 31 humusa na leto (to je okoli 15 t/ha hlevskega gnoja), če jih je do 35 odstotkov, pa se na leto razgradi do 41 humusa/ha (to je okoli 20 t/ha hlevskega gnoja). Dejstvo je, da je v pomurskem kolobarju več kot 35 odstotkov okopavin (koruza,
sladkorna pesa, krompir), zato je potreba po gnojenju z organskimi gnojili toliko večja, da v tleh zagotovimo zadosten delež humusa in s tem ohranimo rodovitnost tal.
z
Odmrlo organsko snov v tleh razkrajajo različni organizmi, ki jih delimo na makro- in mikroorganizme. Po nekaterih podatkih je lahko v rodovitni njivski zemlji tudi do 13 t/ha različnih mikroorganizmov ter do 7 t/ha makroorganizmov. Ves ta drobni živi svet kmetijskih tal potrebuje hrano, ki jo dobi tako, da žre in s tem razkraja odmrlo organsko snov.
Mineralizacija organske snovi in humifikacija (nastanek humusa) potekata istočasno. Hitrost mineralizacije (razkrajanja) je odvisna od podnebnih razmer (vlage in temperature v tleh), zračnosti, reakcije ali pH-vred-nosti tal, človeka in organske snovi. Organska snov, ki ima razmerje med ogljikom in dušikom nad 1:20, se mineralizira počasneje in lahko pride pri naslednji poljščini do motene oskrbe z dušikom oziroma do dušične depresije. Dokazano je, da se organska snov iz detelj najhitreje mineralizira, sledijo pa trave, slama žit, stelja listavcev in žagovina. To pomeni, da sta žagovina in listje izredno slab material za steljo, saj se zaradi širokega razmerja med ogljikom in dušikom zelo počasi mineralizirata, hkrati pa nastaja iz njiju kisel humus (surovi humus ali trhlina) z značilnim kislim vonjem in večjo vsebnostjo fulvo kislin.
Humus je neposreden vir hrane
70 odstotkov vse organske snovi v tleh organizmi razkrojijo na aktivni ali hranilni humus. To pomeni, da več kot dve tretjini organske snovi v tleh razpadeta na osnovne sestavine - makro-hranila (dušik, fosfor, kalij magnezij, kalcij) in .mikrohranila (bor, kobalt, molibden itd), ki so gojenim rastlinam neposreden vir hrane v tleh. Le 30 odstotkov organske snovi se humificira v tako imenovani trajni humus, ki ga je na pomurskih njivskih površinah med 1 in 3 odstotki, to pa je za vzdrževanje rodovitnosti njivskih površin mogoče premalo. Naš cilj mora biti, da je trajnega humusa v tleh čim več. Po nekaterih podatkih je v 20-centi-. metrski ornici 60 do 90 ton humusa. V tej količini humusa je okoli 3 do 6 ton dušika. Če se ga na leto mineralizira 1 do 2 odstotka, je to 30 do 120 kg du-šika/ha. Toliko dušika lahko torej pričakujemo na hehtar normalno rodovitne njive iz tal oziroma humusa.
Humus ima v tleh pomembno vlogo. Med seboj povezuje talne delce v mineralno-organski kompleks. Njivske površine, ki vsebujejo velik odstotek humusa, so tako manj izpostavljene zaskorjenosti. Še zlasti pride do nje predvsem po spomladanski pripravi tal za setev sladkorne pese in koruze. Namreč: ob večji vsebnosti humusa se v tleh tvori več mrvic, ki so obstojnejše
strukture in v tleh zagotavljajo ugoden vodno-zračni režim oziroma je izmenjava plinov med tlemi in ozračjem intenzivnejša, posledica pa je boljše uspevanje gojenih kultur. Humus ima tudi sposobnost reverzibilnega vezanja hranilnih snovi in vode.
Odpornost proti suši
Ugotavljamo, da so tla, ki vsebujejo večji odstotek humusa, odpornejša proti suši. Namreč le-ta je v tleh skladišče vode in jo posreduje rastlinam tedaj, ko jo potrebujejo. Predvsem na peščenih tleh, kjer je v teksturni sestavi tal manj gline, ki ima podobne lastnosti kot humus, mora biti cilj kmetovanja, da je v tleh čim več humusa. To pomeni, da tek-sturne sestave tal ni mogoče zamenjati, lahko pa povečamo delež humusa z gnojenjem z organskimi gnojili. Posledice suše, ki nas v zadnjih letih na območju Pomurja pogosto pestijo, lahko delno zmanjšamo s povečanjem vsebnosti humusa v tl^h. Na težjih ilovnatih tleh pa ima humus tudi pomembno vlogo, saj zrači in ter tako pospešuje izmenjavo plinov v tleh.
Humus v tleh je mogoče povečati samo z gnojenjem z organskimi gnojili. Organska gnojila so lahko rastlinskega izvora, kot so žetveni ostanki (slama žit, koruznica), glave sladkorne pese, strniščni dosevki, listje listavcev, žagovina ter odmrli koreninski sistem trav in detelj, ali živalskega izvora, hlevski gnoj, gnojevka in kurnjeki.
Najboljši je hlevski gnoj
Hlevski gnoj je nenadomestljivo organsko gnojilo. Dozorel (zori 3 do 4 mesece) je takrat, ko je težko ugotoviti, iz kakšnega materiala je nastal, vsebuje veliko hranilnih snovi in mikrobiološkega življa, ki daje tlem življenje. Od drugih organskih gnojil se razlikuje po tem, da se pod vplivom mikroorganizmov že na gnojišču razkroji do hranilnega in trajnega humusa, pri drugih organskih gnojilih pa se dogaja ta postopek na polju. Z njim dosežemo največji gnojilni učinek takrat, ko ga po trošenju takoj zadelamo v tla. Izgube hranilnih snovi, predvsem dušika, bodo manjše, prav tako pa zavarujemo mikroorganizme pred sončnimi žarki. S hlevskim gnojem gnojimo predvsem okopavine, ki med rastjo potrebujejo humus, po travinjih pa ga praviloma naj ne bi trosili. Že zaradi navedenih razlogov pa tra-vinja nimajo potreb po dodatnem humusu, saj si ga zaradi delnega odmiranja koreninskega sistema sama dovolj nakopičijo v tleh za uspešno rast travne ruše. Z neenakomernim trošenjem pa lahko poškodujemo travno rušo in tako omogočimo razrast manj vrednih trav in zeli.
Gnojevka kot samostojno
gnojilo ne prispeva bistveno k povečanju humusa v tleh, se pa dobro dopolnjuje z žetvenimi ostanki, kot so slama žit in ko-ruznice. Neposredno trošenje gnojevke po žetvenih ostankih in takojšnjem zaoravanju pospešuje mikrobiološko delovanje v tleh in s tem razgradnjo organske snovi, saj se razmerje med ogljikom in dušikom zaradi velike vsebnosti dušika v gnojevki bistveno zoži. Predvsem trošenje gnojevke po koruznici je zaradi širokega razmerja med ogljikom in dušikom dobrodošlo, saj preprečuje dušično depresijo oziroma pomanjkanje dušika predvsem spomladi v ozimnih žitih. Gnojevka kot gnojilo je sicer bogato s hranilnimi snovmi, vendar ima slabost, saj kisa tako njivske kot travniške površine. Dejstvo je, da gnojevka vsebuje do 50 odstotkov dušika v obliki NH;+, ki kisa tla. Njen gnojilni učinek bo najboljši, če jo po trošenju čim prej zadelamo v tla. Z njo je tudi priporočljivo gnojiti travinja. Je pa dejstvo, da moramo biti pri trošenju zelo previdni. Največ poškodb na travni ruši nastane zaradi trošenja v suhem in pretoplem vremenu.
Različne poljščine v tleh pustijo tudi različno količino or
Paradižnik izvira iz tropskega območja perujskih Andov, je toplotno zahtevna rastlina, vendar manj kot paprika, tudi glede tal. Temperaturni optimumje pri 25 °C, pri temperaturah pod 11°C in nad 30 °C so motene rast, oplodnja cvetov in obarvanost plodov. Opraševanje pospešimo s tresenjem rastlin, prezračevanjem in s čmrlji. Toleranten je za kislost in slanost tal in občutljiv za pomanjkanje svetlobe in vlage. Na ekstremno lahkih ali težkih tleh ne uspeva. Na isto površino ga sadimo vsaka tri leta. Korenine razvije več kot meter globoko, zato morajo biti tla rahla in globoka, dobro gnojena s kalijem. Gnitje na vrhu plodov preprečimo s foliarnimi kalcijevimi gnojili. Povečano odpornost proti boleznim dosežemo s cepljenjem na odporno podlago. Svetovni trend pri tržni pridelavi je hidroponska vzgoja v sedem in več metrov visokih rastlinjakih.
Pravijo, da paradižnik pomlajuje in vzbuja mladostne moči. Ugodno vpliva na srce in obtočila. Pospešuje nastajanje krvi, znižuje krvni tlak, pospešuje prekrvavitev, izločanje trebušne slinavke, želodčnega soka, vode iz organizma, zmanjšuje količino sečnine. Priporočajo ga pri različnih dietah, telesni utrujenosti, pomanjkanju teka, po okrevanju. V svežih plodovih je največ hranilnih snovi.
Paradižnik
ganske snovi, ki se pod vplivom mikrobiološkega življa v tleh mineralizira in humificira v trajnejšo obliko.
Preglednica: Suha snov, ki jo pustijo posamezne poljščine v tleh
Poljščine Pridelek suhe in mešanice snovi v dt/ha Okopavine	5-10
Žita	15
Enoletne DTM	40
Dvoletne DTM	50
Dvoletne TM	65
DTM - deteljno-travna mešanica TM - travna mešanica
Kot je razvidno iz preglednice, pustijo najmanj organske snovi v tleh okopavine in strna žita. Za slednje velja to le, če slamo po žetvi odpeljemo z njive. Bistveno pa pripomorejo k obogatitvi tal z organsko snovjo in s tem posledično z aktivnim ali hranilnim ter trajnim humusom različne DTM in TM. Znano je, da se koreninski sistem raznih mešanic neprestano obnavlja. Po nekaterih podatkih naj bi letno odmrlo do 30 odstotkov vseh korenin, ki predstavljajo veliki potencial za različne oblike humusa v tleh. Torej ni čudno, da vsebujejo tla pod travinjem do 12 odstotkov humusa.
Vključevanje mešanic v kolobar
Če želimo, da povečamo delež humusa v tleh ter tako izboljšamo rodovitnost njivskih površin, moramo nujno vključiti v kolobar DTM in TDM. Seveda na govedorejsko usmerjenih kmetijah sprememba kolobarja ne bo povzročala nobenih težav, več pa jih bo predvsem na pra-šičerejsko usmerjenih kmetijah. Vendar so se tudi v tej panogi stvari premaknile, saj predvsem v nekaterih evropskih deželah vključujejo v obrok pri nizko brejih svinjah kakovostno travno silažo. Detelje v mešanicah tudi bogatijo tla prek simbiotskih bakterij, ki živijo v sožitju s koreninami, z dušikom. Po nekaterih svetovnih podatkih lahko bakterije letno vežejo pri 30-odstot-nem deležu detelj v botanični sestavi do 70 kg/ha čistega dušika. Gre za biološko vezan dušik, ki pa doseže svojo hranilno vrednost šele takrat, ko bakterije odmro in se pod vplivom mikroorganizmov mineralizirajo. Samostojni posevek detelje (črna detelja, lucerna, bela detelja) pa lahko veže prek simbiotskih bakterij do 200 kg/ha čistega dušika. Dokazano je, da pustijo
I dve- do triletne TDM v tleh več dušika kot monokulturne setve trav. TDM tudi v tleh pospešujejo mikrobiološko aktivnost. Nekateri svetovni strokovnjaki navajajo, da je že pri enoletnih TDM v tleh za 70-odstotkov več črvov kot na njivskih površinah. Trave in detelje v kolobarju izboljšujejo zdravstveno stanje zemlje. To je še toliko pomembnejše, če si v kolobarju sledijo žita.
Tudi s setvijo strniščnih dosevkov za zeleni podor lahko na njivskih površinah bistveno izboljšamo delež humusa v tleh. Za zeleni podor pridejo v poštev vrste, ki dajo v želo kratkem časovnem obdobju velik pridelek zelinja in ne prezimijo. S setvijo le-teh ne povečamo samo humusa v tleh, ampak zavarujemo njivske površine pred negativnimi vplivi vremena. Še zlasti v poletnih obdobjih, ko dosegajo temperature zraka največje vrednosti, naredijo njivskim površinam in mikrobiološkemu življu v tleh največ škode.
Zavedati se moramo, da so tla živi organizem, zato jih moramo varovati in s sodobnimi tehnologijami izboljševati.
Kmetijska svetovalna služba Dr. Stanko Kapun ■
32 KMETIJSTVO 15. marec 2001 BfllllK
Cene v kmetijskih trgovinah
Prašičereja v Sloveniji
Po pomembnosti takoj za govedorejo
Trgovina Roberta Hozjana, prodajalni v Žižkih in Melincih Semenska koruza		
Pioneer	pakiranje	MPC v sit
Elita hibridi	25 MK	7.030,00
Super elita	25 MK	7.640,00
Super elita 2001	25 MK	8.550,00
Semenski krnmpir sorta	debelina	MPC v sit/kg
Agria (A)	28-35	214,00
Agria (A)	35-55	143,00
Desiree (E)	28-35	173,00
Kondor(A)	28-35	250,00
Sante (A)	35-55	119,00
Primura (A)	35-55	125,00
Maris bard ( A )	35-55	240,00
Mineralna gnojila	pakiranje	MPC v sit/kg
PK 10:30+0,2 B	50/1	48,60
NPK 7:20:30	50/1	64,50
NPK 15:15:15	50/1	53,40
KAN 27% N	50/1	46,90
UREA 46%	50/1	49,30
Sredstva za varstvo rastlin		
artikel	pakiranje	MPC v sit
Folidol olje	0,2	360,00
Folidol olje	1/1	1.240,00
Cuprablau	1/1	695,00
Belo olje	0,5	420,00
Dicuran torte	1/1	5.950,00
Cougar	1/1	4.850,00
Galium	1/1	1.280,00
Herbocid	1/1	915,00
Grodyl plus	1/1	4.250,00
Pimextra gold	1/1	2.670,00
Primextra tz	1/1	1.720,00
Primextra tz	5/1	7.920,00
Ciatral- ala	1/1	1.490,00
Ciatral - ala	5/1	7.170,00
Stomp	1/1	1.620,00
Dual gold	1/1	4.440,00
Pyramin turbo	1/1	3.915,00
Pyramin turbo	5/1	18.170,00
Trgovina Ljutomerčan, Ljutomer		
Semenska koruza		
Pioneer	pakiranje	MPC v sit
Elita hibridi	25 MK	6.690,00
Super elita	25 MK	7.270,00
Super elita 2001	25 MK	8.100,00
Agrosaat		
Elita hibridi	25 MK	5.680,00
Super elita hibridi	25 MK	6.240,00
Super elita 2001	25 MK	6.890,00
Novartis		
Standard hibridi	25 MK	6.130,00
Extra hibridi	25 MK	6.490,00
Futura hibridi	25 MK	•7.330,00
KWS	\		
Ouen	25 MK	7.310,00
Fanion	25 MK	6.660,00
Laureat	25 MK	7.310,00
Bo:		
Bc 272	25 MK	5.300,00
Bc 278	25 MK	5.300,00
Bc 318	25 MK	5.300,00
Semenski krompir sorta	debelina	MPC v sit/kg
Maris bard	35-55	180,00
kondor	35-55	150,00
bright	35-55	119,00
arinda	35-55	135,00
Sredstva za varstvo rastlin		
artikel	pakiranje	MPC v sit
Dicuran torte	1/1	5.554,00
Cougar	1/1	4.600,00
Grodyl plus	1/1	3.985,00
Mentor	1/1	1.965,00
Primextra gold	1/1	2.570,00
Dual gold	1/1	4.200,00
Stomp	1/1	1.490,00
Merlin pac za 1 ha	1/1	9.915,00
Trophy	1/1	3.291,00
Goltix	1/1	5.320,00
Pyramin	1/1	4.130,00
Betanal progress of	1/1	6.600,00
Folidol olje	0,2	390,00
Folidol olje	1/1	1.290,00
Antracol	1/1	1.440,00
Mesurol fs 500	0,2	2.760,00
Mesurol fs 500	1/1	9.190,00
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Proizvodni parametri
Zaradi ekonomičnosti prašičereje je nujno treba upoštevati nekatere proizvodne parametre:
doba laktacije od 25 do 30 dni, obnova osnovne črede do 40 % število prasitev na leto od 2,0 do 2,2 gnezda;
izgube od prasitve do odstavitve 15,0 %, od odstavitve do 23 kg 6,0 %, od 23 kg do 100 kg 4,0 %, skupaj izgube 23,16 %;
velikost gnezda živorojenih pujskov 9,80 glave, odstavljenih pujskov 8,10, 23-kilogramskih tekačev 7,80 in 100-kilogram-skih pitancev 7,50 glave;
letna proizvodnja na svinjo: živorojenih pujskov 20,90 glave, odstavljenih pujskov 17,80, 23-kilogramskih tekačev 16,75,100-kilogramskih pitancev 16,50 glave, teža pujskov na 28. dan starosti 7,50 kg;
dnevni prirast od rojstva do odstavitve 200 g, od odstavitve do 23 kg 360 g, od 23 do 60 kg 580 g, od 60 do 100 kg 680 g, od 23 do 100 kg 615 g.
Prihodnost prašičereje v Sloveniji
V Sloveniji imamo neuravnovešeno prirejo živinorejskih proizvodov. Soočamo se s presežki mleka in perutnine, medtem ko z lastno prirejo prašičjega mesa pokrivamo približno 70 % porabe, kljub najnižji porabi prašičjega mesa v EU in v srednji Evropi: Slovenija 22 kg, Češka 44 kg, Avstrija 56 kg in Danska 63 kg letno na prebivalca (1995).
Slovenska prašičereja je glede na prašičerejo v EU v zelo neugodnem položaju, vzroki so: slabša samooskrba s prašičjim mesom, slabša struktura kmetij in slabša produktivnost, drugačni ekološki pogoji in predpisi, neurejeno trženje in plačevanje, manjša prireja prašičjega mesa na stalež prašičev, slabo sodelovanje med rejci in klavno industrijo, slaba organiziranost itd.
