slovenske šole.

-»Q«5«©e-


V

Velja nezvezan . 5 kr. C. M.

Zvezan v usnatem herbtu 8 kr. C. M.

-.-—• — «*-

Ufa Dunajt, 1853.

zalogi ces. kralj, bukev za šole, pri sv. Ani
v Janezovih ulicah.

3 C I Odo^

V javnih šolah se smejo, ako ministerstvo
uka in bogočastja izjema ne dovoli, samo
predpisane, s štempeljnom šolsko-knižnega
prodaja zaznamovane bukve rabiti. Tudi ne
smejo dražje biti, kakor je na pervem listu
postavljeno.

Opomin za bravce.

c, C se bere kakor stari z, Z, postavim: celina.

1, Ij : dobrega vola; dobra volja,
n, nj: gonim konja, in ga preganjam,
s, z: zali sad raste za zidom,
š, žh švilja šiva; živa žival.


Abeceda.

a, b, c, c, d, e, f, g,
1, m, n,  o, p; r, s, š, t

h, i, j, k
u, v, z, ž.

1 .

i, u, e, o, a,

*

4

2 .

1, f, g, h, k,

la, hi, ko, ga, fi, hu, ka, ge,
he, lo, fu, ki, go, li, ko, fa,
gu, ke, ha, lu, ku, fo, gi, le,
fe, ga, lo, ka, no, ga, vi, no.

ul, ih, ok, ag, if, uh, ak, ig,
eh, ol, uf, ik, og, el, of, uk,
ug, ek, ah, ul, af, eg, oh, il,
ef, ag, er, im, an, uv, oh, aj.

3 .

b, d, p, s, š,

be, se, pi, so, pa, ši, de, ša,
sa, bi, do, su, bo, da, še, di,
pu, šo, ba, pe, šu, po, du, si,
gi, he, ko, bu, ra, mi, na, fu.

5

eb, es, ip, os, ap, iš, ed, as,

as, ib, od, uš, ob, ad, eš, id,

up, oš, ab, ep, uš, op, ud, is,

ig, eh, ok, ub, ar, im, an, uf.

4 .

t, c, č, z, ž.

te, ču, za, co, ža, tu, ci, zo,
žo, ti, čo, ze, či, že, ta, cu,
ča, ži, ca, žu, ce, zu, če, to,

zi, li, be, ja, do, ši, pu, se.

efc, uč, az, oc, až, ut, ie, oz,

ož, it, oč, ez, ič, ež, at, uc,

ač, iž, ac, už, ec, uz, eč, ot,

iz, il, eb, aj, od, iš, up, es.

ma, er, gi, oh, šu, ke, al, ee,
ib, tu, ef, sa, on, di, uc, za,
ob, ži, ep, ji, va, eg, im, vo,
pe, ad, ši, oz, be, ub, ha, je.

6

5 .

Nag lasnice *).

a, e, 'i, 6, u; e.
a, e, i, 6, u; 6.

6 .

Tihnica pred in za glasnico.

bog, sin, dan, um, sir, tat, rog, nit,
pot, dob, peč, jug, dim, gos, bob,
zob, med, zid, mak, sad, miš, rak,
duh, nos, las, cin, gad, sod, loj, jed,
kop, som, led, raj, laž, sad, cep, kap,
lan, kal, čut, meh, zor, rep, tič, bil,
vas, rež, os, rod, ris, vid, bič, gaz,
siv, vem, lim, il.

*) Glasnice se po navadi ali kratko izgovarjajo, ali
bolj na dolgo. Daljši glas je višji ali nižji: mu ve¬
limo naglas.  Pri višjem naglasu dobijo glas¬
nice ksebno znamenko, p: a, e, i,  6, u; pri
nižjem, odsebno, p; a, e, i, 6, u; kadar e
ali o Črepeče, dobi voglato (e, 6). Pri na¬
vadnem izgovoru glasnice nimajo znamenke.

