Suzana Antič, Natalija Komljanc STRATEGIJA RAZUMEVANJA ODRAŠČANJA IN UČENJA NAJMLAJŠIH Strategija učnega stičišča THEATRE LAB TRNOVO (TLT) STRATEGIJA RAZUMEVANJA ODRAŠČANJA IN UČENJA NAJMLAJŠIH Strategija učnega stičišča THEATRE LAB TRNOVO (TLT) Avtorici: Suzana Antič,Natalija Komljanc Lektorica: Alenka Komljanc Risbica na naslovnici: arhiv Vrtca Trnovo Oblikovanje in prelom: Tomaž Ebenšpanger Izdal: Vrtec Trnovo, https://vrtectrnovo.si/prirocniki/ 1. Elektronska objava Ljubljana, 2019 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=298400000 ISBN 978-961-94611-2-9 (pdf) Suzana Antič, Natalija Komljanc STRATEGIJA RAZUMEVANJA ODRAŠČANJA IN UČENJA NAJMLAJŠIH Strategija učnega stičišča THEATRE LAB TRNOVO (TLT) Kazalo Predgovor 7 Uvod 9 Kaj stičišče je? Sožitvena skupnost. 11 Uporabljeni terminološki pojmi in zveze (po abecedi) 25 Literatura 29 Predgovor Na osnovi dolgoletne razvojno-razisko- minejo le s krepitvijo njegove osebno- valne študije vzgoje in izobraževanja ot- sti, temveč predvsem z razbremenit- rok v vrtcu Trnovo smo ugotovili, da je tre- vijo organizacije vzgojno-izobraževal- ba za radostno in radovedno življenje oz. nega dela, z vodenjem institucije in za celovit samorazvoj v instituciji preiti iz skupine otrok z etičnimi kvalitetami varstva otrok in skrbi zanje v čim bolj od- in vedno boljšim strokovnim znanjem prt razvoj prostora in pogojev za prosto- ter s čutenjem ljubezni v sodoživlja- voljno/osvobajajoče se učenje v socialni nju z ljudmi, ki jih sprejemamo in zato učni skupnosti. spoštujemo. Institucija, ki je v zgodovini varova- V Vrtcu Trnovo nam je z dolgole- la otroke namesto staršev, mora v svoji tnim razvojno-raziskovalnim in inova- filozofiji, viziji in dejavnosti preoblikova- tivnim pristopom uspelo najti ključ do ti njen temeljni pomen in zato namen razumevanja odraščanja in učenja naj- institucije, da otroci brez znakov hospi- mlajših otrok, ki je temelj oblikovanja talizma/skrbi ob odtujitvi od staršev od- strategije na naslednjih straneh. raščajo in se učijo, vživljajo in razvijajo v skupnosti. Duševne obremenitve otroka ne 7 Uvod Obdobja otrokovega razvoja vzgojiteljice Strategija je izhodišče za akcijski opazujejo kot njegovo naravno rast. V so- načrt holističnega programa dejavno- delovanju s starši in strokovnjaki s področ- sti in za usposabljanje strokovnih de- ja vzgoje in izobraževanja razvijajo speci- lavcev za novo pedagoško oz. didaktič- alni obliki sodelovanja z otrokom v dveh no noto na novo oblikovane institucije oblikah: 1. plemenitenja dela vzgojitelja in vzgoje in izobraževanja. V tem smislu 2. v obliki pedagoškega lutkarja. Oba pri- bosta Vrtec Trnovo in TLT delovala vza- stopa, združena v eni osebi, omogočata jemno z namenom medsebojnega ple- izžarevanje medsebojne brezpogojne pe- menitenja strokovnih spoznanj. dagoške ljubezni za zdravo otrokovo od- raščanje in potrebno prilagajanje. Snovalci TLT Strategija razumevanja odraščanja in učenja najmlajših v nadaljevanju upo- števa vsa dosedanja spoznanja Projek- tnega dela z lutko (PDL), hkrati pa vklju- čuje pogumne ideje za prihodnji razvoj učnega stičišča z naslovom TLT – Thea- tre Lab Trnovo. 