V letu 1992 je bila izdelana študija »Slovenska prašičereja do leta 2000«, ki predvideva povečanje tržne prireje prašičev na kmetijah, medtem ko se zaradi okoljevarstvenih problemov prireja prašičev na farmah ne bo povečala. Obstoj velikih farm bo odvisen od sposobnosti njihovega prilagajanja veljavnim predpis som o ekologiji in etologiji reje prašičev ter konkurenčnosti na . trgu. Razvoj prašičereje na kmetijah bo odvisen predvsem od možnosti povečanja velikosti kmetij oziroma od prestrukturiranja kmetij. Razvoj tržne proizvodnje prašičev na kmetijah je treba spodbujati predvsem na
kmetijah, ki imajo dovolj zemlje in možnosti za pridelavo krme za prašiče, ki imajo dovolj zemlje za smotrno uporabo gnojevke ali prašičjega gnoja in ki imajo primerno lokacijo za ekološko rejo prašičev.
Razvoj prašičereje na kmetijah bi moral biti deležen posebne agropolitične podpore, ki bi pri načrtovanju širitve te reje upoštevala naslednja dejstva:
minimalne zmogljivosti hlevov za prašiče, da bi bil rejcu zagotovljen ustrezen dohodek,
tehnologijo reje prašičev z nizkimi investicijskimi vlaganji in energetsko varčnimi sistemi,
lokacija in gradnja svinjakov zunaj urbanih naselij (problem
Izobraževanje kmetovalcev
Društvo vinogradnikov Kobilje organizira 16. marca ob 14.00 ocenjevanje vina v gostilni Smej v Kobilju. Istega dne bo v Kobilju ob 18.00 uri kviz MLADI IN KMETIJSTVO.
Kviz MLADI IN KMETIJSTVO bo tudi 16. marca ob 18.00 v Ce-zanjevcih.
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Turnišče bo imelo ocenjevanje vina 17. marca ob 14.00 uri v dvorani občine.
Društvo vinogradnikov Lendava bo imelo ocenjevanje vina 20. marca ob 9.00 v hotelu Lipa.
22. marca bo v Bolehnečicih kviz MLADI IN KMETIJSTVO v gasilskem domu ob 18.00.
infrastruktura),
pridelava krme - velikost pra-šičerejske kmetije mora biti vezana na njivske površine, ki so potrebne za pridelavo osnovne krme (koruza, ječmen) ter uporabo prašičjega gnoja ali gnojevke,
upoštevati zahteve EU (ekolo-' ški, etološki, kakovostni in tržni pogoji reje),
ekstenzivna domača reja prašičev kot dopolnilna dejavnost na kmetiji,
pfimerna organiziranost proizvodnje in prodaje (od krme do končnega proizvoda),
izobraževanje rejcev in strokovnjakov.
Dr. Alojz Slavič ■
Svetujemo vam
AGRONASVET
"ŠKRILEC" Čentiba d. o. o.
Čentiba 54, tel.: 02 575 15 21, 574 17 73
UGODNA PONUDBA: -KMETIJSKEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA - ENOLOŠKIH SREDSTEV - KMETIJSKE MEHANIZACIJE -INOX SODOV
PRIPOROČAMO SE!
Strokovni nasvet
Gnojenje pašnikov
a sodobnem čredinskem pašniku živina ne popase ved no vseh čredink. Za travno rušo in pašo pa je mnogo bolje, če del čredink pokosimo. Govorimo o pašno-ko-
šni rabi travnatega sveta. Naša želja je, da pašnike čim bolje izkoristimo, zato jih moramo tudi pravilno gnojiti.
Čredinske pašnike gnojimo s kalijem in fosforjem tako kot travnike, in sicer spomladi. Poleg skupne letne količine dušika je pri gnojenju pašnikov odločilno vprašanje, kako dušikova gnojila med rastjo razdeliti, da bo za pašnik oziroma pasočo se živino najprimernejše.
Po zdajšnjih raziskavah je na čredinskih pašnikih učinkovitost dušika najboljša v maju in juniju, slabša v juliju in avgustu, konec avgusta in v septembru pa spet boljša.
Iz tega sledi, da je najprimernejše, če celoten odmerek dušika razdelimo na približno enake dele in če gnojimo po vsaki rabi, seveda pa upoštevamo tudi vreme oziroma od vremena odvisno rast.
Torej prvič gnojimo spomladi, ko se začne vegetacija, in potem po vsaki rabi do zadnje. Z dušikom se splača gnojiti v normalnih letih do 15. septembra. Lahko pa gnojimo še močneje z dušikom spomladi ali pozno poleti, odvisno od tega, ali nameravamo pokositi večji del pašnika za zimsko krmo ali pospeševati rast proti jeseni. Razdelitev letnega odmerka dušika 150 kg/ha bi bila v prej opisanih treh primerih in rabah (košnjah ali pašnjah) takšna:
GNOJENJE
Enakon^rno gnojenje
Močneje spomladi
Močneje poleti
kg/ha N
Gnojevka + 40 + 40 + 40 + 30
60 + 50 + gnojevka + 40 + gnojevka
30 + 40 + 50 + gnojevka + 30
Ko gnojimo z gnojevko ali gnojnico, praviloma ni potrebno hkratno gnojenje z mineralnim dušikom ali mineralnimi gnojili nasploh. Če pa iz organskih gnojil ne dobimo dovolj N, je hkratno gnojenje z mineralnim dušikom potrebno. Gnojenje z dušikom lahko deloma prilagodimo tudi vremenskim razmeram. Enkraten odmerek je običajno 40 do 60 kg/ha dušika oz. 200 kg/ha KAN-a.
Enakomerno gnojenje Gnojevka + 40 + 40 + 40 + 30 kg/ha
Osnovno gnojenje:
L dognojevanje
II. dognojevanje III. dognojevanje IV. dognojevanje
300 kg/ha NPK 7:20:30 (ko ruša ozeleni) + 25 m3 gnojevke
150 kg/ha KAN 27%
150 kg/ha KAN 27%
150 kg/ha KAN 27%
100 kg/ha KAN 27%
Močneje spomladi
Osnovno gnojenje
I.	dognojevanje
II.	dognojevanje
III.	dognojevanje
IV.	dognojevanje
Močneje poleti
Osnovno gnojenje
I.	dognojevanje
II.	dognojevanje
III.	dognojevanje
IV.	dognojevanje
60 + 50 + gnojevka + 40 + gnojevka
300 kg/ha NPK 7:20:30 (ko ruša ozeleni)
+ 150 kg/ha KAN 27%
200 kg/ha KAN 27 %
25 m3 gnojevke
150 kg/ha KAN 27%
25 m3 gnojevke
30 + 40 + 50 + gnojevka + 30
300 kg/ha NPK 7:20:30 (ko ruša ozeleni)
+ 50 kg/ha KAN 27 %
150 kg/ha KAN 27%
200 kg/ha KAN 27 %
25 m3 gnojevke
100 kg/ha KAN 27%
Pri načrtovanju gnojenja smo upoštevali, da je bil pašnik popasen 3- do 4-krat na leto in 1- do 2-krat pokošen, torej skupno 4- do 6-krat rabljen, da ga je živina pravočasno popasla in je bilo na njem dovolj živine ter da je prišla večina gnoja in gnojnice ali gnojevke med letom nazaj na pašnik neposredno ali posredno.
Dr. Stanko KAPUN, Kmetijska svetovalna služba ■
Priporočene travno-deteljne in travne mešanice za setev
zbor vrst za travno-deteljno oziroma travno mešanico je ključnega pomena za uspešno pridelavo zelinja na travi-nju. Za območje Pomurja je značilna pedološka sestava tal, ki jo je tudi treba upoštevati pri sestavi mešanice. Rezultati večletnih preizkusov kažejo, da smo dosegli na težjih tipih tal zelo dobre pridelovalne rezultate z mešanicami na osnovi trpežne ljuljke in bele detelje, na lažjih tleh, kjer prevladujeta v teksturni sestavi tal pesek in prod, pa smo dosegli boljše pridelovalne rezultate z monokulturnimi setvami pasje trave.
Na težjih tipih tal bomo dali prednost pri setvi naslednjim mešanicam, ki se dobijo na pomurskem tržišču in širše po Sloveniji:
TURBO tetra (1,3,4 in 6,11) so mešanice, ki temeljijo na diploidnih in tetraploidnih sortah trpežnih ljuljk. Mešanice se med seboj razlikujejo po deležu posameznih sort in številu vključenih drugih vrst. Turbo tetra 1 še vključuje majhen delež bele detelje, ki bistveno izboljšuje kakovost pridelanega zelinja. Posebno pozornost je treba dati številki 6, saj so v mešanico vključene tetraploidne hibridne ljuljke, ki še posebno vplivajo na pridelek in kakovost zelinja.
- UNIVERZAL je travno-deteljna mešanica, namenjena za pridelavo na njivskih površinah. V mešanico sta vključeni poleg različnih vrst trav še črna in
- RAVENKI (1 in 3) sta travno-deteljni mešanici, namenjeni za intenzivno košno (1) in intenzivno pašno rabo (3). RAVENKA 2 je travna mešanica, namenjena za setev v dosedanjo travno rušo. Mešanice RAVENKE temeljijo na diploidnih in tetraploidnih trpežnih ljuljkah in so plod večletnega dela Kmetijske svetovalne službe pri ŽVZ-ju za Pomurje. Odlikujejo jih trpežnost in velik ter s hranljivimi snovmi bogat pridelek zelinja.
Na lažjih tleh bomo dali prednost setvam naslednjih mešanic:
- GORIČANKI (1 in 3) sta travno-deteljni mešanici, namenjeni izključno za pridelovanje na sušnih območjih za intentivno košno (1) in pašno rabo (3)-GORIČANKA 2 je travna mešanica, sestavljena iz ranega in srednje poznega tipa pasje trave in je namenjena za izključno prisojne sušne lege ter talne tipe, ki vsebujejo manj kot 15 odstotkov gline v teksturni sestavi tal. So plod večletnega dela Kmetijske svetovalne službe za Pomurje.
- TRAVNIK 2 je travno-deteljna mešanica, prav tako primerna za setev na sušnih rastiščih. Namenjena je predvsem za pridelavo na njivskih povr^ šinah.
Kčr je na tržišču veliko različnih travno-deteljni*1 in travnih mešanic, je smiselno, da se pred izbir0 posvetujete z območnim svetovalcem.
Kmetijska svetovalna služba za Pomurja
Televizijski s
re
16.marc
22.marca 2
IV Petek, 16. 3
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Prisluhnimo tišini
9	.00 Zverinice iz Rezije
9.15 Volkovi, čarovnice in velikani
9.25 Na liniji, oddaja za mlade
9.55 Oddaja za otroke
10.35	Raziskovalci, ameriška serija
11.30	Slovenski magazin
12.00 Neznani vojak, angleška drama, 3. del
13.00 Poročila
13.45 Prvi in drugi
14	.05 Bolezni našega časa: Pljučni rak
14.35 Osmi dan
15	.05 Vsakdanjik in praznik
16	.00 Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Zares divje živali, ameriška serija
17.10 Sanjska dežela
17.45 Resnična resničnost
18.20 Dosežki
18.45 Risanka
19,00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Garači, angleška nadaljevanka
21.00 Deteljica
2	1.10 TV Poper
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Polnočni klub
0.05 Zoofobije: Strah pred žabami
0.10 Zakleta dvojčka, kanadski film
TV SLOVENIJA 2
8	.00 Simpsonovi, risana nanizanka
8.30 Videospotnice
9.35 V strahu, ameriški film
12.10 SP v smuč, poletih, prenos iz Planice 14.35 Bitka na Rio de la Plati, angleški film
16.30 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka
17.00 Čez rob, ameriška nanizanka
18.00 Nov začetek, ameriški film
19.35 Videospotnice
20.05 Svet mamil, norveška serija
21.00 Grof Monte Cristo, francoska nad.
21.50 Greenhorn, nemški film
23.20 Neprimerno delo za žensko, nad.
0.15 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo
0.55 South Park, risana nanizanka
1.15 Simpsonovi, risana nanizanka
1.46 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Otroški zdravnik, nan. - 15.30 Oprah Show: Pari, ki so posvojili dvojčke - 16.25 Milady, nad. -17.20 Moja usoda si ti, nad. -18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Špiclji, nan. -21.00 Barva denarja, am. film - 23.10 Zlata krila, nan. - 0.00 Milenium, nan. - 0.50 24 ur
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, pon. - 12.45 Pop’n’roll - 13.45 Bravo, maestro - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.40 Xena, nan. - 16.35 Mož pravice, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan. -18.30 Pa me ustrelil, nan. -19.00 Simpatije, nan. -20.00 Moja punca, am. film - 21.50 Felicity, nan. -22.45 Trije, nan. - 23.40 Policisti, nan.
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Avtomobilsko zrcalo, oddaja o avtomobilizmu - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno -
15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Intervju; Dejan Korpič -15.40 Anketa - 15.45 Kleklova knjigarna v župniji sv. Nikolaja - 16.00 Dobro jutro, Pomurje, ponovitev - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar -18.25 Najspot, oddaja v živo - 18.35 Trgovina Kegl nagrajuje, v živo - 18.50 Napoved športnih dogodkov - 18.55 Iz soboške tržnice - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 10.30 Četrtkov klepet, ponovitev. 11.10. Odprta tema, iz produkcije ZLTV. 12.25 Videostrani. 15.20 Četrtkov klepet, ponovitev. 16.20 NK Beltinci: NK Nafta, posnetek. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Moto šport, športna oddaja. 21.00 I feel good, zabavna oddaja v živo s Činčem. 22.00 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih motoriziranilišportih. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.50 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.50 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika. 01.20 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Terra nostra, nad. - 13.20 Svet mamil, serija -14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program -15.00 Otroški program - 16.00 Turistični magazin - 16.30 Hrvaška danes - 17.00 Televizija o televiziji - 17.25 Hugo - 17.50 Mala starinarnica: Obleka skozi stoletja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Klub seniorjev - 21.10 Varen prehod, ameriški film - 22.50 Odmevi dneva -23.15 Jumping at the Boneyard, ameriški film
TV HRVAŠKA 2
9.40 Poročila - 9.45 Hit depo - 11.45 Otroška serija - 12.10 Narava politike - 12.50 Ppl ure kulture - 13.20 Bolnišnica upanja, nan. - 14.05 Željka Ogresta in gosti - 15.05 Nevidni mož, nad. - 16.00 Poročila - 16.10 Naša zemlja, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama - 19.00 Zakonske vode, nan. - 19.30 Policija, nan. -20.05 Kviz - 20.25 Zakon in red, nad. - 21.10 Polni krog - 21.30 Latinica - 23.10 Pravi čas
TV Hrvaška 3
16.20 Evrogol - 17.20 Dvoboj na soncu, ameriški film - 19.30 Glas. prog. - 20.15 Namizni tenis ITTF, prenos iz Zagreba - 22.15 Šport danes -22.25 Ekran 2000.: Po X. dnevu hrvaškega filma - 23.10 Čas je za jazz: Black Coffee, Keith Jarrett - 0.30 Košarka: NBA pregled - 1.00 Košarka NBA: Philadelphia - Sacramento, prenos
TV MADŽARSKA 1
12.00 Poročila opoldne - 12.50 Glasbena veriga -13.00 Regionalni magazini - 13.58 Poročila - 14.00 Naša družinica, nan. - 14.55 Po velikih železnicah. sveta, serija - 15.50 Imate kaj časa? -16.00 Tisočletje -16.05 Konjska sila - 16.30 Madžarska ob koncu tisočletja - 17.30 Upokojenci -18.00 Poročila - 18.20 Okno - 19.15 Svet, šport, vreme - 20.05 Zlati moji, resnične pravljice - 21.30 V zagonu -22.00 Poročila - 22.10 Oboževalci - 22.40 Devet in pol tednov, erotični film
tv2
7.00 Tv-matineja - 9.25 Cartoon Network -11.00 Trnuljčica - 12.35 Club 7 - 13.30 Beli blisk, film -15.10 Ognjena puščava - 16.45 Lepotica Acapulca - 17.10 Fiorella - 18.00 Ranjena srca -18.30 Dejstva - 19.00 Filmske zvezde s Friderikuszom: Antonio Banderas - 20.00 Divji angel - 20.30 Darido-show z Lajcsijem - 23.00 Dober večer - 23.30 Csiszar.hu - 0.00 Umor manekenke, grozljivka
Avstrija 1
10.15 Formula 1, posnetek treninga iz Malezije
- 11.00 Sinan Toprak je nepodkupljiv - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Ljubica, pomanjšal sem otroke, filmska komedija - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Mesto kaosa - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Varuške, filmska kom. - 22.45 Zmajski most, akcijski film
Avstrija 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Tako lahko te je ljubiti, filmska komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Žarišče: Joachim von Ribentropp - 13,00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.20 Na sodišču - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki
Sobota, 17. 3
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9	.00 Radovedni taček: Palma
9.15 Pod klobukom
10.10 Kino Kekec: Trnuljčica, slovaški film
11.40 Lingo, tv-igrica
12.10 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme
13,15 Mostovi
14.15 Pod piramido
14.45 Afričan, francoski film
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Franček, risana nanizanka
17.10 Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka
17.50 Na vrtu
18.20	Umetnost življenja po svetu, serija
19.05 Utrip
19.30	Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Pika na i
21	.30 Pustne šege na Štajerskem
22.05 Frasier, ameriška nanizanka
22.45 Poročila, šport, vreme
23.20 Sopranovi, ameriška nadaljevanka
0.10 Ples vampirjev, ameriški film
1.35 Vampir, nemški film
TV SLOVENIJA 2
10.40 SP v smuč, poletih, prenos s Planice
13.45 Šport
15.25 DP v košarki (ž.)
17,25 DP v hokeju na ledu
19.30 Videospotnice
20.05 Zamenjajva vlogi, francoski film, 2. del
21.40 Praksa, ameriška nanizanka
22.20 Sobotna noč_______________________
POP TV
6.00 Formula 1, prenos treninga - 7.00 Zabaviščni parki - 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Družina Zakaj - 10.30 Navihanka, nan. -11.00 Šolski hodniki, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, nan. - 13.00 Formula 1, posnetek treninga - 14.00 TV Dober dan - 14.50 Bes angelov, ameriška nadaljevanka, 3. in 4. del - 16.40 Močno zdravilo, nan. - 17.30 Primerna mati, ameriški film -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz -21.10 Firma, ameriški film - 23.55 Intervju z vampirjem, ameriški film - 2.05 24 ur
KANAL A
9.00 Bonnie in Clyde, ameriški film -11.00 Kung Fu, nan. - 12.00 Highlander: Nesmrtna, nan. -13.00 Mladoporočenci - 13.30 Stilski izziv -
14,00 Jeklena pest, ameriški film - 16.00 Rajski svet: Patagonija - 17.00 Pop'n‘roll - 18.00 Be-verly Hills, nad. - 19.00 Prijatelji, nan. - 19.30 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. -21.00 Obljuba, ameriški film - 22.40 Pet vogalov, ameriški film - 0.20 Policisti, nan.