7

sol, pet, kad, moč, cev, jud, mig,
vez, suh, mož, bor, pav, mir, meč,
čuk, vek, kol, nov, tur, kot, tek, roj,
koš, car, boj, pas, pok, up, žar, zel,
noč, ječ, koš, hud, zet, lok, čas, dar,
ded, lat, lev, bos, dac, red, mik, čep,
kov, žep, rov, let, bok, res, pes, rad,
sam, sit, živ, žel, luč, del, kar, gon,
kes, jok, ker, jak, sok, teš, tih, tik,
tiš, top, ul, čič, reč,

7 .

Po dve tihnici pred glasnico.

li, bli, la, čla, le, sle, ro, bro, ru, bru,
ki, ski, po, spo, la, fla, še, pše, ro, hro,
m a, srna, ri, kri, ca, pca, ne, gne, ru,
gru, me, kme.

čma, cvu, čli, čme, čro, čvi, mla,
mne, slo, ska, smo, sni, spa, sre, sto,
svi, šču, sci, šla, šmo, šne, špu, šti, švu,
kli, kme, knu, kra, gli, gmo, gne, gra,
ple, pro, pse, pšu, pti, fla, fru, gvi,
gde, kva, hči, hva, hru, hmo, hlu,

dva, dri, dne,, dlo, dja, bče, bro,
bli, zmu, zna, zre, zvi, žgu, žla, žmi,
žni, žro, žvu, vzo, vši, vše, vra, vpi,
vnu, vina, vli, vko, vjo, vgu, vda,
vbe, sho, rja, lju, nji, mji.

S.

Po dve tihnici pred eno glasnico.

brat, kmet, grah, klas, mlin, smet,
sneg, zrak, slon, drog, hlev, dvor,
greh, zvon, brus, klet, vinet, prag,
zineš, dren, hlap, klin, broj, slez,
križ, kres, plug, zdih, štor, knez,
hrib, hrum, zlog, zvir, vrat, cvek,
skok, vpir, cvet, kruh, svet, spiš, kvas,
žgem, tkam, breg, blag, prid, grom,
zvit, mrak, hrup, hruš, speh, smeh.

9 .

Po dve tihnici za glasnico.

ast, ulc, irk, erb, osk, erm, ent, okt.
ekt, iht, ert, olg, inč, erg, er d,
erp, olj, onj, olž, olt; varh, kert,
kine, pert, šerp, gost, žerd, gumb,

9

noht, hert, karp, kere, verh, navk,
sterd, kerv, germ, molj, konj,
polž *), dolg, volk, stern, bolt, sverž,
smert, skerb, slast, blisk, hrast, pirh.

10 .

Po več tihnic pred, glasnico.

skla, skri, sple, spro, stru, stva, škri,
štvo, zdru, zgle, zgni, zgru, zvro,
shra, vgli, vdru, vgna, vgre, vpra,
vsle, vsma, vsni, vkru, vhli, vstva,
sklje, vsklo, vsnja, sklad, sploh, spred,
strad, strast, stvar , škric , štruc,
zdrav, zgled, sklep, vzdih.

11 .

Tihnica med glasnicama se jemlje k drugi.

o-sa, ve-ra, ra-ma, ro-sa, že-na, go-ba,
li-ce, sa-pa, zi-ma,go-ra, le-to, se-no,
li-pa, ro-ka, ru-da, de-te, bu-ča, ce-

*J I v sredi besede pred tihnico se glasi
kakor v.