9 KAJ STIČIŠČE1 JE? Sožitvena skupnost. Osnovano na treh pogledih na svet: Svobodno / naravno učenje ali svoboda prilagajanj + umetnost 1. Svobodno naravno učenje2 didaktične komunikacije + odpr- 2. Odprt didaktični oder za razvoj umetnosti izražanja in sprejemanja vtisov3 ti znanstveni pristop = TLT 3. TLT za raziskovanje in odkrivanje znanosti in umetnosti4 Cilj strateške poti = sožitje moči velikih (odraslih) z močjo malih (otrok) 1 Prostor za učna sožitja – Odprt učni prostor, kjer lahko vsi raziskujejo/odkrivajo brez medsebojnih omejevanj. 2 UNESCO strategija učenja in PDL. 3 Za razbremenjevanje, očiščenje, re-konstruiranje uma. 4 Neke vrste samooskrba z učnimi magneti – privlačnimi vsebinami, ki delujejo in so »in«. 11 Metoda: naravno osvobajajoče OPREDELITEV Teater uravnovešanje težnje globalnega sveta se učenje Laboratorij Trnovo (TLT) v aktualnem času in prostoru. Didaktični pristop: didaktični TLT pa je gibanje, ki spodbuja to- oder 1. Projektno delo z lutko (PDL) pojmu- vrstno učenje za holistični samora- Učni prostor: TLT je učenje kot naravno osvobajajoče se zvoj, to je zdravo odraščanje. Strateški cilj: sožitvena skup- prilagajanje5. Učenje kot svobodna in A pri tem ne gre le za posodablja- nost hkrati osvobajajoča se oblika prila- nje globalne skupnosti tako kot jo še gajanja na svet je inovativni strateški zmorem/o, bolj gre za inovativno obli- cilj preoblikovanja globalne družbe do ko samorazvoja ob didaktični podpori, leta 2030. Opredeljuje se kot trajno razvi- ki izkazuje pedagoško ljubezen. Opa- jajoči se globalni svet. Gre za inventivno zujemo jo kot optimalno odraščanje ob podpori za inovativno oblikovanje 5 podobno ga pojmuje UNESCO Learning - kot svobodno trajnega principa pedagoške ljubez- naravno učenje (ang. free natural adaptation). Bistvo je z ni. To je vizija Strategije razumevanja učenjem zagotoviti trajno razvijajoči se svet. Naravno prilagajanje pomeni preurejanje, prenavljanje oz. prilagajanje odraščanja in učenja najmlajših. Z vizijo temperamenta - vzdušja, ki ga človek prenaša brez zdravstve-nagovarjamo globalno družbo k sa- nih posledic, oz. z minimalno mero pretiranega razburjenja, mopreoblikovanju, zato (samo)prila-jeze, slabe voljnosti, skratka nervoze ter s pozitivno voljo in motiva, ki ga zmore podeliti z drugimi. gajanju s strateško metodo učenja kot 12 KAJ STIČIŠČE JE? Sožitvena skupnost. prepletom dveh didaktičnih principov Mi smo pripravljeni na globalno hkrati6: 1. vseživljenjskim principom učenje8 kot metodologijo za družbeno učenja, ki spodbuja zdravo odraščanje preoblikovanje in s tem tudi preobliko- in obenem 2. vzajemnim principom/ vanje pedagogike. Zato na tem mestu inkluzivnim principom sodelovanja za nagovarjamo k spreminjanju dimen- ustvarjanje in s tem medsebojno okre- zije dojemanja medsebojnih zvez oz. pitvijo7 rasti. Oba principa predstavlja- odnosov. Inovativno učenje nam za- ta izziv družbi z vidika zagotavljanja gotavlja večjo skladnost prostora s odprtega svetovnega/globalnega uč- časom (nekonfliktnost) zunaj nas in v nega prostora za priložnosti, za večge- nas samih (osebna povezanost s sve- neracijsko multikulturno osvobajajo- tom). Z inovativnim učenjem zazna- če se učenje v aktualni dobi. vamo dvo in več-dimezionalno doje- manje sveta in didaktike. Zavedamo 6 kot UNESCOva vizija se raznovrstnosti vibracij moči učečih 7 Princip vseživljenjske edukacije pojmujemo kot posame-se, ki so naša skupna zagonska učna znika skozi vsa življenjska obdobja (otroštvo, mladostništvo, materija; najmlajši radovedno sodelu-odraslo in ostarelo obdobje); princip inkluzije pojmujemo kot jejo in odrasli venomer iščemo boljše socialno zmožnost za medsebojno opolnomočenje med več generacijsko oz. skupnostno-osebnostni razvoj. 8 In UNESCO nam ponuja 13 Naša vizija = »Pamet v roke, ali celo novo, da si omogočimo zdrav ško didaktični oder kot odprt prostor brez vojn in pobijanja do trajne- samorazvoj skupnosti. Naša vizija to- za predstavljanje naučenega. Po Vygot- ga blagostanja!« rej spodbuja inovativno iskanje sožitja skem je to prostor za odpiranje/podpi- miselnega procesa, ki zagotavlja vsem ranje (ang. scaffolding). Po Goetheju je in vsakemu posebej osebnostno rast oder prostor za igro, spontano igro – Razvoj misleca v nas samih za v skupnostnem sorazvoju. Inovativna »igrišče11«. Obema pomeni okolje pro- optimalni osebni in hkrati druž- učeča se skupnost v vseživljenjskem ces (samo)preoblikovanja. beni razvoj oz. kulturni razcvet. učenju verjame tako v posameznika Nam pomeni edukacijsko gleda- in ta zaupa družbi. Zato odrasli skupaj lišče/igrišče kot prostor s priložnostmi z otroki ustvarjamo družbeno priho- za odkrivanje inovativnih literarno-di- dnost. daktičnih zgodb za inovativno prila- gajanje na svet. To je oder z in za igro 2. Gledališče9 vzgoje in izobraževanja - misli. Oder kot priložnost za izmenje- Educational Theater10 ponuja pedago- vanje idej in izkušenj za presnavlja- 9 Gledališče, teater, igrišče 10 Teater oder = prostor za odprto učenje = poligon oz. učni 11 Morda kdo sklepa, da gre za današnje igrišče, a ne gre za pult za učenje z obeh strani učnega pulta, kjer se pišejo in naprej pripravljeni poligon. Pojem igrišče vzemimo literarno predstavljajo (izmenjujejo) osebne in skupne učne zgodbe kot igro za spontano ustvarjanje. 14 KAJ STIČIŠČE JE? Sožitvena skupnost. nje12 in za oblikovanje osebnega in rimentiramo14. Meja med domišljijo in Teater, gledališče, igrišče za ra- skupnega znanja. Za porajanje novih realnostjo je tanka, prosojna in spre- zvoj umetnosti sprejemanja vti- idej in odkrivanje neznanih asocia- menljiva. Potrebe učečih so upošteva- sov in izražanje ekspresij ter za tivnih zvez. Oder omogoča poseben ne. razvoj inovativnih oblik miselnih način učenja in ciklus sprejemanja Otroci lahko opazujejo odrasle, podpor. raznoterosti ter hkrati spopadanja z kako se v javnosti vživljajo v igre, kako različnostjo za nastajanje harmonije jih odigrajo, kako jih v različnih vlogah zavedanja. sprejemajo drugi in razmišljajo o tem, V teatru/gledališču/igrišču13 pi- kako bi/bodo sami prevzeli svojo vlo- šemo medgeneracijske zgodbe, roje- go. Igre v zgodbah ponujajo simulaci- vamo nove učne magnete, spontano je resničnosti. Izkušnje