IDEA TV - KANAL A
10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Najspot -10.35 Trgovina Kegl nagrajuje, ponovitev -10.50 Napoved športnih dogodkov - 10.55 S soboške tržnice - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 Videonovice za gluhe in naglušne
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 11.45 Videostrani. 15.30 SQ JAM, glasbena oddaja. 16.30 Moto šport, športna oddaja. 17.00 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Bonanza, ameriška nadaljevanka. 19.30 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Obrazi, dokumentarni film. 20.35 Pristani, film. 21.55 Moto šport, športna oddaja. 22.25 Muzejska četrt na Dunaju, dokumentarna oddaja. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
8.35 Ženska v rdečem, film - 10.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Dok. oddaja -13.00 Prizma - 13.55 Poročila - 14.05 Oprah Show - 14.55 Kuharski dvoboj - 15.30 Divja obzorja, serija - 16.05 Zlata dekleta, nan. - 16.30 RF sanka - 17.00 Turbo Limach Show - 18.40 Oddaja o kulturi - 19.30 Dnevnik - 20.10 007, tedenski politični magazin - 21.05 Daleč proč, ameriški film - 23.25 Poročila - 23.35 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.30 Poročila - 10.35 Potovanja - 11.35 Vrnitev v Lonesome Dove, serija - 12.20 Glasbena matineja - 13.50 Hišni ljubljenčki -14.35 Dokumentarna serija - 15.25 Briljantina - 16.15 Xena, nan. - 17.00 Črno-belo v barvah - 17.50 .Čudežna dežela, amer, film - 19.30 Policija, nan.
- 20.05 Družina Soprane, nad. - 21.00 Poročila - 21.05 Triler - 22.10 Glamour Cafe - 23.05 Seks in mesto, nan. - 23.30 Svet zabave
TV Hrvaška 3
8.00 Policija - 10.55 Smučarski skoki, prenos iz Planice - 13.15 Košarka NBA, posnetek - 15.00 Športni program - 15.55 Hrvaška nogometna liga, prenos - 17.50 Namizni tenis, prenos - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Proti Porinu (1/3) -21.00 Rock klub: Dino Dvornik - 22.00 Mati in sin (23/42) - 22.30 Cosbyjev šov (24/26) - 22.55 Šport danes - 23.10 Rdeči škrat 8. (5/8) - 23.40 Na zdravje (22/53) - 0.05 Pozdravi, ameriški film
TV MADŽARSKA 1
6.30 Agrar - 6.45 Danes zjutraj - 7.15 Formula 1 za VN Malezije, trening - 8.30 Prihod-odhod -8.55 Verska oddaja - 9.05 Zanzibar - 10.25 Zlati dim, sporočila preteklosti - 11.00 Po karpatski dolini - 12.00 Poročila opoldne -12.05 Bravo tv -13.00 Titan Gala -13.20 Skrajnosti - 14.30 Delta - 15.00 Naše stoletje - 15.30 1100 let sredi Evrope -15.55 Jani gre na dom -16.30 Ferencvaros : Honved, prenos tekme - 19.00 Lottoshovv -19.20 Dajmo besedo naravi - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Nenavadni letni časi - 21.05 Gala podelitev nagrade zlata žirafa - 23.35 Zaljubljen v zvezde, film - 0.10 Mrzla zemlja, film
tv2
6.00 Korenine - 6.30 Leteča hiša - 7.00 Tv-mati-neja - 9.00 Cartoon Network - 11.00 Sabrina, mlada čarovnica - 11.25 Tv-party - 12.20 Divji svet - 13.15 Jezdeci vetra - 14.10 Obalna
relevizijski spored od 16.marca do 22.marca 2001
23.00 V Frostovem slogu, angleška nan.
0.30 Ključi mesta, ameriški film
2.15 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.10 Naša sodnica, nan. - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Nasveti za žene, ki si ne želijo seksa -16.25 Milady, nad. - 17.20 Moja usoda si ti, nad. -18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur -20.00 Pogrešani sin, ameriški film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 JAG, nan. -23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.45 Komedija zmešnjav - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.40 Xena, nan. - 16.35 Mož pravice, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18,00 Will in Grace, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Spet zaljubljena, nan. -22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Mesto greha, nan. - 0.00 Dan-nyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Ezermešter, humoristična oddaja - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega program - Aktualno - 15.20 Iz našega studia: Očiščevalne akcije v Mestni občini Murska Sobota - 15.45 Reja, razmnoževanje in zdravje prašičev, reportaža - 16.00 Dobro jutro, Pomurje, ponovitev - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 18.20 Svetujemo vam in vas nagrajujemo, oddaja v živo - 18,45 Otvoritev avtocentra Hyundai, reportaža -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 10.15 Aktualno v občini Moravske Toplice, občinska oddaja, ponovitev. 10.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 11.30 Obrazi, dokumentarna oddaja. 11.45 Videostrani. 16.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 17.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 19.00 Aktualno v občini Moravske Toplice, občinska oddaja. 19.30 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 AS-intervju, informati-vno-predstavitvena oddaja. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 21.00 Viva turistica, turistična oddaja. 21.30 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 22.00 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.0» Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program -12.00 Poročila - 12.30 Terra nostra, nad. - 13.15 Zgodovina vode, serija - 14.10 Poročila —14.15 Izobraževalni program - 15.00 Za otroke - 16.00 Dokumentarna oddaja - 16.30 Hrvaška danes -17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Oddaja o šolstvu - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik -20.15 Velika pričakovanja, nad. - 21.05 Knjižnica - 22.15 Poslovni klub - 22.50 Odmevi dneva -
23.10 O znanosti - 0.10 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.25 Govorimo o zdravju - 10.55 Vabilo v gledališče - 11.55 Newyorška policija, nan. - 12.40 Otroška serija - 13.05 Forum - 14.55 Dok. oddaja -15.30 Trenutek spoznanja - 16.00 Poročila -16.10 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik -
18.25 Panorama - 19.00 Poročila - 19.00 Rdeči palček, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz -20.25 Globalna vas - 21.15 Polni krog - 21.30 Divja Amerika, serija - 22.30 Vrnitev v Lonesome Dove, serija - 23.15 Jezdec maščevalec, ameriški film - 0.25 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
16.35 Zakon prerije, ameriški film - 18.05 Start -18.45 Digitalna enciklopedija vesolja: Zemlja v perspektivi (11/11) - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Amerika - življenje narave - 20.40 7. srečanje klap - Tučepi 2000. - 21.15 Zabavni program - 22.10 Šport danes - 22.20 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
12.00 Poročila opoldne - 13.00 Hrvaška kronika - 13.25 Romunska kronika - 14.00 Filmoteka, 1941 - 14.15 Kriv sem, madž. film - 15.50 Tisočletje - 16.00 Fantje, za mano! - 16.30 Mis-siexpo - 17.00 Popotovanja po Transilvaniji -17.25 Alternativna Madžarska - 17.55 Naše mesto v Evropi - 18.00 Poročila - 18.20 Ljubezni v Saint Tropezu - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Oaza - 22.00 Poročila - 22.10 Aktualno, tema - 22.45 Panorama -23.15 Popotovanje na začetek sveta, film
tv2
11.55 Polni življenja, nad. - 12.30 Ostane v družini - 12.55 Rdeči lasje, modre oči, nad. - 14.45 Kse-na - 15.30 Milady - 16.00 Ramona - 16.45 Lepotica Acapulca - 17.10 Fiorella - 18.00 Ranjena srca - 18.30 Dejstva - 19.00 Kolo sreče, kviz -19.45 Otroška usta - 20.00 Divji angel - 20.30 Su-pershow - 21.10 Nori vikend, film - 22.55 Dober večer - 23.45 Leto družbenih sprememb
Avstrija 1
10.10 Sramežljiv za zaljubiti se, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Cybill -20.15 Policis iz Tolza - 21.50 Streljaj, da boš ubil, kriminalka - 23.35 Nash Bridges
Avstrija 2
12.05 Reportaža -13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank -14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki - 17,05 Dobrodošli v Avstriji -18.45 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Ponovno snidenje v Palmi, TV-film - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža - 23.15 Žarišče
P ti t/V! Lo
Četrtek, 22. 3.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8	.30 Mostovi
9	.00 Risanka
9.10 Male sive celice, kviz
10	.00 Zgodbe iz školjke
10.30 Nosorog in prijatelji, nemška serija
' 11.30 Razgledi slovenskih vrhov
12.00 Čari začimb: Puran z limono in poprom
12.30 Svetovni izzivi
13.00 Poročila, šport, vreme
13.40 Pod preprogo
14.30 Zoom
16	.00 Slovenski utrinki
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Volkovi, čarovnice in velikani
17	.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
17.45 Raziskovalci, ameriška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.00 Tednik
21.00 Prvi in drugi
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Pisave
23.20 Bolezni našega časa: Rentgenologija
23.50 Raziskovalci, ameriška serija
TV SLOVENIJA 2
9.25 Videospotnice
10	.00 Čez rob, ameriška nanizanka
10.40 Caroline v velemestu, ameriška nan.
11	.00 Frasier, ameriška nanizanka
12	.15 Šport
14.15 Svet poroča
14.45 Zamenjajva vlogi, francoski film, 2. del
16.30 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka
17	.00 Constanza, italijanska nadaljevanka
18	.00 Poročila ob enajstih, ameriški film
19.317 Videospotnice
20.05 Tuja razvedrilna oddaja
21.00 Emily z Mesečeve domačije, nad.
21.50 Pričakovanja, švedski film
23.30 Živalski nagoni, ameriški film
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Princesa v Ameriki - 16.25 Milady, nad. - 17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Zvezda, ameriški film - 21.45 Urgenca, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Adrenalina -13.45 Mladoporočenci - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Xena, nan. - 16.35 Mož pravice, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace, nan,- 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19,00 Čarovnice, nan. - 20.00 Novinec, leta, ameriški film - 21.50 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.20 Seinfeld, nan. - 22.50 Šesti mož, ameriški film - 0.50 Adrenalina
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Naš kraj - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa -Aktualno - 15.20 Svetujemo vam in vas nagrajujemo - 15.45 Otvoritev avtocentra Hyundai, reportaža - 16.00 Dobro jutro, Pomurje, ponovitev - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program -Aktualno - 18.20 Kulturno- razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 18.25 Portret: Franc Glažar -. 18.40 Anketa - 18.45 Vinske pesmi Manka Golarja - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Moji mali prijatelji, oddaj o živalih, ponovitev. 10.30 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, pon. 10.45 Viva turistica, turistična oddaja, pon. 11.15 Videostrani.
16.00 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 16.30 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 17.30 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 18.45 AS intervju, infor.-predst. oddaja. 19.10 Iz produkcije ZLTV, TV AS, M. S. 19.40 Glasbeni spoti. 20.05 Gnes, infor. oddaja. 20.20 Četrtkov klepet, oddaja v živo. 21.00 Odprta tema, oddaja v živo iz produkcije ZLTV. 22.15 Iz produkcije ZLTV, TV AS Murska Sobota. 22.45 Gnes, infor. odd.. 23.00 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.36 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - I
12.00 Poročila - 12.35 Terra nostra, nad. - 13.20 Zgodovina vode, serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobr. pr. - 15.05 Otroški pr. - 16.00 Infor. politični pr. - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Izobr. oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Na begu, nemški film - 21.50 Pol ure kulture - 22.20 Narava politike - 23.05 Odmevi dneva - 23.25 Polja smrti, dok. oddaja - 23.55 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
12.40 Poslovni klub - 13.15 Montrealska policija, nan. - 14.00 Knjižnica - 15.00 0 znanosti -16.00 Poročila - 16.10 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.00 Poročila -19.05 Na zdravje!, nan. - 19.30 Policija, nan. -20.25 Bolnišnica upanja, nan. - 21.10 Polni krog - 21.30 Željka Ogresta in gosti - 22.30 Nevidni mož, nad. - 23.25 Na zavoju reke, ameriški film
TV Hrvaška 3
15.35 Jezdec maščevalec, ameriški film -16.45 Drsanje, posnetek SP v Vancouvru - 17.45 Košarka: Split - Zagreb, prenos pokalne tekme -19.30 Glasbeni program - 20.10 Košarka: Split -Zadar, prenos pokalne tekme - 22.00 Šport danes - 22.10 Hit depo - 0.10 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
13.00 Rondo - 13.58 Poročila - 14.00 Iz zbirke Gyorgya Martina - 14.05 Vitez Sonca, film -15.25 Pesmi o vinu, grozdju in ljudeh - 15.50 Tisočletje -16.00 Pametna glavica - 16.30 Verska oddaja - 16.55 Tovariš - 17,25 Lepa beseda - 17.50 Naše mesto v Evropi - 18.00 Poročila - 18.20 Ljubezni v Saint Tropezu - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik - 20.05 Ni pravnomočno -20.35 Azerac, nad. - 21.30 V zagonu - 22.00 Poročila, vreme - 22.10 Aktualno, tema - 22.45 Kulturni kažipot - 23.15 Deset božjih zapovedi
tv2
12.55 Rdeči lasje, modre oči - 14.45 Ksena -15.30 Milady - 16.00 Ramona - 16.45 Lepotica Acapulca - 17.10 Fiorella - 18.00 Ranjena srca -18.30 Dejstva - 19.00 Multimilijonar, kviz -19.45 Otroška usta - 20.00 Divji angel - 20.30 Ženski striptease, show - 21.25 Kobra - teror v naselju, groz. - 23.00 Dober večer - 23.45 Koridor Love
Avstrija 1
12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa -19.00 Cybill -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Sinan Toprak je nepodkupljiv - 21.55 Nova - 22.50 De Luca - 23.20 Oddaja o kulturi
Avstrija 2
12.30 Alpe - Donava - Jadran -13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara -14.05 Dr. Stefan Frank -14.50 Falcon Crest -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Od Zanzibarja do jezera Tanganjika - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva	.
O NAS ZA NAS
Vsak dan ob 183Oin2O°°:
GNES - inform. oddaja
Televizijski spored od 16.marca do 22.marca 2001
straža - 15.10 Z ena na dva - 15.35 Prijatelji -15.55 Ognjena puščava, film - 17.40 Herkul -18.30 Dejstva - 19.00 Lov na talente - 20.00 Modri Blisk, film - 22.00 Tekmeci, film - 23.45 Neskončne meje, serija
Avstrija 1
5.45 Formula 1, prenos treninga - 9.25 Formula 1, posnetek - 10.15 Specialne zimske 01, posnetek iz Anchoragea - 10.45 Smučarski skoki, prenos iz Planice - 13.00 Divji bratje s šarmom - 13.25 Princ iz Bel Aira - 13.50 Brez idej -14.10 Jesse - 14.30 03 AustriaTop 40 - 15.20 Sabrina - 15.40 Dawsonov potok - 16.25 Bever-ly Hills - 17.10 Srček - 18.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Stavite, da...?, prenos iz Dor-nbirna - 22.35 Zabava - 23.00 20 let Stavite, da...? in vrhunci oddaj
Avstrija 2
9.30 Poletje na Floridi, film - 11.15 Ljubica, pomanjšal sem otroke, filmska komedija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ekel, filmska komedija -14.25 Bela pustolovščina, film - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin - 17.55 Konflikti - 18.25 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čbs v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Don Juan ali ljubezen do geometrije, gledališka igra - 22.25 Moj prijatelj lipicanec, film - 0.05 Boeing - boeing, filmska komedija
18. 3.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Telebajski, otroška oddaja