10  —

sen, lu-na, te-lo, ka-va, va-ga, šo-ga,
se-me, vi-no, so-va, ra-na, pe-ča.

tema, riba, kosa, noga, jeza, roža,
župan, oves, vihar, zakon, golob,
petek, lika, sever, raca, šolar, mizar,
zidar, kolar, korist, hlapon, sraka,
trava, truma, greda, proso, svila,
zloga, milo, straža, slava, kura,
kosec, pokus, misel, kuna, potip,
ponos, dopis*

12 .

ka-di-lo, za-po-ved, be-se-da, ko-le-no,
bo-le-zen, de-vi-ca, to-lo-vaj, le-no-ba,
klo-bu-čar, ja-go-da, tu-li-pa, do-li-na,
po-go-ja, pa-vo-la, po-bo-žen, go-mi-la,
po-ko-ra*

kositar, vladavec, robača, bogatin,
lakota, kazavec, mačeha, kutina, ku¬
kavica, cesarica, korenina, zapopa-
dek, nogavice, rokavice, jerebica, me¬
denina, prepelica, pšenica, krivovera,
zverina, družina, ključarica.

11

13 .

Kadar ste dve ločljivi tihnici med glasnicama,
jemlji pervo k pervi, drago k drugi glasnici.

an-gel, ter-ta, rib-nik, ser-na, her-
bet, bar-ka, ger-lo, zer-no, ser-ce,
ter-do, mor-je, slad-kor, trav-nik,
gren-ko, cer-kev, ja-bol-ko, ol-tar,
sen-ca, bol-ha, gor-ko, ter-pim, sod¬
ba, kan-ton, sod-nik, gor-ko-mer.

gorkota, lopatka, martinec, kertača,
mahavka, kolarnica, ovčar, dimnik,
derva, četertek, sadunosnik, sebičnost,
lakomnost, podpihavec, pisarnica,
kramperca, svečnik, svetnik, svetil-
nica, trobenta, robčik, pevka, meščan.

14 .

Neločljive tihnice se ne delijo, stavi jih k
drugi glasnici, kakor hi ena tihnica bila.

sre-bro, go-dla, je-dro, me-gla, ja-
gne, vi-gred, ste-klo, mo-kro, vad-lja,
živ-lje-nje, o-Ije, žve-plo, a-pno, pra¬
prot, ma-slo, ei-slo, so-se-ska, te-sto,
mo-ri-šče, slo-ven-sko, ne-de-Ija.

12

»cesarstvo, devištvo , stegno ,  gospa,
mesto, gosposka, grablje, sestra, jeklo,
ntrok , perstan , bister , igra , odri,
rebro, tabri, želje, kopriva, zahvala.

15 ,

Zložene besede se tako delijo, kakor se zlagajo.

kolo-dvor, vino-grad, leto-pis, sredo-
post, bukvo-vez, pravo-pis, blago-slov,
zvezdo-gled, zemljo-pis, dnevo-pis, vo-
do-tok, slono-kost, milo-dar, červo-jed,
cerno-goree.

16 .

Hatisne in pisaie pismenke.

Glasnice.

A, a. E, e. I, i. O. o. U. u.

, ft- Se. (. C?, &• , u'

13

Tihnice.

B, b. C, c. Č, č. D, d. P, f.

SS, i.  r, .. $ o. S, /. sr,  /

G, g. H, h. J, j. K, k. L, 1.

S?, ^ *f' / «, /. 7S, l J£, /.

M, m. N, n. P, p. R, r. S, s.

*//. ,7*, /i, •://, & .7, a,

t

8, s. T, t. V, v. Z. z. Ž, ž."

Vada z velikimi pismenkami.

v

Ajd, Ank, Bog, Blaž, Cvet, Cev, Ceh,
Čič, Duh, Dež, En, Frž, Fric, Franc,
Gad, Gerk, Hram, Hrast, Iv, Irt,
Jud, Job, Kralj, Kerst, Lah, Lov,
Mraz, Mož, Nos, Noe, Os, Ost, Pek,
Prag, Roj, Ros, Svet, Svit, Ščet,
Štor, Tat, Turk, Um, Urh, Vit, Ver v,
Zor, Zvon, Zir, Zid, Žir, Žleb.

14

18 .

Možke imena.