dobrega in zla razvijamo izkušnje, svobodno ekspe- so v zdravem ravnovesju. Podpiranje in nadgrajevanje znanja, medsebojno 12 Presnavljanje kot oblika učenja, kjer je posamezniku na plemenitenje so v toku in so eno, kajti voljo čas za samopresojo, preverjanje, eksperimentiranje in ta skupnostna pedagogika temelji na premišljevanje ter druge poti do samospoznavanja. zbliževanju empatičnih odnosov v ho- 13 Teater, kjer je v ospredju dialog, komunikacja, gledališče, kjer je v ospredju opazovanje in igrišče, kjer je v ospredju igra 14 Eksperiment kot najbolj čista oblika opazovanja načr-kot intimna metoda razumevanja ter ustvarjanja. tovanega. 15 lističnem sožitju z namenom ustvarja- črtovanja in oblikovanja meril osebne- nja boljšega sveta. ga učenja za uresničevanje cilja ter 5. Vsak in vsi skupaj rišemo Didaktič- samovzgajanje k vztrajnosti in odpor- ni zemljevid15, v katerem se menjavajo nosti z željami, da zmoremo skupaj vloge v navdihujoči se transformativni prehajati faze v procesu samorazvoja v »Post-15 edukaciji«16, ki spodbuja na- skupnosti – to pomeni odraščati. ravno soodvisnega, premišljujočega Izhodišča in koncept učenja na se, samostojnega učenca z naslednji- gledališkem odru so že vzpostavljena mi osebnostnimi lastnostmi: 1. pogu- in preverjena ter preizkušena v Projek- mom za odkrivanje novega o svetu, 2. tnem delu z lutko PDL v Vrtcu Trnovo17. samomotivacijo za oblikovanje in do- Predstavljena so v več v brošurah, ki jih seganje osebnih in skupnostnih ciljev, je izdal Vrtec Trnovo v zadnjem obdob- za samopreiskovanje, za oblikovanje ju. V TLT razvijamo kulturo in znanost referenc, za iskanje učnih virov, 3. re- opazovanja, mišljenja, izražanja, so- ševanje izzivov, 4. zmožnost samona- delovanja, sprejemanja in oddajanja 15 Več v priročnikih Vrtca Trnovo za oblikovanje PDL-ja. 17 Več o delu in rezultatih v priročnikih Antič in drugi Založba Vrtec Trnovo. Gre za odprt, transparenten, spoštljivi, odgo-16 po UNESCO voren razvoj življenja ljubečega bitja (ang. life-loving being). 16 KAJ STIČIŠČE JE? Sožitvena skupnost. medsebojnih sporočil iz življenja za rešitve, ki so skladne s predhodnim samo- življenje. razvojem in koristijo naravnemu, družbene- mu sožitju. To pomeni pomlajevanje aka- 3. TLT: v svoji osnovi predstavlja lab/ora- demskega prostora z možganskimi uvidi torijsko obliko učenja, ki omogoča pre- najmlajših. Namen lab-oratorija je pre- hajanje od zaprtih oblik opazovanja do noviti sistem opazovanja s principi sa- varnega odprtega spremljanja specifič- morazvoja za zdravo odraščanje in uče- nih vplivov ter ponovnega vračanja v svet nje najmlajših z odraslimi. celovitega dojemanja. Odpiranje in za- TLT deluje po principih odprtega piranje učnega prostora ni kontrolira- učnega okolja. Tu so odprti dostopi no od zunaj in vnaprej, ampak se sproti do virov vseh vrst z odprto interakcijo prilagaja potrebam miselnega proce- in procesom medsebojnega oplajanja sa učečih se. Na ta način želimo z mo- misli oz. spoznanj. Pa tudi z odprtimi žgani vseh generacij, predvsem pa mla- oblikami predstavljanja ter ohranjanja dih, revitalizirati/re-inventirati