8,25 Tabaluga, otroška nanizanka
8.50 Pika Nogavička, nanizanka
9.20 Mikin Makin črkopis
9.55 Tekmovanje pihalnih orkestrov
10.25 Med valovi
10.55 Hutan, avstralska serija
11.25 Ozare
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila, šport, vreme
13.20 Pika na i
14.45 Garači, angleška nadaljevanka
15.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
16.00 Čari začimb: Puran z limono in poprom
16.30 Poročila, šport, vreme
16.50 Vsakdanjik in praznik •
17.45 Podobe iz srednje Evrope
18.15 Razgledi slovenskih vrhov
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Zoom
21.40 Pod preprogo
22.40 Poročila, šport, vreme
!3.00 Zgodbe o knjigi
23.05 Brez reza
0.05 Sabine Kupferberg, plesalka
rv SLOVENIJA 2
9.15 Videospotnice
9.50 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
0.10 Emily z Mesečeve domačije, nad.
0.55 SP v smuč, poletih, prenos s Planice
3.45 Košarka NBA Action
4.20 Evrogol
5.15 Košarka NBA
6.45 Šport
9.30 Videospotnice
20.05 Pustolovščine N. Hulota, fran. serija
0.50 Cik cak
1.25 So leta minila, angleška nanizanka
2	.00 Končnica
3	.00 Izbirne sorodnosti, italijanski film
0.30 Videospotnice
POP TV
7.30 Formula 1 za VN Malezije, prenos dirke -10.00 Družina Zakaj - 10.30 Navihanka, nan. -11.00 Šolski hodniki, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.20 Mala princesa, ameriški film - 14.00 Formula 1 za VN Malezije, posnetek dirke -16.00 Genska terapija, dok. oddaja -16.30 Prva izdaja, nan. - 17.30 Siva pot, vodi me, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz - 21.10 Tat za vedno, nan. -22.10 Športna scena - 22.55 Mož z rdečim čevljem, ameriški film - 0.35 24 ur
KANAL A
8.00 Veliki pobeg, ameriški film - 11.00 Kung Fu, nan. - 12.00 Highlander: Nesmrtna, nan. -13.00 Mladoporočenci - 13.30 Pop’n’roll - 14.45 Mrtvaški molk, ameriški film - 16.30 Divja Amerika, serija - 17.25 Zamenjava ob rojstvu, nadaljevanka, 1/4 - 18.15 Melrose Plače, nad. -19.10 Prijatelji, nan. - 19.30 Roswell, nan. -20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Okus po Minnesoti, ameriški film - 22.45 Gospodu z ljubeznijo 2, ameriški film - 0.20 Adrenalina
IDEA TV - KANAL A
10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - NK Mura: NK Maribor, reportaža - 10.15 Naj športniki občine Puconci - 10.30 Iz našega studia: Soboški ekran, gost župan Anton Slavic -11.10 S hrano do zdravja - 11.25 Svetujemo vam in vas nagrajujemo - 11.35 Iz ponudbe turistične agencije Putra - 11.50 Intervju: Dejan Korpič - 12.05 Anketa - 12.10 Kleklova knjigarna v župniji sv. Nikolaja - 12.25 Tedenski komentar - 12.30 Pregled dogodkov tedna
TV AS - kanal 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Aktualno v občini Velika Polana, občinska oddaja. 12.00 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 12.30 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 13.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 13.45 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 14.15 As intervju, informativno-predstavitvena oddaja, ponovitev. 14.45 Turistični utrip. Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 15.00 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 15.30 Četrtkov klepet, ponovitev. 16.10 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 17.10 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Film za otroke - 9.10 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Kuharski dvoboj - 15.45 Raziskovalec, serija - 16.45 Inšpektor Rex, nan. - 17.35 Taffelspitz, nemški film -19.30 Dnevnik - 20.15 Naši in vaši, dramska serija - 21.15 Za srce in dušo, glasbena oddaja - 22.10 Poročila - 22.25 Dokumentarni film -23.20 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.50 Poročila - 8.55 007, tedenski pregled -9.45 Verski program - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.05 Otroška serija - 12.55 Oddaja o kulturi - 13.25 Glamour Cafe - 14.30 Oboroženi rop, ameriški film -15.45 Risanka - 16.10 Etno -16.50 Opera Box -17.30 Držite lopova, zabavna oddaja - 18.30 Hit HTV - 19.15 Iz muzejev - 19.30 Policija, nan. -20.10 Potovanja: Peru - 21.05 Poročila - 21.15 Lepotica dneva, francoski film - 22.50 Oddaja o filmu - 23.30 Eva Peron, argentinski film - 1.25 Mojstrovine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
7.55 Formula 1, prenos dirke iz Malezije - 10.00 Olimpijski'magazin - 10.30 Košarka: NBA pregled - 10.55 Smučarski skoki, prenos iz Planice - 13.15 Formula 1, posnetek - 14.25 Namizni tenis ITTF, prenos - 16.15 Olimpijski magazin -16.45 Šport v nedeljo - košarka: Cibona - Split,
prenos - 19.00 Hrvaška nogometna liga - 20.25 Nogomet: Lazio - Juventus ali Reggina - Roma, prenos - 22.20 Šport danes - 22.40 Top D. J, Mag - 23.40 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
6.30 Gospodar - 7.00 Božja beseda - 7.10 Marionete - 7.15 Feodor - 7.20 Risanke - 7.30 Interaktivna igra - 7.50 Formula 1 za VN Malezije, prenos dirke - 10.05 Sto let nogometa - 11.00 Ortodoksni obred - 12.00 Poročila opoldne -12.10 Minute sreče - 12.35 Tv-klinika - 13.05 Glavni trg - 14.35 Čigav zakon? - 16.00 Verska oddaja - 16.30 Predsednik banke Jarai Zsig-mond - 17.00 Trend - 17.30 Modni magazin -18.05 »Mene ne morete posnemati« - 19.00 Tednik - 19.45 Dnevnik, vreme - 20.05 Šlagerteve - 21.05 Takoj pridem! - 22.00 Gol - 23.05 Dame izbirajo - 23.30 Green, Malone McBride Trio
tv2
6.00 Jutranja razmišljanja - 6.30 Priča - 7.00 Tv-matineja - 9.00 Cartoon Network - 11.00 Sabrina, mlada čarovnica - 11.30 Čvekafon - 12.00 Šport -^2.40 Sever in jug - 13.35 Za indijansko kri, vestern - 15.10 MacGyver - 16.00 Ksena -16.50 Sentinel - 17.40 Leteča vipera - 18.30 Dnevnik - 20.00 Trinajst bojevnikov, film -22.00 Columbo - 23.30 Svet zaporov, serija -0.15 Madžarska jutri - 0.45 Vihar v raju, film
Avstrija 1
6.00 Otroški program - 7.00 Formula 1, prenos dirke iz Malezije - 9.55 Avto-moto šport - 10.25 Šport - 10.50 Smučarski skoki, prenos iz Planice - 12.55 Formula 1, posnetek - 14.15 Noben ni kot Don Camillo, filmska komedija - 16.15 Nogomet: Rapid - Sturm, prenos z Dunaja -18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Peti element, znanstvenofantastični film - 22.15 Kolumbo - 23.30 Langoliers, srhljivka
Avstrija 2
9.00 Poročila - 9.05 Tai - zadnja džungla - 9.20 Žarišče - 10.05 7000 let perzijske umetnosti -10.35 Teden kulture - 11.00 Poročila - 11.05 Novinarska ura - 12.00 Gernstl na poti - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.15 Univerzum - 15.00 Heidi in Erni - 15.25 Srečni konec na jezeru Wolfgang, film- -17.05 Lepo življenje - 18.00 Milijonsko kolo -18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Pisemski bombnik, TV-film - 22.05 Prizadet - 23.25 Enostavno klasično - 23.55 Hope, TV-film
'onedeljek, 19. 3.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Utrip
8.20 Zrcalo tedna
8.40 Pod piramido
9.10 Zares divje živali, ameriška serija
9.30 Pravljičar, ameriška nanizanka
10.05 Oddaja za otroke
10.35 Resnična resničnost
11.10 Dosežki
11.30 Na vrtu
11.55 Umetnost življenja po svetu, serija
12.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
13.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Ljudje in zemlja
14.20 Polnočni klub
15.30 Gibljive slike
16	.00 Dober datr, Koroška
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Mikin Makin črkopis
16.50 Telebajski
17.20 Radovedni Taček: Cvetlica
17.45 Recept za zdravo življenje
18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Gozdarska hiša, nemška nanizanka
21.00 Gore in ljudje
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Antigona, gledališka predstava
0.45 Recept za zdravo življenje
TV SLOVENIJA 2
9.	25 Videospotnice
10.00 Čez rob, ameriška nanizanka
10.40 Grof Monte Cristo, francoska nad.
12.35 Svet mamil, norveška serija
13.25 Cikcak
13.55 Sobotna noč
15.55 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski
16.30 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka
17.00 Čez rob, ameriška nanizanka
18.00 Tele M, oddaja TV Maribor
18.30 Štafeta mladosti
19.30 Videospotnice
20.05 Skrivnosti vojne, ameriška serija
21.00 Studio City
22.00 South Park, risana nanizanka
22.30 Metropolis
23.00 Brane Rončel izza odra
0.00 Fantomska luč, angleški film
1.15 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Pisma za Oprah - 16.25 Milady, nad. -17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan -20.55 Sedma nebesa, nan. - 21.50 Možje v belem, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.45 Zmenkarije -14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Xena, nan. - 16.35 Mož pravice, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. -19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Helikopterska enota, nan. - 20.55 Ninja želve 3, ameriški film - 22.40 Dosjeji X, nan. - 23.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Vrtec 1, 2, 3, otroška oddaja - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - TV Pika - J 6.00 Dobro jutro, Pomurje, ponovitev - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 18.20 Kronika - 18.25 Športni ponedeljek - Pregled športnih dogodkov -18.30 Atletski klub Pomurje - 18.45 Avtomobili Audi, predstavitev - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19,15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 11.30 Videostrani. 16.00 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 17.00 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Muzejska četrt na Dunaju, dokumentarna oddaja. 18.20 Glasbeni spoti. 18.30 Bonanza, ameriška nadaljevanka. 19.30 Glasbeni spoti. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.50 NK CMC Publikum : NK Mura, posnetek nogometne tekme. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35
eleviziiski spored od 16.marca do 22.marca
Terra nostra, nad. - 13.20 Zgodovina vode, serija -14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program -15.05 Otroški program - 16.00 Hrvaške manjšine v Evropi - 16.30 Hrvaška danes -17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.56 Dokumentarna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zgodovina religij, serija - 21.10 Objem, dramska serija - 22.15 Misli 21. stoletja - 23.15 Odmevi dneva - 23.35 Evromagazin - 0.10 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.05 Poročila - 10.10 Oprah Show - 10.55 Zakon in red, nad. - 11.40 Latinica - 13.20 Otroška serija - 13.50 Kuharski dvoboj - 14.30 Družina Soprano, nad. - 15.20 Oddaja o filmu -16.00 Poročila -16.10 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.00 Poročila -19.00 Mati in sin, nan. - 19.30 Policija, nan. -20.05 Kviz - 20.25 Zahodno krilo, serija - 21.10 Polni krog - 21.30 Slačilnica - 22.30 Trkanje na nebeška vrata, ameriški film - 23.55 Mož z zlatim koltom, ameriški film
TV Hrvaška 3
14.25 Namizni tenis, posnetek - 15.25 Veliko pričakovanje, britanski film - 17.20 Sadovi zemlje - 18.10 Hrvaška nogometna liga - 19.00 Planet Internet - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Petica - 21.20 Montrealska policija, serija (3/8) - 22.05 Šport danes - 22.15 Kultura prostora -23.00 Mesečina - 23.45 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
12.00 Poročila opoldne - 13.00 Stare budimske lipe - 13.30 Romski magazin - 14.00 Domovina - 14.30 Naša družinica - 15.25 Na poti v Ameriko - 15.50 Na prehodu tisočletja - 15.58 Poročila - 16.00 Madžarska hiša - 16.30 Sozvočje - 16.50 Sprememba zakona o cerkvi - 17.00 Spoznavajmo Evropo - 17.26 Na cesti - 17.50 Naše mesto v Evropi - 18.00 Poročila - 18.20 Ljubezni v Saint Tropezu - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.00 Milenijske pravljice - 20.30 112, kriminalistični magazin - 21.10 Črna skrinjica - 21.40 112 ekstra - 22.00 Poročila, vreme - 22.10 Aktualno, tema - 22.45 Govorilna ura - 23.15 Liga prvakov - 0.05 Pomladni festival - 0.30 Na prehodu tisočletja
tv2
5.50 Dobro jutro - 9.00 Stefanie - 9.50 Tv-party - 10.45 Neposredna ponudba - 11.45 Jutranje misli - 11.50 Madžarska galerija - 11.55 Polni življenja - 12.30 Ostane v družini - 12.55 Rdeči lasje, modre oči, nad. - 14.45 Ksena - 15.30 Milady - 16.00 Ramona - 16.46 Lepotica Aca-pulca - 17.10 Fiorella - 18.00 Ranjena srca -18.30 Dejstva - 19.00 Otroška usta - 19.20 Mul-timilijonar, kviz - 20.00 Divji angel - 20.30 JAG - 21.30 Po vroči sledi - 22.26 Friderikusz: Moj film se nadaljuje - 23.15 Dober večer - 0.00 Nevarno poslanstvo - 0.50 Slika
Avstrija 1
9.30 Savannah - 10.10 Varuške, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30
ide a tv POMURSKA. REGIONALNA televizija 10
38UHF
Mesto kaosa - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki -20.00 Šport - 20.15 Gospod predsednik Junior, filmska komedija - 21.55 Sabotaža, akcijski film - 23.30 Zadnja večerja, filmska komedija
Avstrija 2
9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Bela pustolovščina, film - 12.00 Čas v sliki - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Juljja - nenavadna ženska - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi -0.00 Čas v sliki - 0.30 Milost mojega srca, film
Torek, 20. 3.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9.00 Risanke
9.20	Radovedni Taček: Cvetlica
9.40	Oddaja za otroke
10.30	Recept za zdravo življenje
11.20	Naokoli po Nemčiji
12	.05 Gozdarska hiša, nemška nanizanka
13	.00 Poročila, šport, vreme
13	.15 Gore in ljudje
14	.05 Antigona, gledališka predstava
16	.00 Pod Pekrsko gorco
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Glasbena šala (šola)
17	.00 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, nad.
17.45 Posied. čast, ognja v Pam., nem. odd.
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Vrtičkarji, humoristična nanizanka
20.35 Nadnaravno, angleška serija
21.10 Aktualno
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Dokumentarni feljton
23.15 Hiša duhov, hrvaška drama
TV SLOVENIJA 2
9.25 Videospotnice
10.00 Čez rob, ameriška nanizanka
10.40 Skrivnosti vojne, ameriška serija
11.30 Pustolovščine N. Hulota, serija
13.20 Afričan, francoski film
15.00 Studio City
16.00 Metropolis
16.30 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka
17.00 Čez rob, ameriška nanizanka
18.00 Pozabiti, ameriški film
19.30 Videospotnice
20.05 Slovenska polka in valček
21.10 Ljubim vas, francoski film
22.50 Evropski dokumentarni film
23.20 Svet poroča
23.50 Generacija 99, ameriški film
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljube-zerr, riad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 ■Milady, nad. - 13.10 TV Dober dan - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: O hujšanju - 16.25 Milady, nad. - 17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Ponovno med ljudmi, ameriški film - 21.45 Naša sodnica, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v
modrem, nan. - 10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Pop’n’roll - 13.45 Stilski izziv - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Xena, nan. - 16.35 Mož pravice, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Maščevanje dvojčkov, ameriški film - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Udarci pravice, nan. - 0.00 Pop’n’roll
IDEA TV - KANAL A
8	.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 V znamenju športa - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 15.20 Kronika - 15.25 Športni ponedeljek - 15.30 Atletski klub Pomurje - 15.45 Avtomobili Audi, predstavitev - 16.00 Dobro jutro, Pomurje, ponovitev - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 18.20 Iz našega studia: Očiščevalne akcije v Mestni občini Murska Sobota - 18.45 Reja, razmnoževanje in zdravje prašičev, reportaža - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Šport plus, športna oddaja. 10.15 NK CMC Publikum : NKMura, posnetek. 12.00 Videostrani. 15.50 NK CMC Publikum : NK Mura, posnetek. 17.30 Šport plus, športna oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Bonan-za, ameriška nadaljevanka. 19.30 Glasbeni spoti. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Aktualno v občini Moravske Toplice, občinska oddaja. 20.50 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.20 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 22.00 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
9	.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program -11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Terra nostra, nad. - 13.15 Zgodovina vode, serija -14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalna oddaja - 15.00 Otroški program - 16.00 Dok. oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Govorimo o zdravju - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 21.05 Forum - 22.40 Trenutek spoznanja - 23.15 Odmevi dneva - 23.35 Vabilo v gledališče - 0.35 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.50 Poročila - 9.55 Prizma - 10.50 Misli 21. stoletja - 11.45 Zgodovina religij, serija - 12.40 Otroška serija - 13.05 Kuharski dvoboj - 13.40 Zahodno krilo, serija - 14.25 Slačilnica - 15.25 Evromagazin - 16.00 Poročila - 16.10 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.00 Cosby Show - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Prijatelji, nan. - 20.50 Polni krog - 21.10 Newyorška policija, nan. - 22.00 Zakon prerije, ameriški film - 23.30 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
15.50 Petica - 17.00 Mož z zlato pištolo, ameriški film - 18.55 Animavizija - 19.25 Glasbeni program - 20.05 Štart, športni program - 20.40 Film - 22.20 Šport danes - 22.30 Podobe realnosti: Nevarna zasledovanja, dok. serija (3/12) - 23.30 Monoplus - 0.10 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.35 Vse za ljubezen - 9.36 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Srbski ekran - 13.25 Un-ser Bildschirm - 14.00 Obvezno čtivo - 14.55 Abel v Ameriki -16.05 Poročila - 16.10 Tisočletje - 16.16 Neodločeno, film - 16.30 Zelena pika - 17.00 Internet - 17.25 Katoliška kronika - 17.50 Naše mesto v Evropi - 18.00 Poročila -18.20 Ljubezni v Saint Tropezu - 19.15 Svet -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Malo mesto - 21.05 Bilo je nekoč - 22.05 Poročila - 22.10
Aktualno, tema - 22.45 Kulturni magaz 23.15 Besni časi, film - 0.20 Tisočletje
tv2
11.30 Okno v Evropo - 11.55 Polni življer 12.30 Ostane v družini - 12.55 Rdeči lasje, dre oči, nad. - 14.45 Ksena - 15.30 Mila, 16.00 Ramona - 16.45 Lepotica Acapuli 17.10 Fiorella - 18.00 Ranjena srca - 18.30 stva - 19.00 Multimilijonar, kviz - 19.45 Otn usta - 20.00 Divji angel - 20.30 Walker, saški ranger - 21.30 Lov na Belo Auroro, fi 23.10 Dober večer - 23.45 Greh in pokora
Avstrija 1
6.40 Otroški program - 10.10 Gospod pred nik junior, filmska komedija - 11.45 Konfi 12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 1 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Prir Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 ( kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 1 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Dolce Vr Co. - 21.05 Sramežljiv za zaljubiti se, film komedija - 22.40 Japonci so boljši ljubimc mska komedija - 0.05 Karibske sanje, film
Avstrija 2
12.05 Evro Avstrija - 12.35 Tednik - 12 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol dobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlic 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela nes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerz Zmaji z Galapagosa - 21.05 Reportaža - 22 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna str
Sreda, 21. 3
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Dober dan, Koroška
9	.00 Risanka
9.20	Ebba in Didrik, švedska nadaljevani
9.50	Glasbena šala (šola)
10	.05 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, nad.