An-ton, Ber-nard , Ca-ha-ri-a,
Do-mi-nik, Eu-ge-nij, Fran-či-šek, Gre¬
gor, Hi-ro-nim, I-zi-dor, Ja-nez, Koz-
mas, Lu-kež, Mak-si-ini-li-an, Mar-ka,
O-ton, Pe-ter, Rok_, Sil-ve-ster, Ši-men,
To-maž, Ur-ban, Vin-cent.

19 .

'/jenske imena.

A-na, Bar-bar-ra, Bri-gi-ta, Ce-
ci-li-a, Do-ro-te-a, E-li-za-be-ta, Fi-
lo-me-na, Flo-ra, Ge-no-ve-fa, He-le-na,
He-ma, I-za-be-Ia, Ju-li-a, Kla-ra,
Ka-ta-rina, Lid-vi-na, Lu-ci-a, Mag-
da-le-na, Mar-je-ta, Ne-ža, Not-bur-ga,
Po-ta-mi-a-na, Ro-ža, Ro-za-li-a, Sin-
kle-ti-ka, Tek-la, Te-re-zi-a, I r-šu-la,
Ve-ro-ni-ka.

20 .

Pel delov sveta.

Eu-ro-pa, A-zi-a, A-fri-ka, A-me-
ri-ka, Au-stra-li-a.

15

21.

Dežele .

v

Sta-jer-sko, Kranj-sko, Ko-ro-ško,
Hor-vat-sko, Sla-von-sko, Dal-ma-tin-
sko, Ce-sko Mo -rav-sko  , Polj-sko,
Vo-ger-sko, Au-stri-an-sko, Ti-rol-
sko, La-ško, Ba-var-sko, Sak-son-sko,
Vir - tem - ber - ško }  Pru - sko , Špan¬
sko^ Fran-co-sko, An-gle-ško, Ru-sov-
skOj, Tur-ško., Ger-ško, Pa-le-sti-na.,
A-ra-bi-a, Per-zi-a, In-di-a, E-gi-pet,
Tu -nis, Tri-polj, Ma-ro-ko.

22 .

Mesta.

Gra-dec, Lju-blja-na, Ce-Io-vec,
Za-greb., Za-der, Prag, Ber-no, Le¬
vov^ Bu-dim, Pest, Du-naj (Beč), In-
šprug, Be-net-ki, Mi-Ian, Rim, Tu¬
rin, Mni-hov, Draž-da-ni, Lip-sko., Ma¬
drid, Pa-riz, Lon-don, Pe-trov-grad,
Ca-ri-grad (Kon-stan-ti-no-pel), A-te-
ne, Je-ru-za-Iem, Bet-le-hem, Ba-bi-
lon, Ni-ni-ve. -

1 «

23.

Reke in gore.

Do-na-va, Mu-ra, Dra-va, Sa-va,
Sa-vi-na, A-ni-ža, Pad, La-ba, Vi-sla,0-
dra, E-ča-va, Ko-pa, Ker-ka, Eu-frat,
Ti-ger, Jor-dan, Nil. — Tri-glav, Go¬
lo-vec, Oj-stri-ca, Ve-zuv, Et-na, He-
kla, xA-ra-rat, Si-naj, Li-ba-non, Mo-
ri-a. -

24.

Č l o v e k.

Gla-va, Las, Ce-lo, Sen-ci, O-či,
O-ber-vi, Tre-pav-ni-ce, U-ho, Li-ce,
Nos , Nos-ni-ca, [-sla,  Ust-ni-ce *),
Nad-ust-ni-ca **), Pod-ust-ni-ca, Zob¬
je, Je-zik, Ne-bo, Zre-lo, Ce-ljust,
Bra-da, Vrat, Za-til-nik, Per-si, Re¬
bro, Her-bet, Ple-če, Tre-buh, Led-je,
Kolk, Ko-mole, Ra-ina, Ro-ka, Ste¬
gno, Ko-Ie-no, Pi-šeal, Me-ča, Gle-žen,
No-ga, Pe-ta, Sto-pal, Per-sti.