klasično izmenjav z drugimi učnimi okolji. Tako analitično-sintetično mišljenje. Theatre raziskovalno-adaptivno vodimo ko- Lab Trnovo (TLT) ima vizijo: Naučiti ljudi munikacijo. opazovati in povzemati uvide v inovativne V TLT se lahko vključi vsak in vsak 17 lahko sodeluje z vsakim. Vsak poskrbi učenje. Tako ta princip odprtega uče- za varno raziskovanje vseh. Mlajši in nja vpliva na institucionalno šolanje starejši sodelujejo z mentorji, ki sprem- na vseh ravneh ter tudi na razvoj učne ljajo osebni in skupnostni razvoj. Od- tehnologije. prt laboratorij je prostor miselnega os- Vsekakor ni več v ospredju ten- vobajanja/liberalizacije učenja.18 TLT je denca po visokih ocenah, ampak po stičišče, ki omogoča samoobnavljanje znanju na osnovi odkrivanja védenja, posameznika v procesu odraščanja, in skritega v nas. Zato odprtost v tem je hkrati prostor za razvoj skupnosti; kontekstu pomeni dostopnost do osnovna ideja vznikne pri posamezni- sebe, samoodkrivanje svojih potencia- ku, ki svojo idejo družbi predstavi, da lov, njihovo razumevanje in aktiviranje bi z njeno povratno informacijo lahko ter izživetje. V ospredju so navdihi in nadaljeval z razvojem osnovne ideje. pričakovanja, zmožnost izživetja sa- Ta vez med posameznikom in druž- morazvoja izkazanih sposobnosti ob bo je ključna za zdravo vseživljenjsko polni starševski in pedagoški ljubezni ter ljubezni mladih do učenja. 18 Kar je bil poskus v ZDA že v sedemdesetih, več v: Wede-Odprto učenje torej pomeni od- meyer, Charles A., The Once and Future school, Washing- ton, Avgust, 1973. prto voljo, ljubezen do samorazvoja 18 KAJ STIČIŠČE JE? Sožitvena skupnost. in samoodraščanja. Je nedokončana dika vsebin kot metod oz. strategij in – vseživljenjska zgodba, unikatna za pristopov raziskovanja. vsako generacijo posebej. TLT je tako Z odprtostjo zavestno krepimo odgovorna do učeče se skupnosti, kjer pedagoško, znanstveno in umetni- v odraščanju posameznik išče sebe in ško odkrivanje za oblikovanje poso- se v dialogu z drugimi osvobaja/libera- dobljenih izrazov, ki so oplemeniteni lizira. Na ta najnaravnejši način drug z idejami in razmišljanji najmlajših in drugega podpiramo postati, kar si že- ekspertov oz. izkušenih. Gre za odprt limo in zmoremo, brez medsebojnih lab-oratorij, odprto znanost in umet- omejevanj. TLT osvobaja védenje v nas nost 1. za samoizkušenjsko in 2. ekspe- za razliko od trpanja informacij v člo- rimentalno igro 3. delo, prostor za 4. veka. To je zahtevna miselna in didak- samorazvoj vseh (najmlajših, njihovih tična preobrazba, katere se snovalci staršev in/ali ekspertov) v vzgoji in iz- zavedamo, a obenem nas opogumlja- obraževanju, znanosti in umetnosti jo že doseženi cilji literarno-didaktič- (pedagoško, znanstveni in umetniški nih zgodb Vrtca Trnovo v zadnjem de- vidik oz. koncept nove ere edukacije). setletju. S tem razvijamo zdravo projektno na- Odprtost TLT je zaznati tako z vi- ravnano učenje za razvoj trajnostnega 19 razvoja in inovacij. Gre za odprt do/pri-tematičnim protokolom spremljanja stop do informacij, podatkov, za med- razvoja idej ter njihove uporabe. Na ta sebojno oplemenitenje