Podlistek. Kako so se slovenski kmetje upirali grajšeakom. (Predaral Marko Kranjc pri Sv, Juriju ob Ščavuici.) (Dalje.) Ker pa so imeli desetinarji daleč na okoli pobirati, je ležalo snopje po 14 dni ali še več na njivi jn če je močil dež, se je zrnje izcimilo, pa ni bilo kaj za mlin. Ce pa se je grajščak skavsal s kakim sosedom grajščakom, ali komurkoli, je bil slovenski kmet tisti, ki se je moral hoditi pretepat za grajščaka in poStavljati zanj svojo kožo v nevarnost. .To so bile kmetove dolžnosti do grajščaka. Pa prišlo je, še nekaj drugega. Ravno ko se je kmetom godilo najhuje, pa jo primahajo k nam še širokoihlačni Turki. Ce bi bili grajščaki za kaj, bi morali braniti kmeta pred divjimi roparji. Pa ti gospodje so znali kazati korajžo le proti kmetu, ki se ni mogel braniti, ko pa so prilomastili k nam Turki in ropali po deželi, pa so jo popihali grajščaki v trdne gradove, kamor T.urki oiso mogli tajfo lahko. Pa so rekli kmetje: Zakaj pa bi dajali gospodi desetino,'če se v sili niti ne zmeni za nas? Sami se branimo proti Turkom, sami delamo in se vbijamo po njivah, pa bomo tudi sami ppvžiii, kar si pridelamo! Začelo je vreti med kmeti'zmirom bolj; najprej so godrnjali in mrmrali le bol_ potiuoma, pozneje pa so se začeli pritoževati na glas, ustavljali so se raboti, odrekali so svojim grajščakom davet in pa desetino. Slovenski kmet se je začel Vzdigati zoper grajŠčiaka! Najprej se je uprlo združenih le po par vasi, ki so imele istega grajščaka za gospodarja: pa laliko si mislimo, da jih je grajščak brez skrbi spravil zopet do pokorščine; saj je imel na gradu dosti hlapcev in so mu tudi sosedje grajšSaki kaj radi prišli na pomoč, 6e se je šlo zoper kmeta. Ko so kmerje videli, da je par vasft proti grajSčakom toliko, kakor ni6, so se začeli družiti v večje skupine in upirati proti grajščakom kar po celi okra|ji. Prvi so se začeli zbirati v večje število slovenski kmetje na Koroškem in napravili prvi punt, prvo kmečko zvezo, ki se je razširila kakorjblisk po vsej koroški deželi. ^Zbrali so se na določenem mestu možje iz najraznejših krajev, oboroženi z vilami, kosami, srpi, sploh s čimer se je dalo udariti. Zasadili so na tistem mestu v zemljo dva droga in privezali po6ez golo sabljo; potem so korakali mož za možem pod sabljo, pol,ožili nanjo prste in prisegli zvestobo puntu. Zdaj pa hajdi nad grajščinel Vriskali so kmetje veselja, da jimje došel čas rešitve in maščevanja, grajščaki, bogataši in sodniki pa so bežali pred njimi, ki so še jih pred kratkim tako pestili in mufiili. Kmetje pa so izvolili iz svoje srade sodnike in postavili za vsak okraj glavarje, Pa nesreča, pravijo, da nikoli ne počilva. Ze v začetku sem omenil, da so ravno ob času, ko se je godilo slovenskim kmetom najhuje in so se skušali otresti grajščinskoga gospodstva, da so ravno v tem času kaj pogosto pridivjali Turki v naše kraje. Nesreča jo hotela, da so jo mahnili ravno zdaj proti Koroškem. Ko kmetje z\ejo, da se bližajo Turld, pa pravijo: Tudi dobro! Saj smo zbrani! Sami pobijemo  Turke, da potem laliko rečemo, da smo mi kmetje re §ili deželo pred Turki, ne pa gospoda! In res! 3000 mož se zberer da pričakajo Tur- ke; pa dan pred