*) Ustnice namesto žnabli ali sebe.

**) Nadustnica in podustnica namesto zgornji in
spodnji žnabel.

— 17  —

Ko-za, Me-so, Kost, Hru-sta-nec,
Mi-ši-ca, Ki-ta, Ži-la, Kerv. Žle-za,
Mo-žga-ni, Plju-ča, Ser-ce, Že-lo-dec.
Vra-ni-ca, Je-tra, Čre-vo, Drob.

Z oč-mi vi-dim, kaj je be-lo a-li čer-no,
ze-le-no a-li mo-dro ‘), ru-de-če a-li ru-me-no.
Vi-dim soln-ce, lu-no, zve-zde it. d. Vsa-ko
reč ho-čem prav po-gle-da-ti, da jo do-bro lo¬
čim. Ka-dar be-rem, no-čem buk-ev pre-bli-zo
der-ža-ti, da si o-či ne po-ško-du-jem. O-či ho¬
čem va-ro-va-ti, da ne o-sle-pim. Sle-pec je ve¬
lik u-bo-žec.

^ i^še-f^ni sli-šim le-pe nau-ke s\o-jihsta-ri
sev ni u-či-te-ljev, le-po pet-je pti-čic in dru-ge
re-či. Ve-se-li me, da sli-šim. Ne bi mo-gel
go-vo-ri-ti, a-ko ne bi bil ni-ko-li sli-šal. Gluh
bi bil in mu-tast.

Z no-som vo-ham lep duh in smrad. Zje-
zi-kom po-ku-šam, kaj je slad-ko a-li gren-ko,
kis-lo, pu-sto a-li žer-ko.

Po ce-lem ži-vo-tu ču-tim gor-ko in
merz-lo, v la/,-no in su-ho, ter-do in meh-ko.
kar pe-čedn hla-di, kar a u-li a-li bo-li.

*) Modro namesto plnvo.

Abecednik slov.

18

25 .

Oblačila.

Klo-buk, Ka-pa, Sraj-ca, O-ple-
eek, Jo-pa, Suk-nja, Ne-drec, Hla-ee,
Čev-lji, No v -ga -vi-c e , Ro-ka-vi-ce, Ru¬
ta, Pas, Sa-pelj, Jan-ka, Ro-bec,
Za-stor.

Le-po o-ble-ko i-mam, in jo skerb-n®
va-ru-jem, da se ne po-ma-že in ne raz-ter-ga.
Raz-ter-ga-no in u-ma-za-no ho-di-ti je ger-ao.
Za o-ble-ko sta-ri-še pro-sim, in jih le-po
za-hva-lim. Le-po o-ble-čen dru-gih ne za-ni-
ču-jem. Pa-met je bolj-ša ko ža-met.

26 .

Hišni razdelki.

Du-ri, Ve-ža, Klet, Sto-pni-ce-
Iz-ba, Cum-na-ta, Ste-ne, Ok-na, O,
mrež-je, Ku-hi-nja, Pre-hod, Hram,
Peč, Og-nji-se, Dim-nik, Di-le, Stre-ha.

Na ok-nih se ne i-grani, lah-ko se po-tru-
plje-jo. Ne za-pi-ram na-glo vrat. Ne čerc-kam
po zi-du. Mo-ji lju-bi star-ši i-ma-jo ra-di snaž-no
hi-šo. Bli-zo gor-ke pe-ci ne ho-dim ; ra-dagla-va
bo-li.

Mi -za, Klop, Stol, Pre-dal-nik,
Po-ste-lja, O-gle-da-lo, U-ra, Po-do-ba.
Po-li -ca, O-ma-ra, Plju -val-nik.