s kakovostnimi način razvijamo dosedanjo obliko pro- povratnimi informacijami v miselnem jektnega dela z lutko. procesu, da si med seboj pomagamo/ V specialnem pedagoškem/lut- premagujemo s »feedforward« pripo- kovnem laboratoriju s pomočjo lutk ročili, z boljšimi predlogi za samora- in pedagoških lutkarjev (PL) nastajajo zvoj aktualnih raziskovalnih vprašanj in se razvijajo nove učne zgodbe. Di- ter hkratnim (samo)presojanjem oku- daktično načelo je usmerjeno v ino- šene adaptacije (učenja). vativne oblike sožitja oz. medsebojno V odprtem okolju TLT ni le odprt/ povezovanje: misli, idej, spoznanj, lju- podprt proces umevanja, ampak v di …, izsledkov disciplin iz preteklosti, njem spodbujamo spoznavanje sku- otroških iger z odkrivanjem, iger otrok paj z ugotavljanjem19. Odprt labora- in odraslih ter drugih virov uporabe torij razvija ideje na svojstven način: presežkov (osebnih in drugih) za nove omogoča svobodno raziskovanje s sis- ustvarjalne zgodbe. Posebno skrb na- menjamo lepoti (estetiki), in sicer z 19 Celovit miselni proces vidika življenjske potrebe, ki spremi- 20 KAJ STIČIŠČE JE? Sožitvena skupnost. nja značaj v finejše doživljanje vtisov nosti najmlajših v miselnem svetu sko- VIZIJA Theatre Lab Trnovo sveta, v bolj prefinjeno izoblikovano zi otrokove želje, ne le potrebe. Poleg (TLT): Naučiti ljudi opazovati in izražanje, ki podpira večjo harmonijo šibkosti v ospredje silijo zmožnosti, ki povzemati uvide v nove inovativ- odnosov. Laboratorij je idealen prostor so osnova zagona miselnega procesa ne rešitve, ki so skladne s pred- za spoznavanje in rabo materialov na vseh učečih se. PL se zaveda vedno no- hodnim samorazvojem in ko- način, ki ga promovirajo/vidijo otroci. vih cikličnih procesov razvoja vsebin in ristijo naravnemu, družbenemu Lutka/r pa jih spodbuja pri iskanju od- zagotavlja neusahljiv vir podpore. PL je sožitju. To pomeni pomlajevanje govorov na njihova raziskovalna vpra- inovativno vezivo, ki povezuje, utrjuje akademskega prostora z mož- šanja, ki jih oplemenitijo z razmišljanji in ohranja ter skrbi, da je TLT neusah- ganskimi uvidi najmlajših. Na- ekspertov oz. staršev. ljiva oaza znanja, ki se venomer oplaja. men lab-oratorija je nov sistem Pedagoški lutkar (PL) ni le gene- Zavedamo se, da je ljubezen naj- opazovanja s principi odraščanja racijski povezovalec, spodbujevalec močnejša vez in zato najmočnejši ključ za družbeni samorazvoj20. in vir pedagoške ljubezni, je tudi izje- za kakovostno prilagajanje in ustvar- men podpornik in usmerjevalec razvo- janje novega sveta. Medsebojno izka- ja idej. PL ne spremlja le osebni razvoj, zovanje ljubezni krepi ustvarjalno pri- ampak odraščanje človeka v celovitem padnost.20 kontekstu ter njegove oblike prilagaja- nja na svet. PL spremlja razvoj odpor- 20 zmožnost samorazvoja z vidika kar je v tebi oz. nas samih 21 KAJ STIČIŠČE JE? Sožitvena skupnost. Tabela: Povzetek 1. PDL Naravno svobodno učenje Trajnostni razvoj z dvema principoma: vseživljenjsko Naša vizija je svobodno učenje na didak-učenje in inkluzija tičnem odru za preobrazbo analitično-sin- tetičnega akademskega znanja v samo- Zdravo