prihodom sovražuikovita jih večina zbeži; ostane ,jih le petina, okoli 600, ki jih, Turki brez težave posekajo in polovijo, le čisto malo ]ih je  ušlo. Tako je ^»11 uničen prvi punt slovenskih kmetovalcevli Zdaj šele, ko so Turki pobili toliko kmetov in jih razgnali na vse vetrove, zdaj šele so dobili grajščaki korajžo; kakor tigri so začeli divjati nad obtipanimi kmeti, Iovili jih, zapirali jih v globoke podzemeljske ječe, mučili in obsojali na smrt kakor največje hudodelnike. Turki pa so zahajali čim pogosteje v naše kraje. Kaj bo, kaj bo, če bo šlo tako naprej, je vzdihoval cesar. Vojakov zoper Turka je trebalo, pa denarja nikjer. Ni kazalo drugače, kakor da razpiše nov davek, turški davek so mu rekli, na grajščake; graj ščaki pa, dobrega srca, kakor se že bili, vdarijo kar s trojno silo na podložne kmete, ki so morali naložiti na svoje rame zopet eno breme več. Tako je šlo naprej; davek za davkom, rabota za raboto, krivica za krivico. Grajščaki se niso nikdar naveličali stiskati kmeta in izrabljati njegove moči in premoženje. Posebno je bil med kmeti znan in razkričan kot najkrutejši trinog grof v mestu Kočevju na Kranjskem. To je bil nasilnež in divjak prve vrste. Zahteval je davkov mnogo več nego bi smel, zapiral je kmete in jih mučil na srart za vsako najmanjšo re6, jemal jim živino in ]ih podil na Ogrsko, če so se Idrznili pritožiti se zoper njega pri višji sodniji. Ko kmetje s prošnjami niso dosegli niCesar in ko je začelo to ne&oveče še-le bolj divjati nad njimi, je bila njih potrpežljivost pri krajui. Zdaj niso več prosili, da se jim podeli stara pravica ali stara pravda, kakor so rekli takrat, t. j. da bi plačevali samo one davke, ki so bile nekdaj v navadi), ampak zahtevali so jo, in ko je ta žival v človeški podobi dal umoriti nekaj najboljših kmetov, so ga napadli in umorili, mesto Kočevje pa so zažgali. Kakor blisk se je raznesla novica o puntu kofcevskih kmetov po vsem Slovenskem, Kranjskem, Stajerskem in Koroškem. Kmete, ki •& v njih kipelo že dolgo, ki so že na tihem pripravljaii upor in samo čakali, da kdo začne, je napolnil napad kočevskih kmetoy z veseIjem in upanjem, da je zdaj za kmeta konec trpljenja, da postane zdaj sam svoj gospod. Le vkup, le vkup, uboga gmajna! so klicali iirug drugemu. Dajte nam staro pravdo! so zahtevali od grajščakov. Vse pripravljanje in ves upor je vodil neki kmet na Kranjskem, blizu Stajerskega doma, po imenu Matjaž Klander. Vsi kmetje so ga imeli za svetega moža, pravili so, da govori sveti Duh z njim. Imeli so tako zaupanje vanj, da so rekli: Ce Matjaž Klander ne reši kmeta iz gospodskih krempIjev, potem se lahko obrišemo! Romal je ta mož od vasi dp vasi, od hiše do hiše, in pripravljal'ljudi na upor. Prirejal Je skrivne shode, kjer so se posvetovali, kako bi se najložje borili in razširili punt. Povsod so kovali orožje, napravljali križe ter na droge pritrjevaJi svete podobe in Matjaž Klander jii. je blagoslovljal. Na te podobe so prisegali svojo zvestobo, te podobe so jim bile prapori iv sveti vojski za pravico. (Tako je bilo kmalu vse pripravljeno; zveza je štela nad 20.000 mož in segala ,skoro do Gradfca. Pa še so hoteli storiti kmetje zadnje. Pritožili