10.30 Lingo, tv-igrica
11	.00 Posl. čast, ognja v Pamiru, nem. odi
12	.00 Vrtičkarji, humoristična nanizanka
12.30 Nadnaravno, angleška serija
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.20	Obzorja duha
13.50	Trnuljčica, slovaški film
15.20 Aktualno
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Male sive celice, kviz
17.45 Nosorog in druščina, nemška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.06 Konec nasilja, ameriški film
22.10 Odmevi, šport, vreme
23.10 Svetovni izzivi	•
23.40 Sonic Act, oddaja o elektronski glasi
TV SLOVENIJA 2
9.25 Videospotnice
10.00 Čez rob, ameriška nanizanka
10.40 Piratka, francoski film
12.35 DP v hokeju na ledu
14.05 So leta minila, angleška nanizanka
14.35 Evropski dokumentarni film
15.05 Štafeta mladosti
16.00 Euromusica Opatija 2000
16.30 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka
17	.00 Čez rob, ameriška nanizanka
18	.00 Natakar, francoski film
19.30 Videospotnice
20.05 Šport
HSHI 15. marec 2001
OGLASI
35
Za Ginekološko-porodni oddelek so prispevali
motorna vozila
JEDILNI KROMPIR, rdeč, cena 30 SIT/kg, prodam. Tel.: 541 20 51 popoldan. m7051
Za nakup opreme za ginekološko-porodni oddelek soboške bolnišnice so sredstva nakazali darovalci: družina Červek, Rakičan, namesto cvetja za pok. Stanka Nemca - 4.000 SIT; sodelavci Moralista M. Sobota namesto venca za pok. Stanka Nemca -13.000 SIT; družina Kaučič, Lipovci, namesto cvetja za pok. Stanka Nemca -5.000 SIT; družina Faršang, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Stanka Nemca -5.000 SIT; Alojz Sukič, Ob kanalu 20, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Vincenca Nemeša iz M. Sobote - 5.000 SIT; Klub obrtnikov in podjetnikov občine Beltinci namesto venca za pok. Marjana Erjavca - 20.000 SIT; Vlado Mandič namesto venca za pok. Janeza Fridriha - 25.000 SIT; Carinski urad M. Sobota, izpostava Kuzma, namesto cvetja za pok. očeta sodelavca Marjana Nemeša - 10.500 SIT; družina Ferija Bencaka, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Franca Graha iz Gorice - 5.000 SIT; Helena Grof, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Franca Graha - 5.000 SIT; Branko Fijok namesto cvetja za pok. Janeza Fridriha - 10.000 SIT; Sindikat Potrošnika M. Sobota namesto venca za pok. Ireno Sobočan iz M. Sobote - 8.000 SIT; Sindikat Potrošnika M. Sobota, namesto venca za pok. očeta sodelavca Zoltana Polanca iz Čikečke vasi - 8.000 SIT; prispevek od Laktovita - 37.560 SIT; Cilka Sabo, G. Maistra 4, M. Sobota, namesto venca za pok. Ferija Križana iz Kroga -10.000 SIT; Karel in Amalija Maček, M. Sobota, namesto venca za pok. Ferija Novaka - 5.000 SIT; družina Hušič - Balažek, Bakovci, namesto venca za pok. Marijo Lukač - 10.000 SIT; družina Stanka Ovsenjaka, Mlajtinci, namesto venca za pok. Marijo Lukač - 6.000 SIT; družina Glavač, Puconci, namesto venca za pok. Marjana Erjavca - 5.000 SIT; Hermina in Ladislav Smej, Lemerje, namesto venca za pok. Gizelo Golob - 5.000 SIT; Urškini prijateljici Sandra in Lidija namesto cvetja za pok. Gizelo Golob - 3.000 SIT; Vlado Kamničar namesto cvetja za pok. Gizelo Golob -3.000 SIT; družina Flisar - Kerec, Borejci, namesto venca za pok. Marjana Šinka iz M. Sobote - 5.000 SIT; člani namiznoteniškega kluba Kerna Puconci namesto venca za pok. Janeza Fridriha - 10.000 SIT; Robert in Simona Smodiš, Andrejci 3 a, namesto venca za pok. Janeza Fridriha - 5.000 SIT; Tibor Hašaj, Markišavci, namesto venca za pok. Janeza Fridriha - 10.000 SIT; Aleševi prijatelji: Matej in Andreja, Robi in Andreja, Damir in Tanja, Robi in Simona, Banč in Bronja, Darko in Barbara, Seči, Simon, Leon, Danilo, Miro, Boštjan in Denis namesto cvetja za pok. Janeza Fridriha - 33.000 SIT; družina Stanka Serca, Ivanocijevo naselje, M. Sobota, namesto venca za pok. Janeza Fridriha - 10.000 SIT; družina Kondrada Gjo-reka, Černelavci, namesto cvetja za pok. Marjana Erjavca - 3.000 SIT; družina Berden, Berkovci 12, namesto cvetja za pok. Zoltana Polanca Iz Čikečke vasi -3.000 SIT; Anton Žitek, Satahovci 17, namesto venca za pok. Štefana Lejka -5.000 SIT; sodelavci Mure namesto venca za pok. mamo Franca Gonca - 9.000 SIT; namesto cvetja za pok. Štefana Lejka iz Kroga so darovali: Peter Horvat, Krog, Plečnikova 7 - 5.000 SIT, družina Marjana Grabarja, Krog, Brodarska 2 - 500 SIT, družina Janeza Kovačiča, Krog, Dobelska 11 - 500 SIT, družina Cirila Kovača, Krog, Plečnikova 20 - 7.500 SIT, družina Alojza Serca, Krog, Plečnikova 47 -5.000 SIT, družina Franca in Zinke Friškič, Krog, Plečnikova 11 b - 500 SIT, Štefan Kovačič, Krog, Plečnikova 22 - 5.000 SIT, Branko Lejko, Tropovci, Kolesarska 63 - 500 SIT, družina Viktorja Weindorferja, Krog, Murska 78 - 5.000 SIT, družina Janeza Hegeduša, Krog, Plečnikova 19 - 2.500 SIT, brat Jože Lejko, Preška c. 26, Medvode - 1.000 SIT, družina Tatjane Lejko, Videmski hrib 100 - 500 SIT, Sonja Lejko, Grosuplje, Bevkova 1 - 500 SIT, družina Draga Lejka, Tropovci, Križna 1,3 - 1.000 SIT, družina Majde Gangl, Stražunska 10, Maribor - 1.000; Magda Voroš s sinom Romanom, Prosenjakovci, namesto venca za pok. Zoltana Polanca iz Čikečke vasi - 4.000 SIT; družina Ignaca Rajha, Bakovci, namesto venca za pok. Marijo Lukač iz Bakovec - 10.000 SIT; namesto cvetja za pok. Janeza Fridriha so darovali: Ignac Rajh, Anton Gider, Franc Smisl, Karel Gomboc, Sandi Vrzel, Edi Metličar, Erni Huber, Vlado Mandič, Dušan Pohovnikar, Anton Ravnič, Jože Klemenčič in Milan Moreč - 60.000 SIT; kolektiv Dinosa namesto cvetja za pok. babico sodelavca Kolmana Žižka iz G. Lakoša - 10.000 SIT; sodelavci policije mejnega prehoda Kuzma namesto cvetja za pok. očeta Marjana Nemeša - 9.000 SIT; sodelavke Majde Bunderla, Fikšinci 33, namesto venca za pok. mamo - 11.000 SIT; Angela in Marjan Vrbnjak, Lutverci, ob zlati poroki Ljudmile in Konrada Niderl, Sp. Ščavnica 82 - 10.000 SIT; Jožef Norčič, M. Sobota, Gregorčičeva 19, namesto cvetja za pok. Janeza Fridriha - 5.000 SIT; Inšpekcijske službe M. Sobota - Milenini sodelavci namesto venca za pok. Janka Jurgeca - 14.500 SIT; Društvo upokojencev Sp. Ščavnica namesto darila ob zlati poroki zakoncev Niderl - 10.000 SIT; Kmetijsko gospodarstvo Rakičan namesto novoletnih voščilnic - 15.600 SIT; dijaki 4. letnika gimnazije 1971/1975 ob 25. obletnici mature namesto cvetja na grobove pok. razredničarke Helene Sinic ter sošolcev Irene Filipič, Ane Sobočan, Jožeta Raja in Marije Kerčmar - 11.000 SIT; družina Šipoš, Mlajtinci 47, namesto venca za pok. Heleno Brenčič iz G. Radgone - 10.000 SIT; KORK Bodonci, Vadarci, Beznovci, Zenkovci, Puževci, Strukovci dobrodelni prispevek - 100.000 SIT; zaposleni in upokojenci ABD Dimnikar M. Sobota namesto cvetja za pok. Heleno Brenčič - 30.000 SIT; družina Jožeta Zvera, Rakičan, namesto venca za pok. Heleno Brenčič - 5.000 SIT; družina Franca Lukančiča, Krog, namesto cvetja za pok. Heleno Brenčič - 5.000 SIT; družina Gustija Horvata, Martjanci, namesto cvetja za pok. Heleno Brenčič - 10.000 SIT; ABD, d. o. o., M. Sobota namesto cvetja za pok. Heleno Brenčič - 30.000 SIT; Ivan Gerenčer namesto novoletnih voščilnic prispevek - 5.000 SIT; sosedje iz šestorčka namesto cvetja za pok. Milenka Roša -10.000 SIT; Carinska izpostava M. Sobota namesto cvetja za pok. Milenka Roša -13.000 SIT; družina Červek, Rakičan, namesto venca za pok. Ludvika Fartka iz Martjanec - 8.000 SIT; Olga in Štefan Cipot, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Ludvika Fartka - 3.000 SIT; Sindikat Carinarnice M. Sobota namesto venca za pok. očeta Vladka Roša - 15.000 SIT; medicinske maturantke letnika 1965 namesto rož na grob pokojne sošolke in razrednika - 10.000 SIT; Karel Sever, Puconci, namesto venca za pok. Gizelo Cipot - 5.000 SIJ; Društvo upokojencev G. Radgona prispevek - 10.000 SIT- maturanti 4. c Ekonomske šole letnik 1971/1975, namesto cvetja za pok. Darjo Sovič iz Ljutomera - 21.000 SIT; družina Kos, Prekmurske čete 1, M. Sobota, namesto venca za pok. Janeza Fridriha - 8.000 SIT; Arcont-proizvodnja bivalnih enot G. Radgona prispevek - 500.000 SIT; sodelavci Mure M. Sobota namesto venca za pok. Kolomana Serca iz Kroga - 23.500 SIT, Ekonomska šola - prostovoljni prispevki zbrani v BTC-ju, Sopingu, Mercatorju m na Kmetijsko-živilskem sejmu ob predstavitvi humanitarnega projekta ob 60. obletnici Ekonomske šole* 279.545 SIT; Sindikat podjetja Mlinopek M. Sobota namesto venca za pok. očeta Vlada Jambora - 10.000 SIT; maturanti 4. c Ekonomske šole, letnik 1971/1975, namesto cvetja za pok. Sonjo Sovič iz Ljutomera - 3.000 SIT; Geza Raduha Poljska 7 Petišovci, namesto cvetja za pok. Stefana Jambora -5.000 SIT; Rozalija Rituper, Poljska 7, Petišovci, namesto cvetja za pok. Stefana Jambora - 5 000 SIT- družina Andreč, Sodišinci, namesto cvetja*za pok. Irmo Šavel iz Bogojine - 10.000 SIT; Janez Gergar, Križevci, namesto venca za pok. Štefana Jambora - 10.000 SIT; družina Rappl, M. Sobota, namesto cvetja za pok. mamo Majde Uršič - 5 000 SIT; družina Novak, Križevci 153 a, namesto cvetja za pok. Štefana Jambora - 10.000 SIT; Avto Orl M. Sobota, Obrtna ul. 32, denar namesto poslovnih daril partnerjem ob novem letu (ne želi objave zneska); Klub malega nogometa Lipovci namesto venca za pok. očeta bratov Jona iz Lipovec -10.000 SIT; namesto cvetja za pok. Jožeta Tratnjeka iz Lipovec so darovali: kolektiv Zvezde iz Beltinec - 3.000 SIT, družina Jelke Graj iz Lipovec - 3.000 SIT, družina Janežič iz Ljubljane - 5.000 SIT, družina Štefana Mesariča iz Lipovec -3.000 SIT, Stanko Tratnjek z družino - 2.500 SIT, Roman Škafar z družino -3.000 SIT, Alojzija Luk z družino - 3.000 SIT, v dober namen - 3.000 SIT; Marijini sodelavci iz Mure M. Sobota, namesto cvetja za pok. Kolomana Serca iz Kroga -20.000 SIT; sosedje sina Štefana iz Šercerjevega naselja namesto cvetja za pok. očeta Štefana Jambora starejšega - 10.500 SIT; namesto cvetja za pok. Štefana Jambora so darovali: družina Olas - 5.000 SIT, družina Kuplen - 3.000 SIT, družina Zvonka in Marije Kuhar - 7.000 SIT, družina Ratnik - 5.000 SIT, družina Kranjc - 3.000 SIT, družina Mitnjek - 1.000 SIT, Majda Solar - 5.000 SIT, družina Branke Solar - 3.000 SIT, družina Horvat - 3.000 SIT, družina Gomboši, Lepoša starejši - 5.000 SIT, družina Koren - 3.000 SIT; Marija in Jože Bagaroš, Petanjci, namesto venca za pok. Štefana Jambora - 5.000 SIT; Milena in Zoran Bagaroš, Radenci, namesto venca za pok. Štefana Jambora - 5.000 SIT; APP - podružnica M. Sobota namesto venca za pok. mamo sodelavca Janeza Fartelja iz Tešanovec - 10.000 SIT; Prehrana, d. o. o., Lendava, donatorstvo - 10.000 SIT; družina Gomboc, Petanjci 73, namesto venca za pok. Štefana Jambora - 7.000 SIT; Ernest Hari, Križevci 26, namesto venca za pok. Štefana Jambora - 10.000 SIT; družina Šiftar, M. Sobota, prispevek - 10.000; družina Deziderja Duha, Lendava, namesto venca za pok. Štefana Jambora - 3.000 SIT; družini Rituper in Gal, Petišovci, Tiha ul. 7, namesto venca za pok. Štefana Jambora - 10.000 SIT; Štefan Pondelek, G. Petrovci, namesto venca za pok. Štefana Jambora - 5.000 SIT; Pomurska banka, d. d., namesto venca za pok. očeta Medi Turha - 15.000 SIT.
Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiroračun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NAKUP OPREME GINEKOLOŠKO-PORODNEGA ODDELKA.
FIAT TIPO 1.6 SX, letnik '94, prodam. Tel.: 527 12 88. m7O55
ODKUPUJEMO OSEBNA VOZILA, STARA DO 7 LET. Tel.: 041 758 700 ali 564 95 86, ZEC COMMERCE, Apaška c. 2, G. Radgona. m6591
RENAULT 9, starejši letnik, vozen, neregistriran, in 4 alu platišča za mercedes, 15 col, prodam. Tel.: 543 9143. m6975
RENAULT 5 CAMPUS, desno ka-ramboliran, prodam. Tel. 555 12 87. m6981
R 19, letnik 1990, temno rdeč, z dodatno opremo prodam za 330.000 SIT. Tel.: 041 719 196. m6999
OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1989, prevoženih 145.000 km, registriran do oktobra, s štirimi letnimi gumami, prtljažnikom, prodam. Jakobovo naselje 27, Murska Sobota, po 16. uri. m6999 .
NISSAN PRIMERO 1,6 SLX, letnik 1991, reg. do oktobra, prevoženih 92.000 km, s popolno opremo, ugodno prodam. GSM: 041 456 126. m7028
VOLKSWAGEN PASSAT 1,8 GL, letnik 1988, prevoženih 230.000 km, prodam za 500.000 SIT. Tel.: 040 236 643. m7035
AUDI 2.3, letnik 1992, ugodno prodam. Tel.: 041 723 094. m7036
CITROEN 25 KOMBI, letnik 1986, prodam. Tel.: 041 653 036. m7053
živali
NESNICE, mlade hisex, rjave in gra-haste pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Akcijska prodaja po zelo ugodni ceni. Na vsakih 10 še ena zastonj. Naročite jih: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Mo-vrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajser, Grad, tel.: 553 11 48 in gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. m6798
NESNICE, črne, rjave in grahaste, v začetku nesnosti, cepljene, vsak dan naprodaj v Babincih 49. Dostava tudi na dom. VZREJA NESNIC TIBA-OT, tel.: 582 14 01. m6943 .