odraščanje prepoznavanje osebnega razvoja učenja in 2. Didaktični oder za sprejemanje vtisov in iz- Didaktični oder za igro samopreobraževanja učečih ražanje ekspresij se – odprto učenje za osebne in skupne medgeneracij- procesa odraščanja (v skladu s principom ske učne zgodbe – skupnostna pedagogika: empatič- vseživljenjskega učenja). no zbliževanje v holističnem sožitju Trajnostni svet gradimo v odprtem Odprt prostor za inovativne oblike prilagajanja prostoru za samoobvladovanje z navdihi Didaktični zemljevid v Post-15 Education (po UNESCO) in pričakovanji. Z inkluzivnim principom v vseži- vljenjskem učenju z Didaktičnim zemljevi- 3. TLT za razvoj idej oz. učnih zgodb Preobrazba analitično-sintetičnega mišljenja z mož- ganskimi uvidi najmlajših – z opazovanjem/ s prepo- dom v Post-15 Education razvijamo najbolj znavanjem samorazvoja možne odprte forme(oblike) učenja za sa- Stičišče samoobnavljanja z navdihi in pričakovanji mospoznavanje. Najbolj odprta oblika učenja za izkušenjsko, eksperimentalno igro, delo samorazvoja 23 Uporabljeni terminološki pojmi in zveze (po abecedi) 1. Cilj vseživljenjskega šolskega učenja je t.i. samostojen učenec kot oblika vedenja; odzivanja učenca, v svobodni šoli pa t.i. transformativno učenje kot miselna oblika učečega se. 2. »Feedforward« kot oblika spodbude in podpore hkrati za nadaljevanje prilagajanja/ učenja/inoviranja. 3. Gledališče vzgoje in izobraževanja za sprejemanje vtisov in izražanje ekspresij. 4. Globoko sodelovalno učenje med učečimi se. 5. Inkluzija za sodelovanje za medsebojno krepitev. 6. Interdisciplinarne skupine oz. programi kot akademski tip sodelovanja speciali-stov različnih disciplin. 7. Koherenca kot kalejdoskop vibracij več dimenzij med seboj. 8. Laboratorij je prostor za znanstvene poskuse in raziskave. 9. Mladi v inovativni skupnosti. 10. Multidisciplinarno projektno sodelovanje, ko na en problem oz. izziv gledamo z več različnih možnih disciplin, z več poklicev, ki rešuje življenjski izziv. 11. Opazovanje velike slike holističnega dojemanja za re-inventiranje analitično-sintetičnega mišljenja oz. umevanja. 25 Literatura Antič S. in drugi (2015). Pedagoški lutkar. Vrtec Trnovo. Antič S. in drugi (2013). Pedagoška inovacija. Didaktični zemljevid. Vrtec Trnovo. Antič S. in drugi (2015). Pedagoška inovacija. Literarno-didaktična zgodba. Vrtec Trnovo. Education 2030: http://unesdoc.unesco.org/images/0024/002432/243278e.pdf Education fro personal development and well-being. Report 2016. Life-long interest group: http://www.lll-interestgroup.eu/pdf/LLLIG_report_1_2016.pdf http://edglossary.org/21st-century-skills/ https://en.wikipedia.org/wiki/UNESCO http://unesdoc.unesco.org/images/0022/002273/227336E.pdf http://unesdoc.unesco.org/images/0023/002312/231288e.pdf http://unesdoc.unesco.org/images/0024/002432/243278e.pdf 29 Učenje kot svobodna in hkrati os- vobajajoča se oblika prilagajanja na svet je inovativni strateški cilj preoblikovanja globalne družbe do leta 2030. Opredeljuje se kot trajno razvijajoči se globalni svet. Gre za inventivno uravnovešanje težnje globalnega sveta v aktualnem času in prostoru.