so se pri samem cesajrju; vedeli, so, da nič ne dosežejo, a storili so to, da jim ne bi rekli, da se samo puntajo in sovražijo gospodo iz dna duše. Cesar jih je opominjal, naj ostanejo mirni iii jim je obljubil, da že zapove grajščakom, da jih pustijo pri stari pravdi. Pa cesarjeva beseda ni izdala nič, grajščaki se niso hoteli ukloniti cesarjevi zapovedi, ampak pritiskali kmete še huje, jih zmerjali kot upornike in pretili z novimi davki in noVo raboto. Zdaj so kmetje videli, da ni druge poti do pravice, nego punt. V boj za staro praVdo! Ta klio je donel med kmeti, rog je pel po vaseh, pok pušek je odmeval po dolu. Oboroženi s puškami, sabljamt kosami, sekirami, kram]M. srpi, cepci so naskočili gradove, jibmnogo razdjali in morili gospodo in celo njiji otroke, osvajali so si orožje, živino in žito v gradovih in popivali vino po grajskib kleteh. Tri mesece so hodile kmečke čete od grada do grada in jih upepeljevale, tri mesece je trepetal grajšfiak pred svojim hlapcem! Ko so grajščaki spoznali, ida kmetje ne nehajo prej, dokler ni razdjan zadnji gral0, so se tudi oni dvignili; imenovali so za svojega poveljnika nekega Jurija Herbersteina, strahovitega sovražnika kmetov, ki si je po svoji grozovitosti prMobil priimek morilca kmetovi S pomofijo ce?arskili vojakov je Herberstein kmalu potolkel kmefike čete na štirih krajih; brez usmiljenja sJb 3ekali nesrečnim kmetom glave, jili obešali na kole m mandrali s konjskimi kopiti. In mnogo njetnikov so obesili v Gradcu, veliko število pa jih je zbežalo onstran meje na Italijansko, med njimi tudi kmečki glavar Matjaž Klarider.  Drugi veliki punt slovenskih kmetov je bonfeal  zopet nesrečno. Zdaj je razposlal cesar svoje ljudi po deželi, ki naj bi kmete izpraševali in zapisotvali njih pritožbe; pravično je hotel razsoditi prepir me(d grajščakom in kmetom. Pa grajščaki, ki so videli, da bi jim prineslo to velikansko ^kodo, so se z vsemi silami uprli temu poskusu oesarjeveniu. Naložili so kmetom še novih davkov, kakor so rekli, za večno kazen za, njih upbr in zahtevaili, da uporniki popravijo škodo, ki so jim jo bili v zadnjem uporu napravili. Kmetje zdaj niso imeli nič ve5 upanja, da bi z lepa »dosegli svoje pravice, ampakj miglili so zopet samo le na nov upoi Ni še minilo 60 let po drugem uporuj, ko se zopet vzdignejo kmetje proti grajščakom pred kakimi 330 leti. To pa je prišlo tako: Na Hnvaškem blizu Stajerskega stoji 'jrrad Podsosed ali Susjed. Tu je g<>ispodoval tisti čas strašno neusmiljen grajščak; pisal se je za Tachy-ja. Da vidite, kako je delaj. ta grajščak s podložnimi kmeti, naj navedem par primerov: Ce je imel sam staro kluse, silil je podložnika, da mu ga je moraj kupiti za drag denar; 6e je imel sprijeno vino, ga je raizdelil med kmete, Ici so mu ga morali drago plačati; celo v družinsko življenje je posegal in mnogokrat odpeljal kmetu ženo ali hčer. Tožili so tega živinjskega grajšftaka pri cesarju, pa kaj, ko si ga, cesar ni, upal/ prijeti, ker mu je bil dobra pomofi proti Turkom. Ko pri cesarju niso dosegli ničesar, so se zajBeli kmetje skrivoma shajati in se posvetovati, kako ibi zopet združeno Ijudstvo planilo na'd grajšCake. (Dalja priboAojiž.)