BREJO SVINJO PRODAJO Ignac Cigan, Gornja Bistrica 191, Črenšo-vci. m6996
TELICO, brejo 8 mesecev, in KRAVO,'brejo 9 mesecev, staro 7 let, prodajo. Tel.: 546 15 99. m7021
ŠKOTSKE OVČARJE, lesije, mladiče, prodam. Tel:. 02 542 14 89. m7030
posesti
GRADBENO PARCELO v Črnela-vcih prodam. Tel.: 031 308 533. m7056
DVODRUŽINSKO HIŠO NA HOTIZI z veliko parcelo prodajo. Tel.: 0049 69 344 680. m6713
GARSONJERO v centru M. Sobote, dam v najem. Tel.: 041 924 272. m6903
POSLOVNI PROSTOR ZA MIRNO DEJAVNOST in mansardno stanovanje v M. Soboti dam v najem. Tel.: 031 372 862. m6997
V VASI POLICE PRI G. RADGONI so na prodaj tri nezazidane stavbne parcele. Parcele ležijo tik ob asfaltni občinski cesti. Tel.: 02 564 86 80. m7002
GRADBENO PARCELO, 10,5 ara, v Lipovcih, prodata. Tel.: 041 643 555. m7006
TRISOBNO STANOVANJE prodajo. Tel.: 565 11 30, zvečer. m7015
14 LET STARO opremljeno stanovanjsko hišo, klasična gradnja, 120 m2, nedokončano podstrešno stanovanje, parcela 7,08 ara. Cena je 35 mio SIT, prodam. Emil Novogradec, Kroška 31, M. Sobota, tel.: 524 11 21.m7016
DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel:: 031 820 754. m7024
V GABERJU ob glavni cesti damo v najem opremljeno trgovino s kmetijskim in gradbenim materialom, z odprtim in zaprtim skladiščem ter velikim parkiriščem. Tel.: 574 19 10. m7038
NOČNI BAR, REST./PIZZERIJO, SOBE ZA GOSTE v hiši z vrtom -ugodno prodam/oddam, kupim pa hišo. Tel.: 031 520 135. m7047
NA RELACIJI LENDAVA-MURS-KA SOBOTA kupim klet ali bivalni vikend do 1.100.000 SIT.Tel.: 040 379 825. m7040
kmetijska mehanizacija
PLUG IMT, trosilnik za umetno gnojilo in traktor IMT de luxe s koso in slamo v balah prodam. Skakovci 25. m6979
SEJALNICO ZA KORUZO OLT, šti-riredno, rabljeno, ugodno prodam. Tel.: 041 937647. m6985
DVOREDNI SADILNIK KROMPI
RJA, avtomatski, enoredni obiralnik krompirja (kombajn), znamke Has-sia, žitno sejalnico, 2,60 m širine, 19-redno, drobilnik zrnja s 5,5 KW motorjem in 7 m dolg polž za zrnje prodam. Tel.: 556 11 92.m7007
TRAKTOR ŠTORE 401, različne kmetijske priključke in stroje ter skoraj novo traktorsko prikolico prodam. Dobrovnik 180, tel.: 579 10 41 oz. 031 572 755. m7018
KOMBAJN ZA SLADKORNO PESO Barigelli 4 x 4 C, dvoredni, letnik 1994, prodam ali menjam za drug stroj. Tel.: 041 744 779. m7043
kmetijski pridelki
VINO, možna dostava, prodam. Tel.: 575 18 77, GSM: 041 773 370. m6825
KUPIM BUČNICE - GOLICE PO 500 SIT. Tel.: 7$6 72 71. m6990
SEMENSKI KROMPIR, 2. letnik, ugodno prodam. Tel.: 541 22 56. m7008
SEMENSKI KROMPIR prodam. Tel.: 556 14 62. m7017
VINO, belo, sortno ali mešano, po 200 SIT/1, prodam. Dostava na dom. Tel:. 524 15 19. m7034
SEMENSKI KROMPIR prodam. Tel.: 541 16 27. m7037
razno
TOVORNO PRIKOLICO ITAS, preklicno, 6 m, dvoosno, primerno tudi za traktor, prodam. Tel.: 041 816 873. m6978
USNJENO BORDO RDEČO SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. Tel.: 02 332 86 45. m7031
MATURANTSKO ŽENSKO PLESNO OBLEKO, svetlo, št. 38, in SKUTER KYMCO KB 50, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 534 81 63. m7033
ŽENSKE POROČNE OBLEKE, različnih modelov in velikosti, zelo ugodno prodam. Tel.: 050 650 899. m7044
SAMSKI, LOČENI, OVDOVELI: ženske + moški brž v ženitno posvetovalnico po svoj par! Beli grad, Angelca Štumberger, s. p., Ulica Prekmurske čete 110, Črenšov.ci, tel.: 031 520 135^017048
OKREPČEVALNICA FONTANA MORAVSKE TOPLICE vabi ljudi dobre volje na Jožefovo praznovanje 18. 3. 2001 s sv. mašo ob 13. 00 v kapelici, nato zabava s Tončkom in pevkami iz Dokležovja. Vabljeni! Si-donija Rehar, s. p., Dolga ul. 107, M. Toplice. m7039
delo
V ŠOŠTANJU ZAPOSLIM NATA-KARJA/CO TER KUHARJA/CO. Zaželena starost do 35 let, hrana in stanovanje zagotovljena. GSM 041 783 941, Alojzij Bobnar, s. p., Posredništvo in gostinstvo, Opekarna 19a, 1420 TRBOVLJE.m6968
PRILOŽNOST ZA VSE ŽENSKE IN MOŠKE, s predznanjem ali brez njega, v prodaji izdelkov za gospodinjstvo. Tel.: 01 500 41 62. Bio Nova SKK, Trgovsko podjetje, d. o. o, Stegne 25,1000 Ljubljana. m7029
V REDNO DELOVNO RAZMERJE SPREJMEMO IN ZAPOSLIMO prodajalko za prodajo otroške konfek-
cije, opreme, igrač, kozmetike, v Murski Soboti - Nemčavci Id, BTC. iščemo vestne, komunikativne, prijazne trgovke s trgovsko izobrazbo in osnovnim znanjem računalništva. Lastnoročno napisane ponudbe z dokazili s kratkim življenjepisom ter dokazili o izobrazbi in državljanstvu pošljite na naslov: Sonček, d. o. o., Begunje na Gorenjskem 27a, 4275 Begunje na Gorenjskem, z oznako: Murska Sobota. m7045
ZA DOBRO PLAČANO DELO IŠČEMO TRI HONORARNE SODELAVCE. Informacije od 10. do 14. ure, tel.: 02 566 97 92, DADA, Tamara Zupe, s. p., Gregorčičeva 40, Radenci. m7050
IŠČEM DEKLE ZA CELODNEVNO VARSTVO 13-mesečnega otroka v Gradcu v Avstriji. Nada Kosi, Noršin-ci 38, tel.: 0043 664 41 06 310. m7052
storitve
NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM ZA SREDNJE IN OSNOVNE ŠOLE, PRIPRAVLJAM NA MATURO IN ZAKLJUČNI IZPIT, ponujam konverzacijo ter prevajam, prof. Tanja Huber, Kardoševa 4, M: Sobota, tel.: 541 14 56, 527 11 83 ali 528 15 77. m6920
CENTRALNO GRETJE, VODO-MONTAŽA, ogled in predračun brezplačno. Ivan Šarkezi, s. p., Ulica 22. junija 35 Petišovci, Lendava, tel.: 576 13 76.m6654
VEDEŽEVALKA ZORA VAM BO POMAGALA. Če v življenju nimaš sreče, če te sreča ne usliši, če prekletstvo je v hiši, če te tlači nočna mora, ne obupaj, tu je Zora. Pokličite in pridite 02 528 14 43 ali 031 828 675, Zorica Horvat, s. p., Pušča 91, M. Sobota. m6926
LES ZA OSTREŠJE, DESKE, OPAŽ, BRUNO prodamo in dostavimo. .Tel.: 02 829 01 70,041 459 090 TRGOVSKE STORITVE M&M, Marko Pahernik, s. p., Dravinjska cesta 62, 2319 Poljčane. m6952
VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si
36
15. marec 2001
DAMIR BANF1 VEŠČICA
j KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
TEL.: (02) 53 48 060, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA
Nihče ne ve, kaj sije želel takrat, morda vsaj še eno pomlad.
V SPOMIN
Rudi
Ferencek
izSebeborcev 104a
16.	5.1924-20.3.1991
Ko se moraš posloviti, te objame neznosna bolečina, a ko pustiš, da te preplavijo vsi lepi, skupno preživeti trenutki, se zavedaš, da si vendar za vedno povezan - le drugače. In bolečina popusti.
Hvala vsem, ki se spomnite nanj.
Njegovi najdražji
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ker ljubezen in trpljenje tvoje je bilo življenje.
7AHNNLN
Po hudi bolezni nas je v 75. letu zapustila naša draga žena, mama, tašča in babica
Olga Gergorec
roj. Cigiit iz Vučje Gomile
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani z besedami tolažbe, darovali vence, sveče, prispevke za mrliško vežico ter izrekli pisno in ustno sožalje, se iskreno zahvaljujemo.
Hvala sosedom Luthar, Gomboc in Lanjšček, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali.
Posebna hvala seniorju g. Erniši za pogrebni obred, pevcem, ge. Olgi Gutman za besede slovesa in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči mož Ivan, sin Marjan z ženo Jožico ter vnuka Jasmina in Denis
Odšla si tja, kjer ni bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
V 68. letu nas je po hudi bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča in sestra
Marija Sinic roj. Benkič iz Beznovec 13
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in v druge dobre namene.
Lepa hvala osebju soboške bolnišnice in patronažni sestri Nadi za obiske na domu.
Iskrena hvala g. duhovniku Jošarju za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj še enkrat - lepa hvala!
Žalujoči vsi njeni dragi
POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC
MILORAD JURIČ
9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148
NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01
MALE OGLASE
ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 53 11 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE.
\.	DnHiotio 7a infnrmiranie H d 111103 arhitekte Novaka 13» M. Sobota
Je čas, ki da, in čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
N SPOMIN
11.	marca je minilo 19 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Jože Semler
iz Moščanec
Hvala vsem, ki mu namenite lepo misel ali prižgete svečko spomina.
Vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radi
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh v srcu še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.
V SPOMIN
Te dni minevata dve leti od takrat, ko nas je zapustila draga žena, mama in hčerka
Marjana Vučak
iz Gederovec 34c
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, ji prinesete cvet in prižgete svečko spomina.
Njeni najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je...
V SPOMIN
19. 3- bo minilo deset let od takrat, ko nas je zapustila draga žena, mama in babica
Rozalija Abraham
iz Murske Sobote
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, ji prinesete cvetje in prižigate sveče.
Vsi njeni
V SPOMIN
25. marca bo minilo leto od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi oče in stari oče
Ludvik
Mencigar
iz Gerlinec 14
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Kako pozabili bi gomilo, kjer blago tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 92. letu je 28, 2. 2001 mirno zaspal naš ajti
Franc Popit
upokojeni knjigoveški mojster
Vsem, ki ste se spomnili dragega pokojnika, ga spremili k zadnjemu počitku in nam izrekli sožalje, prisrčna hvala. Posebna zahvala upravi Doma starejših občanov, osebju na bolniškem oddelku, dr. Štefici Ros in vsem, ki so mu lajšali njegove zadnje ure. Iskreno se zahvaljujemo duhovniku g. M. Potočniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Štefanu Merklinu za poslovilne besede in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njegovi
Dragi ajti - pogrešali te bomo!
Tvoji pravnuki Tjaša, Nejc, Luka in Grega
Oh, kako boli, ko ljubo mamo izgubiš. Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Naša srca še ne morejo doumeti, da nas je v 76. letu starosti zapustila naša draga mama in stara mama
Irena Zakoč
iz Ivanovec 15
Nimamo besed, s katerimi se želimo zahvaliti botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, nam pa izrekli boleče sožalje. Posebna hvala tudi patronažni službi Murska Sobota, dr. Kiršnerju, duhovniku za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči vsi njeni
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
ZAHVALA
Ne moremo verjeti krute resnici, da si nas poln upov in načrtov v 46. letu zapustil, dragi mož, ati, sin in brat
Milan Strniša
iz Boračeve 36c
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, «veče, za sv. maše in v dobrodelne namene. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem podjetja RS Robotika
Kogler, še posebej g. direktorju za pomoč in tolažbo, sodelavcem Radenske - viličarske delavnice, še posebej g. Dragu Puklavcu, sodelavcem pekarne RŽ Fekonja, Saševim sošolcem 5. e razreda Strojne tehniške šole v Mariboru in družini Zadravec iz Beltinec.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Vrbnjak. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: žena Marijana, sin Sašo, mama, brat Stanko z družino, sestra Silva z družino in drugo sorodstvo
Vse do zadnjega si upal in se boril, da bolezen s trdno voljo boš pregnal. Pa pošle so ti moči in zatisnil trudne si oči. V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš.
ZAHVALA
Po kratki in hudi bolezni nas je v 49. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in sorodnik
Andrej Kolenko
iz Gornje Bistrice 28a
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in prijateljem, še posebno bratu Ivanu in vsem, ki so ga obiskovali med njegovo boleznijo.
Posebna zahvala velja sodelavcem kolektiva Leka Lendava, kolektivu Mure - 325. brigadi Ž. o., Aleševim sošolcem z OŠ Bistrica in razredu 4 EM - SPTŠ, Romanovim sošolcem iz Gimnazije, vsem enotam PGD občine Črenšovci, KS Bistrica, NK Bistrica in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrekli besede sožalja.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred ter pevcem in govornikom za ganljive besede slovesa.
Hvala tudi dr. Eriki Zelko - Peterka, patronažni službi in pogrebništvu Balažič.
Vsem še enkrat - iskrena hvala1
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
nnn 15. marec 2001 37
Solza seje utrnila, ko sta nas zapustila, položila žalost v srce, vse najlepše sta nam zapustila, še sta z nami tukaj in drugje.
1914
1998
SPOMIN
1919
1961
na naša najdražja
Ludvika in Vilmo
Rogan iz Sotine 65
Boleč je spomin na 10. marec 1961, ko si nas zavedno zapustila, draga manla, in boleč je spomin na 15. marec 1998, ko si nas za vedno zapustil ti, dragi oče, dedi, toda v naših srcih še vedno živita.
Spomin je edini cvet, ki ne ovene, je edina luč, ki ne ugasne.
Vajini najdražji
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Kamorkoli se ozremo naokrog, povsod sledovi tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
V 57. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
Štefan Vrečič
iz Vidonec 56
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem za darovane vence, šopke, sveče ter za izrečeno ustno in pisno sožalje. Lepa hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebej dr. Alojzu Horvatu in osebnemu zdravniku dr. Čurčiču za vso pomoč.
Iskrena hvala g. župniku Kuharju, pevcem za odpete žalostinke, govornici in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
Odšel si v višave - med zvezde, kjer naj se ti duša v božjem miru spočije in tam pozabi na vse spomine.
ZAHVALA
27. decembra 2000 nas je v 76. letu starosti za vedno zapustil naš predragi mož, oče} dedek in svak
Koloman Čarni
iz Kukeča 17
Iskreno se zahvaljujemo prvima dvema sosedoma, ki so nam pomagali, ter vsem dragim prijateljem za darovano cvetje in za izrečeno sožalje.
Posebna hvala g. duhovniku iz Kančevec za pogrebni obred in pogrebništvu Banfi.
Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: žena Neža, hčerka Olga in sin Franc z družinama z Dunaja ter hčerka Marta z Bleda
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je 4. marca zapustila naša draga mama in snaha
Marija Hajdinjak
iz Rogašovec
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše mame se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter darovali vence, sveče in za svete maše.
Hvala župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči domači
ZAHVALA
V 73- letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, svak in tast
Karel Skledar
iz Serdice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskreno zahvalo izrekamo g. Simoni Prosič za pogrebno svečanost, pevcem, pogrebništvu Banfi ter gasilcem iz Serdice in okoliških krajev.
Žalujoči vsi, ki smoga imeli radi, posebej vnuk Uroš in vnukinja Anja, ki ga bosta zelo pogrešala
Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
S. Gregorčič
ZAHVALA
8. 3. 2001 nas je v 67. letu po težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica
Zlatica Miholič
iz Andrejec 15a
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam nesebično ponudili pomoč, se iskreno zahvaljujemo, zlasti osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, osebnemu zdravniku dr. Muhru in dr. Škaliču ter zdravstvenemu osebju iz ambulante v Martjancih.
Hvala za darovane vence, sveče in prispevke v dobrodelne namene. Hvala gospodu duhovniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njeni
Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je...
ZAHVALA
V 49. letu starosti nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, brat, zet, svak, stric in boter
Janez Jelenovec
iz Trubarjeve ul. 89 v Krogu
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za sv. maše in v dobrodelne namene;
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za vso pomoč.
Lepa hvala sodelavcem Pomurke - obrat Klavnica, sodelavcem Zavoda za zaposlovanje M. Sobota in sodelavcem 2. izmene TMO II.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Jožici za ganljive besede slovesa, g.
Jož.eku za odigrano Tišino, svečarjem za častno stražo in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - prisrčna hvala!
Z žalostjo v srcu - tvoji najdražji!
Tiho, mirno si zaspal, niti roke v slovo podal, črna zemlja zdaj te krije, al’ nihče ne ve, kaj želel si takrat, morda želel si vsaj še eno pomlad.
ZAHVALA
27. februarja nas je v 68. letu zapustil dragi
Štefan Žganjar
upokojeni zidar
iz Moravskih Toplic
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, nekdanjim sodelavcem, upokojencem, osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Rakičan, g. župniku, pevcem, vsem gasilcem, posebej domačim za vso pomoč in udeležbo ob slovesu.
Hvala govorniku ob odprtem grobu in vsem drugim neimenovanim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje.
Žalujoči: žena Karolina, sin Branko s Simono, hčerka Marta z Vinkom, vnukinja Nataša z Mirom, brat Ludvik z družino in sestra Marija z družino
DRAGI DEDI ■ PRADEDI
Hvala ti za vse
Tamara in Urška
Ne mine ura, dan, ne noč, pri meni vedno si navzoč, v mojem srcu ti živiš.
Pot me vedno vodi tja, kjer tvoje ljubeče srce mirno spi. Tvoj tihi dom le rože zdaj krasijo in drobne lučke ti v spomin gorijo. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli, zd vse moj dragi sin - hvala ti.
V SPOMIN
17.	marca bo minilo leto dni globoke žalosti od takrat, ko me je mnogo prezgodaj za vedno zapustil moj dragi sin
Jožef Marič
iz Fikšinec 10
Nesrečna sem, ker sem te izgubila, a ponosna, ker sem te imela. Hvala ti!
S cvetjem in plamenčki sveč pa ti vračam tvojo ljubezen in dobroto - neutolažljiva mama.
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoča mama
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je tiho in brez slovesa za vedno zapustil naš dragi mož, brat, svak, stric in boter
Štefan Čerpnjak upokojeni gostilničar
iz Otovec 17
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in denar za ureditev mrliške vežice ter nam izrekli sožalje.
Hvala g. župniku, pevcem, osebju infekcijskega in kirurškega oddelka v Rakičanu, govornikoma g. Francu Bagariju in g. Francu Koscu, gasilcem, borcem NOB in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njegovi
Umrl je naš dolgoletni sodelavec
Andrej Kolenko
varnostnik gasilec
Pogreb je bil v petek, 9. marca 2001 se ga bomo kot vestnega in predanega sodelavca
LEK, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, d. d.
38
OGLASI
15. marec 2001 VESTMI
IMAMO JIH 6! OBROKOV NAMREČ.
Informacije o nakupu in dostavi kurilega olja dobite na telefonski številki: 02/537 15 60 ter na vseh
prodajnih mestih kurilnega olja. Naročite ga lahko tudi po internetu:
www.petrol.si
PETROL
OKNA IN VRATA
Trimlint 64/1 Lendava
- varčna okna in vrata -garažna vrata Normstahl - rolete, žaluzije, komarniki -vitraži —	.
tel./faks: (02) 574 19 53, GSM: 041 405 003
PVC OKNA IN VRATA
Gradbene izolacije HACK
Hack Janos, s. p.
HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKI ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA
REZANJE IN VRTANJE BETON
Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM:041 636
ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO!
STAVBNO KLEPARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO - STRELOVODI
Jože Novak, s. p., Lendavska 29, 9000 Murska Sobota tel./faks: 02 527 10 61. fcSM: 041 673 551
Strokovno prekrivamo stanovanjske hiše in poslovne objekte s KOVINSKO KRITINO TRIMO, S-METAL.
VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9
Tel.: (02) 530 40 44
GSM: 041 504 999
E-mail: rhdoo@siol.net
IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO

Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota
HOVI d.o.o.
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV.
Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & taks: |02l 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO -PREVOZ, Bojan Jakšlč, s. p., Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200
Mesarstvo Kodila PE Markišavci Markišavci 44 tel 52 11 604
Mesarstvo Kodila
PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790
Dobavitelji svinjskega, junčjega, telečjega mesa za ta teden: Banfi, Kupšinci 11 Hauko, Rankovci 42
Železen, Sebeborci 30
Bagaroš, Vanča vas 17 Omar, Rankovci 37 Gujt, Rankovci 16 KO VEŠ KAJ JEŠ
NOVO V MURSKI SOBOTI
■■
Adriatic zavarovalna družba d.d. Koper
VABI
k sodelovanju nove sodelavce v poslovni enoti Murska Sobota za delovno mesto
1.	KONTROLOR POLIC /1 izvajalec/ ,
2.	ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK /večizvajalcev/
Od kandidatov pričakujemo:
Pod 1.
KONTROLOR POLIC
V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri 2 leti ustreznih delovnih izkušenj usposobljenost za delo z bazami podatkov
Pod 2
ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK
V. stopnjo strokovne izobrazbe
2 leti ustreznih delovnih izkušenj (zaželjene izkušnje v direktni prodaji) poznavanje uporabe orodij MS Office
vozniški izpit B kategorije
sposobnost učinkovitega komuniciranja
Delovno razmerje pod 1. bomo sklenili za nedoločen čas s 3 - mesečnim poskusnim delom, delovno razmerje pod 2. bomo sklenili za določen čas enega leta s 3 - mesečnim poskusnim delom.
•	garažna vrata dvoriščna vrata
» daljinski pogoni
•	ograje
» kovane ograje
c zapornice
•	PVC okna
•	PVC vrata
•	zimski vrtovi
•	police
• žaluzije
tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com
GEODETSKE STORITVE
ureditve mej zakoličbe parcelacije razni posnetki...
Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, tel.: 536 10 03, faks: 536 10 04 e-mail: geoin-ms@geoin.si
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom dostavite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. Koper, Ljubljanska cesta 3a, 6503 Koper
Kandidati bodo o odločitvi obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
erier
salon pohištva
NOVO V MARIBORU - MORDA ŠE NE VESTE? Zasebni salon pohištva Vi - interier vam ponuja nakup kakovostnega pohištva po zelo konkurenčnih cenah in na kredit do 24 mesecev (TOM + 0 %) - kuhinje Gorenje, masivno pohištvo Paron, sedežne garniture v usnju, blagu ali v mikrotkanini v vam najljubši barvi - tudi po meri.
- velika izbira ležišč lateks vseh dimenzij
To je le nekaj iz naše zelo ugodne ponudbe.
Najdete nas v Mariboru na južni, strani nove avtobusne postaje poleg parkirišča. Salon pohištva Vi-interier'Janko Vihar, s. p., 02 250 29 03.
na voljo smo vam od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00
COLLEGIUM
Dušan Fujs, s. p., trgovina in proizvodnja, Cvetkova 2, M. Sobota, tel. & faks: 02 531 10 31
Zelo velika izbira izdelkov za šivanje: zadrge, gumbi, sukanci, ročne in strojne igle, škarje, prejice in gobelini, pribor za izdelavo patchworkov, dekorativna metraža in unikatni dekorativni izdelki. COLLEGIUM v prvem nadstropju centra Šavel v Murski Soboti.
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.

Uspelo vam ho
JELOVICA
Ou 19. do 31. marca	1 A 0/
so OKNA TERMOTON CENEJŠA kar do 14 A)
MURSKA SOBOTA, Nemčavci 1d (BTC), tel.,fax: (02) 522 19 21, 031 818 675, E-mail: trgovina.murska.sobota@jelovlca.si RAVNE NA KOROŠKEM, Čečovje 5 (Hotel MERX), tel.,fax: (02) 822 01 75, 041 685 031, E-mail: trgovina.ravne@jelovica.si MARIBOR, Limbuško nabrežje 15, teL,fax: (02) 420 28 00, 041 676 249, E- mali: trgovina.limbus@jelovica.si
Diskont Univerzal d.o.o., Babinska c. 2, LJUTOMER, tel.:(02) 584 11 05, tel.,fax: (02) 584 11 04
Jelovica, lesna industrija, d.d., Kidričeva 58, 4220 Škofja Loka, ♦»>1 -04/51 13 ODO. f«ks:04/51 M 261. e-maii: info@ielovica.sis www.ielovica.si
REPUBLIKA ^SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD MURSKA SOBOTA




Slomškova 1, 9000 Murska Sobota
tel.: 530 31 00, faks: 528 10 04
OBVESTILO
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Murska Sobota, Izpostava Murska Sobota obvešča, da bo sprejemala napovedi za odmero dohodnine za leto 2000
od 19. 03. 2001 do 23. 03. 2001 med 8.00 in 15.00 od 26. 03. 2001 do 30. 03. 2001 med 8.00 in 18.00 in 02. 04. 2001 med 8.00 in 15.00
v avli dvorane mestne občine Murska Sobota.
Do 19. 03. 2001 bodo napovedi sprejemali na sedežu Davčnega urada Murska Sobota.
Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Murska Sobota.
POPRAVEK OBJAVE O JAVNI DRAŽBI
KMETIJSTVO ČRNCI, p.o. - v stečaju,
Črnci 2 - grad, 9253 Apače
objavlja popravek oglasa o javni dražbi za prodajo nepremičnin, objavljenega v časopisu Vestnik dne 8. 3. 2001, tako da se 1. točka pravilno glasi:
1.	FARMA V LUTVERCIH
1.1.	Funkcionalno zemljišče - gnojna jama s površino 970 m2 in dvorišče s površino 99 m2, skupaj 1.069 m2, vse pare. št. 620/14 k. o. Lutverci, vpisano v vi. št. 156 iste k. o.
Izklicna cena je 613.248,00 SIT.
1.2.	Masivno armirano betonsko skladišče z neto površino 800 m2 in dvoriščem s površino 636 m2, skupaj 1.436 m2, stoječe na pare. št. 620/13 k. o. Lutverci, vpisano v vi. št. 156 iste k. o.
Izklicna cena je 9.276.800,00 SIT.
Vse drugo besedilo objavljenega razpisa ostane nespremenjeno.
AKV
Radio Murski val 94,6 Mhz
Vedro v dobro jutro!
Vsak dan ob 5.00
Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota
VESTNIK NA INTERNETU:
www.p-inf.si
«1 15. marec 2001
NAPOVEDNIK
39
Napoved kulturnih prireditev
OTVORITEV
LJUTOMER
V petek, 16. marca, ob 18. uri bo v galeriji Anteja Trstenjaka otvoritev razstave Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije.
LENDAVA
V petek, 16. marca, ob 19. uri bo v Hramu Tul-pika otvoritev razstave slik Sabine Šinko. Razstavo bo odprla umetnostna zgodovinarka Tanja Šimonka.
KONCERT
MURSKA SOBOTA
V torek, 20. marca, ob 21. uri bo nastopil v Zvezdi v okviru javne radijske oddaje Janez Zmazek -Žan, ki mu bodo »pomagali« glasbeniki: Ivan Ja-gec - Fičo (kitara), Rihard Lebar -Riki (pianino), Rajko Kapun (bas) in Borut Horvat (bobni).
BELTINCI
V torek, 20. marca, bo v OŠ območno srečanje otroških folklornih skupin.
DOGODEK
DOBROVNIK
V petek, 16. marca, ob 19. uri bo v kulturnem domu slovesna prireditev v počastitev 15. marca, madžarskega narodnega praznika. Slavnostni govornik bo JanOs Bukovec, predsednik Sveta Madžarske narodne samoupravne skupnosti občine Dobrovnik. V kulturnem programu bodo sodelovali: recitatorji dvojezične OŠ Dobrovnik in Recitatorskega studia Lendava, dobrovniški pevci in citrarski ansambel Lusta Banda, etno pevski zbor kulturnega društva Solzice iz Žitkovec in madžarska folklorna skupina Csallosok iz Slovaške.
LENDAVA
V četrtek, 15. marca, ob 17. uri bo v počastitev madžarskega narodnega praznika svečanost in polaganje vencev pri spominskih obeležjih Sze-chenyija in Kossutha na trgu pri katoliški cerkvi. Slavnostni govorniki bodo: dr. Tamas Deutsch, minister za mladino in šport vlade Republike Madžarske, Gydrgy Tomka, predsednik Sveta PMSNS, dr. Albert Halasz, predsednik Madžarske samouprave občine Lendava, in Attila Somogyi, predstavnik Madžarske mladinske konference. Ob 18.30 bo spominski shod z baklami ob nagrobnem spomeniku Janosa N. Ratha na pokopališču pri Sveti trojici, ob 19.30 pa otvoritev razstave likovnih ustvarjalcev Žalske Županije v prostorih lendavskega gradu. Razstavo bo odprl minister Tamas Deutsch.
D0MANJŠEVCI
V soboto, 17. marca, ob 19. uri bo v vaškem domu slovesnost v počasitev madžarskega narodnega praznika. Slavnostna govornica bo Alenka Sebok, predsednica Sveta Madžarske narodne samoupravne skupnosti občine Šalovci, v kulturnem programu pa bodo sodelovali: recitatorji in citrarski ansambel DOŠ Prosenjakovci, Recitatorski studio iz Lendave in madžarska folkorna skupina Beri Balogh Adam iz Kormenda.
SREDNJA BISTRICA
v soboto, 17. marca, ob 16. uri bo v OŠ slovesna otvoritev spominske sobe pisatelju Ferdu Godini- Slavnostni govornik bo Ciril Zlobec, v kulturnem programu pa bodo nastopili: kulturno društvo Ferda Godine iz Bistrice, učenci OŠ Prežihovega Voranca, dramski igralec Rajko Stupar in pevski zbor Gloria.
gledališče
MURSKA SOBOTA
V ponedeljek in torek, 20. in 21. marca, ob 9. uri in 10.30 bo v grajski dvorani predstava gleda-
liško-lutkovnega abonmaja Mali rimski cirkus Andreja Rozmana - Roze.
LENDAVA
V soboto, 17. marca, ob 19- uri bo v kinodvorani monokomedija Kam se peljeta Vladek in Miša? (... brez bencina ...) režiserjev Borisa Gy6rkdša in Miše Gerič. Igra: Miša Gerič.
PREDAVANJE
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 15. marca, ob 17. uri bo v galeriji strokovno vodstvo po razstavi Raznovrstnost in enost.
LJUTOMER
V petek, 16. marca, ob 19- uri bo v učilnici Ljudske univerze potekala delavnica Mala šola zaposlovanja, ki jo organizira Prleški študentski klub v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje.
LITERATURA
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 15. marca, ob 20. uri bo v Salonu Murske republike literarni pogovor s slovenskim pisateljem Alešem Čarom in srbsko pesnico Ano Ristovič, ki sta tudi mož in žena. Pogovor bo vodil Robert Titan - Felix.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
- V Galeriji je na ogled razstava Raznovrstnost in enost, kjer se predstavlja štirinajst mladih slikarjev in slikark.
- V gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt tudi v nedeljo!
- V kavarni Jelša je na ogled razstava fotokluba Murska Sobota na temo Zima.
- V Art Caffeju so na ogled dela Oskarja Rotovnika - Okija iz Slovenj Gradca.
- V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po telefonu na številko 521 1433.
LJUTOMER
- V prostorih Mestne hiše sta na ogled stalni zbirki Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošna muzejska zbirka Ljutomer. V prodajni galeriji je prodajna razstava slik, grafik in skulptur mnogih slovenskih umetnikov. V malem prostoru knjižnice je na ogled razstava karikatur Antona Bužetija z naslovom Dogodki skozi ključavnico. BELTINCI
V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Elizabete Cipot.
KOROVCI
V galeriji Ernesta Bransbergerja so na ogled dela s IV. slikarske kolonije Fuks graba.
LENDAVA
V Galeriji - Muzeju si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja Zlatka Gnezde. Poleg tega so tu še stalne razstave Oloris - prazgodovinske naselbine iz srednje bronaste dobe, Srednjeveško orožje in etnološke zbirke, na ogled pa je tudi spominska soba kiparja Zala Gybrgya.
LAAFELD/POTRNA
V Pavlovi hiši je na ogled razstava Štajerska v besedah in tablah.
MORAVSKE TOPLICE
Do 21. marca razstavlja v zdravilišču Dubravko Baumgartner (akril na platno, grafike).
PUCONCI
V prostorih občine je na ogled razstava del Lojzeta Veberiča.
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
TESAR OPAŽEV
TESAR; določen čas 24 mes.; 31. delovnih izkušenj; drugi pogoji: OBVEZNE DEL. IZKUŠNJE, MOŽNOST PODALJŠ. ZAPOSLITVE, PISNE VLOGE POSLATI NA NASLOV: BETONARNA PETELIN, TRATE 23, 9250 G. RADGONA; do 24. 03. 01; IGOR PETELIN, S. P„ BETONARNA PETELIN, TRATE 23, G. RADGONA
KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR; nedoločen čas; do 21. 03 01: IGOR PETELIN. S. P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23, G. RADGONA
MONTER VODOVODNIH NAPRAV
UPRAVLJALEC ENERGETSKIH NAPRAV; določen čas 3 mes.; 21. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 16. 03. 01; K0MUNALN0-STAN0VANJSK0 PODJETJE LJUTOMER, D. 0. 0., ORMOŠKA 3/II, LJUTOMER; št. del. mest: 2
MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV
AVTOMEHANIK TOVORNIH VOZIL - VOZ-
Območje	PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba l-ll lll-IV V	VI VII-VIII	SKUPAJ
Murska Sobota	1	13	0	3	4	21
		
NIK C-KATEGORIJE: nedoločen čas; 6 I. delovnih Izkušenj; vozniški izpit kategorije C; drugi pogoji: OBVEZNA PRAKSA OZ. DELOVNE IZKUŠNJE; do 21. 03. 01; IGOR PETELIN, S. P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23, G. RADGONA
ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC; določen čas 24 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: OBVEZNE DEL. IZKUŠNJE, MOŽNOST PODALJŠ. ZAP OSLITVE, PISNE VLOGE POSLATI NA NASL0V;BET0NARNA PETELIN, TRATE 23, 9250 G. RADGONA; do 24. 03. 01; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, G. RADGONA
ZIDAR
ZIDAR; določen čas 24 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: OBVEZNE DEL. IZKUŠNJE, MOŽNOST PODALJŠ. ZAP OSLITVE, PISNE VLOGE POSLATI NA NASLOV: BETONARNA PETELIN, TRATE 23,
9250 G. RADGONA; do 24. 03. 01; IGOR PETELIN, S. P., BETONARNA PETELIN. TRATE 23, G. RADGONA
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK KATEGORIJ C IN E V MEDNARODNEM PROMETU; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorij C, E; do 24. 03. 01; ANTON MARTINEC, S. P.. T0NATRANSP0RT - ORGANIZACIJA PREVOZOV, MARKIŠAVSKA 3, MURSKA SOBOTA
VOZNIK TOVORNJAKA; določen čas 3 mes.; jeziki: madžarski jezik - govorno; vozniški izpit kategorij C, E; drugi pogoji: KANDIDATI NAJ SE OGLASIJO MED 7. IN 9. URO; do 20. 03. 01; KMETIJSKA ZADRUGA, Z. 0. 0., DOBROVNIK 255. DOBROVNIK-DOBRONAK
ŠOFER V MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU (SLOVENIJA IN AVSTRIJA); nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški
kino • k i n
Murska Sobota
Četrtek, 15. marca: ob 18.00 ameriška psihološka srhljivka Celica, ob 20.00 britanska komična drama
Vzhod je vzhodno Petek, 16. marca: ob 18.00 ameriški znanstvenofantastični film Rdeči planet, ob 20.00 Celica Sobota, 17. marca: ob 18.00 Celica, ob 20.00 Rdeči planet
Nedelja, 18. marca: ob 18.00 Rdeči planet, ob 20.00 Celica
Sreda, 21. marca: ob 18.00 ameriška znanstvenofantastična srhljivka Prava frekvenca, ob 20.00 ameriška srhljivka Deveta vrata
Kino Ljutomer
Sobota, 17. marca: ob 19-30 ameriška komedija Njeni ta stari
Nedelja, 18. marca: ob 17.30 in 19.30 Njeni ta stari
B O R Z
ZNAN Ji
je informa-
cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim!
In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo?
•	Se želite naučiti nabiranja gob in jih prepoznati?
•	Išče se znanje klekljanja.
•	Ponuja se znanje sestavljanja računalnikov (ob nakupu novega oz. rabljenega računalnika).
Informacije:
BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00.
izpit kategorije: B, C, E; drugi pogoji: STAROST OD 25 LET NAPREJ; do 20. 03. 01; MARKO FILIPIČ, S. P., POSREDOVANJE S PREVOZI. ORMOŠKA 3, LJUTOMER
KUHAR
KUHAR; nedoločen čas: 2 I. delovnih izkušenj; do 20. 03. 01; DRAGICA KRAMBERGER, S. P„ GOSTINSTVO IN POSREDNIŠTVO, TRUBARJEVA UL. 1, G. RADGONA
NATAKAR
NATAKARICA; nedoločen čas; drugi pogoji: KATERIKOLI DRUGI POKLIC; do 16. 03. 01; SLAVKO KOZEL, S. P., TRGOVINA PALMA, GOST. IN DISKO KOZEL, ŽIBERCI 37, APAČE
NATAKARICA; določen čas 6 mes.; do 23. 03. 01; SILVESTER GOMBOC, S. P., OKREPČEVALNICA, KRIŽEVCI 137, KRIŽEVCI
NATAKARICA; določen čas 3 mes.; drugi pogoji: MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE. POMOŽNA NATAKARICA MORA IMETI VSAJ 3 LETA DELOVNIH IZKUŠENJ; do 20. 03. 01; GABRIJELA HUBER, S. P., DNEVNI BAR TRIM, PUCONCI 396, PUCONCI
EKONOMSKI TEHNIK ZA RAČUNOVODSTVO
RAČUNOVODJA; čas zaposlitve: ni podatka; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - zahtevno, delo s preglednicami -zahtevno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: ČAS ZAPOSLITVE - NADOMEŠČANJE PORODNIŠKEGA DOPUSTA, STAROST 00 30 LET, USPOSOB. ZA DELO Z RAČUNALNIKOM IN OBVLAD. RAČ. PRO-GR.; do 16. 03. 01; SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA RAKIČAN, LENDAVSKA ULICA 3, MURSKA SOBOTA
INŽENIR STROJNIŠTVA
OBRATNI TEHNOLOGIH.; določen čas 6 mes.: drugi pogoji: ZAŽELENO ZNANJE AVT0CADA IN NEMŠKEGA JEZIKA, LAHKO SE ZAPOSLI PRIPRAVNIK, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN Č^S; do 31. 03. 01; AR CONT, PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., G. RADGONA, G. RADGONA
PROJEKTANT III.; določen čas 6 mes.; drugi pogoji: ZAŽELENO ZNANJE AVT0CADA IN NEMŠKEGA JEZIKA, LAHKO SE ZAPOSLI PRIPRAVNIK, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 31. 03. 01; AR I
Delimo vstopnice za kino
Odgovori na naše vprašanje so bili bolj ali manj hudomušni, mi pa smo izbrali tistega, ki ga je poslal Robert Kovač, Zvezna ulica 12b, 2000 Maribor: »Filma Nezlomljivi prejšnji teden ni bilo na sporedu, ker so ga tisti iz Maribora pozabili dati na vlak.« Resnični vzrok pa je seveda bil kongres Slovenske ljudske stranke v kinodvorani. Robertu čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa bo spet resnejše:
Skozi katera vrata mora iti Johnny Depp v filmu, ki bo na sporedu ta konec meseca?
Odgovor:
Odgovore pošljite do 20. marca na naš naslov: Ve-Kupon št. 11 stnik, Ulica arh. Novaka 13. 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MUBSKEM VALU: N S T S N M V
1. PLEASE FORGIVE ME - David Gray
2. SAN - Emir & Frozen Camels
3. LUNA BRAVA - Natalia Oreiro
4. OVERLOAD - Sugababes
5. LOVE DON’T COST A THING - Jennifer Lopez
6.1LAY MY LOVE ON YOU - Westlife
7. SUPREME - Robbie Williams
PREDLOGI:
LET IT BE - Jamaica Soundsystem
DANCING IN THE MOONLIGHT - Toploader
THIS IS WHEREICAME IN - Bee Gees
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	DOBRA VILA-Tabu
2.	SONCE - Planet Groove
3.	LAHKO BI ZLETELA - Vlado Kreslin
4.	PRIDI K MENI - Zoran Predin
5.	KURJA LOJTRA - Leteči potepuhi
6.	VSAJ EN LETNI ČAS - Maja Waiss
7.	NE NI RES - Nuša Derenda
PBEDLOGI:
POLJUBILA BOM NOV DAN - Darja Švajger
OSTANI TU - Karmen Stavec
SONCE V OČEH - Tinkara Kovač
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA
1.	LEPO ŽENKO IMAM - Slovenski muzikantje
2.	TI SI MOJ PLAMEN - Slapovi
3.	BODI Z NAMI - Zasavci
.4. SREČA - Vita
5.	MEJMA SE RADA - Prerod
6.	OB POTOKU - Litijski odmev
7.	ATOV VALČEK - Korenine
PREDLOGI:
MAMA NAJDRAZJA - Igor in Zlati zvoki
POMLAD PRIHAJA - Pomlad PRIMOŽ PRVAK - Kvintet Dori
LESTVICA 0BMURSKE ZABAVNE GLASBE: »DOMAČA PLOŠČA«
1.	RANJENA DUŠA - Drago Jošar
2.	VSI ME POZNAJO - Nova Legija
3.	NE JOČI LJUBEZEN - Jože Kontrec
4.	VEDI DA NATE MISLIM ŠE - Metulj
5.	MILA VAS DOMAČA - Dva zeta
6.	NOČ POLNA AVANTUR - Marina Huber
7.	LJUBEZEN VEČNO NAJ ŽIVI - Mari & Robi
PREDLOGI:
CIGARETA - Nikola
LEP JE SVET - Pajdaša
NE RECI ZBOGOM - Tadej Šalamun in Marina Huber
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 22. marca 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon št. 11 - glasujem za skladbo
NSTSNMV:....................................................
|	7 VELIČASTNIH:..........................j...............   |
GLASBA
| NAŠEGA SRCA:..............................................
I LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE »ŠPERPLOŠČA«.........................................
Ime in priimek ter naslov:..................................
I---------------------------------------------------------------1
CONT, PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., G. RADGONA, G. RADGONA
VIŠJI UPRAVNI DELAVEC
STROKOVNI SODELAVEC I; nedoločen čas; 31. delovnih izkušenj; jeziki: madžarski jezik - govorno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno; drugi pogoji: PROŠNJE POSLATI NA NASLOV: ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO, POLJANSKA C. 28, 1000 LJUBLJANA; do 16. 03. 01; ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO, 0E M. SOBOTA, SLOMŠKOVA 33, M. SOBOTA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI
INŽENIR STROJNIŠTVA
OBRATNI TEHNOLOG I; določen časi 6 mes.; drugi pogoji; ZAŽELENO ZNANJE AVT0CADA IN NEMŠKEGA JEZIKA, LAHKO SE ZAPOSLI PRIPRAVNIK, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 31 03. 01; AR CONT, PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., G. RADGONA, GORNJA RADGONA
PROJEKTANT I; določen čas 6 mes.; drugi pogoji: ZAŽELENO ZNANJE AVTOCADA IN NEMŠKEGA JEZIKA, LAHKO SE ZAPOSLI PRIPRAVNIK, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 31. 03. 01; AR CONT, PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., G. RADGONA, G. RADGONA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI
INŽENIR GRADBENIŠTVA
SAMOSTOJNI PROJEKTANT (IZDELAVA STATIČNIH RAČUNOV, KONSTRUKCIJ, IZDEL. IN PROJEKT. KONSTR. ); nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT, 3-MESEČNO POSKUSNO DELO; do 16. 03. 01; SGP P0MGRAD - ABI, D. 0. 0„ LIPOVCI 3, BELTINCI
DIPLOMIRANI EKONOMIST
VODJA FINANČNE OPERATIVE; določen čas 12 mes.; 4 L delovnih izkušenj; do 16. 03. 01; MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, KARDOŠEVA 2, MURSKA SOBOTA
40


■■■
2001'
vam
med
možnosti
sredstev
Od TOM
Znesek
vala
Priimek
Ulica.
Pošta.
Živila še padajo!
Pomurski kmetje so že sprejeli sklep, da krompirja za McDonaldi ne bodo prodajali prek Gramisa. Ta jim namreč pridelke izredno dobro plačuje.
0,7 % Marca
I Te dni se turisti v Radenski I najpogosteje zadržujejo v okoli-I ci novega kristalnega globusa - upravne zgradbe Radenske. Tisti bolj radovedni sprašujejo, kdaj bo Laško ima novo flaško in vrnite zamašek pooblastilo j prokuristko, da bo dovolilo / upravi Radenske, da se name- / sti v tem simbolu globalizacije- I
V občini Sveti Jurij ob Ščavnici se pripravljajo na izvedbo občinskega' krosa, na katerem bosta župan in odstopljeni svetnik tekla častni krog.
I Potem ko Darja Odar ni postala močna ljutomerska direktorica, postaja močna v prihodnji Muri-no upravi, ugotavljajo dobro obveščeni viri. Od tega pa pričakujejo končno nekaj večjo korist tudi v Prlekiji. Dobili bodo tekstilno akademijo. J
I Prizadetemu mladeniču, ki se 1 je jezil na zavore pri gradnji I McDonald'sa, sporočamo, da se bodo hamburgerji v nekdanjem Centralu začeli peči. Če pa bo na otvoritvi igral soboški oddelek policijskega jazz orkestra, še ni znano. Želimo pa , mu, če bo prodajal hamburge- I rje, da bi bilo tako.	I
j Tibor Čarni in gospod Robič te j dni nista dosegljiva. V karante-/ ni v nekdanji betonarni Gradbe-' nika namreč obnavljata osnovne veščine zidarstva in fasa-derstva ter ponovno osvajata recepturo za delanje malte. S kadri sta namreč tako podkapi- 1 talizirana, da bosta morala sa- j ma začeti vrteti zidarske žlice. I Beg delavcev se še nadaljuje. I
Tibi Vbroš zapušča aktivno lokalno politiko in bo začel delovati kot livar v središkem art centru.
'jna obrestm mesečno ali
I I Ena od lukenj za golf v zaščit-I l nem pasu Moravskih Toplic bo / v rastlinjaku za pridelavo vrt-/ nin. To dokazujeta dva papirja, I in sicer pogodba o prenosu ne-I zazidanih stavbnih površin, kjer I je parcela 3625/1 prenesena j v lastništvo moravske občine in ta potem v zakup toplicam 1 za gradnjo igrišča za golf. Na I tej isti parceli bo po odločbi o I dovolitvi priglašenih del posta- I vljen rastlinjak: Za rastlinjak je j predvidena, kot piše v odločbi, I prav tako parcela 3625/1. I
Država
[^Avstrija J^emčija^ Francija ZDA
^^^tolarsklh
V Murski Soboti se bo te dni odprla razstava erotičnih del znanega španskega slikarja Picassa.
Na = DEM, EUR)
genije velja od
2^^W%d0T0M
■^M^JVM + 3,25%
■n°sti do pogodbe
' Nafta dobiva strateškega partnerja - tega bo končno pripeljal novopečeni naftni ali farmacevtski bizmismen Jožef Kocon - Arboretum. Ali bo njegov nastop v Budimpešti premaknil lendavski kulturni dom z mrtve točke, še ni znano.
-^2^^odJ50jUR
^^^čod250EUR
Murska Sobota, z dne 13. 3 13. 3. 2001 od 0.00 ure dalje.
Ponujamo vam tudi standardni izbor možnosti kratkoročne vezave tolarskih sredstev. Za podrobnejše informacije povprašajte v svoji enoti
jakom v Republiki Srbski. Zda vzpostavljajo stike še s Slovenci v Črni gori.
Zahvalili so se Radenski in podjetju SUN Gornja Radgona, ki sta postala društvena donatorja. (O. B.)
13,26 % do 13,45 % % do 13,99% U,59 % do 14,75 %
one Vouk je že dvanaj-■ st let programski vodja in kinooperater kina Park v Murski Soboti. Vsako Ileto zvrti okoli 100 filmov različnih zvrsti. Filmi so njegovo življenje, najraje je, ko je kinodvorana polna, z bolečino pa gleda na pol prazno dvorano. V kinematografiji je že od 60. let, kot se spomni, pa naj bi bil prvi film, ki si ga je ogledal, Deset zapovedi. Sam pa najraje gleda romantične in zgodovinske I filme ter komedije.	®
Enota Banka Slovenije
1________15.5886
1	109.6742
1_______32.7009
1	231.2214
1	139.2251
'00	11.0782
jarec 2007
/Nakup L~L/75883_ ^0^6722^
2307538^ 138.9435 ^U)780~
Pravi, da je lahko danes 1 obiskom v soboškem kinu zadovoljen, saj se je Kino Park po številu gledalcev prebil na deveto mesto med slovenskimi kinotekami, najbolj pa so gledane komedije in akcijski filmi, naj-| manj publike pa požanjejo art | filmi. Pravi, da je s tehnično I opremo in ozvočitvijo zelo zadovoljen, saj je sodobna, zamenjati pa bi bilo potrebno kinoprojektorje in notranjo opremo kina.
| Kino je samostojna dejavnost, zato si morajo finance zagotoviti sami, in to s prodajo vstopnic. Naj še omenimo, da so soboški kino odprli leta 1955.
_________________________________
na, a se je podpisala Originalna maska, se huduje na pustne komi i^je, ki da ne vedo, kaj je originalna maska in kaj so kopije (Smrkci, Superman, Charlie Chaplin, Fata...). »Letos sem se prvič maskirala v masko, v katero sem vložila tri tedne dela, energije in idej. Ko pa sem obiskala kar nekaj lokalov, sem ugotovila, da Slovenci nimamo domišljije, še manj pa tisti, ki so maske izbirali in nagrajevali. Iskali naj bi izvirnost, nenavadnost, iznajdljivost ustvarjalca maske in maske same.«
Po tem sklepamo, da sama ni bila nagrajena. Da bi lafiko pravilno presodili, naj nam pošlje ali prinese fotografijo maske. Še bolj veseli pa bomo obiskovalke - brez maske. - Š. S.
^auje zoirajo denar, živila in drugo. Ob koncu lanskega leta so poslali starejšim rojakom v Novi Sad nekaj denarja, pralnega praška, higienskih pripomočkov, minerlane vode in drugega. Ob božiču pa so pomagali ro- I
—
______________vec storitev so opravili v ambulantah splošne deja vnosti, s prelivanjem točk pa so načrt dosegli tudi v dispanzerski deja vnosti in specialističnih ambulantah. Čeprav so opravili tudi več storitev za otroke in šolarje kot leto prej, se bo po pričakovanju delež le-teh še zmanjševal, zaradi zmanjševanja števila otrok in odhajanja na šolanje drugam. Pogodbeni obseg storitev pa je z nujnimi prevozi presegla reševalna služba. Skupni prihodki so se lani povečali za dvanajst, odhodki pa za trinajst odstotkov. »Materialni stroški so ostali na ravni predhodnega leta, manjša je bila tudi skupna poraba, povečali pa so se I odhodki zaradi povišanja plač v vseh segmentih v zdravstvu, tako tudi davki, prispevki in amortizacija, slednja predvsem zaradi investicij, ki so nas zavezovale še iz prejšnjih let,« je o nekaterih postavkah dejala direktorica zdravstvenega doma mag. Katarina Koveš Novak. Lani so kupili dve reševalni vozili, eno za nujno medicinsko pomoč, , ki so ga zdravstvene postaje Turnišče, Črenšovci in Dobrovnik opremile še s potrebno opremo. »Toda glede na plan, ki nam ga priznava zdravstvena zavarovalnica, ga imamo dovolj. Vendar pa je v praksi zadeva drugačna, saj je zaradi specialističnega študija, rednega izobraževanja zdravnikov, odsotnosti zaradi bolezni, zasedba vedno nepopolna,« je povedala sogovornica.	M. H. I
i mera - TOM - za marec znaša 8,56 % letno.
ugim ponujamo tudi naslednje a:
Gospod Vouk, ki se je tedni telo na pomlad v kinu Park ve-vrnil s spomladanskem sejma fil-	liko dobrih filmov.
ma v Izoli, obljublja, da se bo vr-	ANRR ■
■ Urn
/prodaja L_15V134_ _W5523_ 32.9628
23T53792 24C6200J ~kU669l
2^^001 vezave
0ta čas hudem pomanjkanju fantov in deklet, bi dahnili usodni da in tako prišli tudi v časopis, objavljamo »zaigrana« nevesto in ženina, ki sta se »poročila« v pustnem času, zato so pripravili v Šulincih na Goričkem tradicionalno fašensko gostuvanje. Kdo vse je v njem sodeloval oziroma kakšni liki so kolovratili naokoli, nazadnje pa so se postavili pred objektiv lucovskega fotografa Ernesta Šker-laka, vidite na tem »gasilskem« posnetku. Opazili ste, da mlada nista čakala na poročno noč, kajti otročiček je že velik in v kolicah že lahko sedi sam, ne da bi se bilo treba bati, da bo padel iz njih.
Medtem smo sicer že v postnem in predvelikonočnem času, vendar ker je ostalo še malo prostora in tudi dobre volje ne gre zavreči, nekaj besed o pustnih šemah. Naša bralka, ki je hotela ostati anonim-
Nok vezave ^2J_do90^dni^
2^1do365dni
red letom dni so ustanovili v Gornji Radgoni na pobu do Viktorja Kovačiča iz Podgrada Humanitarno društvo Rojak, ki je namenjeno predvsem pomoči potrebnim našim rojakom, ki živijo na območim	’ tje Jugosla-
vije.
Kok vezave
_	24 mesecev
had 36 mesecev Nad 60 mesecev
presežkom j avni zavod Zdravstven dom Lendava je končal lansko poslovno leto z nekaj manj kot štiristo tisočaki presežka, na pozitivno poslovanje pa sta pomembno vnli-pravljeno delo in izpolnitev nK—
Rok vezave
12 mesecev ^^Jor^dEO^,
Obrestna mera "
_ 10,57 % do 11^00^ JW_%do 12,09 %
Obrestna mera
TOM + 4,33 % do TOM + 4,50% TOM + 4,85 do TOM + 5%
__1 KLEMEN _Lhilarij
-^JERICA ^EDVARD
-^JOŽEF SREČKO
BENEDIKT
ib. marca bo sonce vzšlo ob 6. uri in 13 minut, zašlo pa ob 18. uri in 9 minut. Dan bo tako dolg že skoraj 12 ur. Na isti dan nh 91 uri in AR minut hn na nohti nactnni! 7aHnii
Skupna letna obrestna mera
Val. ki. +3,81 % Val. ki.+ 4,33 do val. ki.+ 5,55
&. marec, četrtek,
6. marec, petek, l. marec, sobota, . marec, nedelja, ■ mafcc, ponedeljek, marec, torek,___ marec, sreda,
ik na
Podgrad
Ograjuje
VESTNIK znova
■M www.p-inf.si MM Tone Vouk, programski