Mo-jalju-ba ma-ti po-bri-še-jo zju-traj prah
z mi-ze in o-ma-re. Po-sta-vi-jo klo-pi in sto-le
v kraj. O-bla-či-la de-ne-jo v pre-dal-nik. Vsa¬
ko reo de-ne-jo na pra-vo me-sto. Jaz ne po-
ma-žem mi-ze, ne pre-na-šam sto-lo\. Ne pu-
šam svo-jih re-či po oum-na-ti le-ža-ti, za-to
da mo-ja lju-ba ina-li ni-ma-jo to-li-ko po-
spra\-lja-ti.

28 .

P o m i z j e.

Pert v , Skle-da, Plad-nik *), Per-
ti-ček, Žli-ca, Nož, Vi-li-ce, Sol-ni-
ca, Ko-za-rec **), Ste-kle-ni-ca ***).

U-ei-ti se ho-čem, kako se i-rna pri mi-zi
se-de-ti. Žli-co, nož in vi-li-ce ho-cem spo-

*) Talir.

**) Kozarec, kupica ali giaž.

***) Steklenica ali tlaša.

20

dob-no der-ža-ti. No-čem per-ta po-kap-lja-tu
ne po-ma-za-ti per-tie-kov. Gle-da-ti ho-čem,.
ka-ko mo-dri ljud-je je-do, in jih po-sne-ma-ti

29 .

Kuhinjska posoda.

Ko-tel, Pon-va, Tri-noV, Ra-žen,
Pis-ker, Skle-da, Plo-ca, To-ri-lo.
Ko-za, Pe-ne-ni-ea , Ku-hav-m-ca,,
Ploh, Skled-nik.

V ku-hi-nji i-ma de-ček ma-lo o-pra-vi-ti
Dek-li -ca naj-de tam do-sti o-pra-vil. O-na mo-ra
vsa-ko po-so-do po-zna-ti, in tu-di \e-di-ti, če-mu
je vsa-ka. O-na mo-ra v ku-hi-nji po-ma-ga-ti
in se kn-hati u-či-ti. Vsa po-so-da mo-ra snaž¬
na biti.

Iječnice.

, Vejica
; Nadpičje
: Dvopičje
. Pika

? Pr a- aj

! klicaj
— Pomišljaj
() Oklep ‘
Ušecica

•21

1. Vatla v branju.

I. Spoznavanje Boga.

Svdo daje, dasolnce sije? —da deži?—
da travica raste? — da rožice cvetejo? —
Kdo nam daje jesti? piti? — da živimo? —
Kdo daje zdravje ? — Kdo ukazuje zvezdam sve¬
titi? — Kdo veleva vrelcom rahlo šumeti?
— Kdo daje vetrovom močno pihati? — Kdo
je naučil ptičice peti ? — pridne hučelice
sterd nanašati ? — pajka presti ? — Vse to
dela naš dobri Bog, on, mili oče, ki je vse
stvaril.

2. Od stvarjenja.

V začetku je Bog stvaril nebo in zemljo.
Zemlja je bila pusta m temna, globoke vode
so jo pokrivale. V šestih dneh je Bog vse
tako lepo stvaril. Pervi dan svetlobo, da se je
vidilo; drugi dan nebo ali firmament; tret¬
ji dan suho zemljo in zeliša, morje in vo¬
de ; -— četerti dan solnce, da sije po dnevu, me¬
sec in zvezde, ki svetijo po noči; — peti
dan ptice pod nebom in ribe u vodi; — šesti
dan živino in vse, kar lazi in hodi; posled¬
njič človeka.

22

Glej, moje dete! Bog ni imel ničesa, le
rekel je: Bodi! in je bilo; to se pravi stvari-
ti; in to samo Bog zamore, ki je vsemogo¬
čen. Njegove prelepe stvari velikokrat veselo
pregledujemo, in veselimo se, da imamo tako
dobrega Boga.

3. Verča človeka.

Ko je že bilo vse - lepo pripravljena, je
Bog iz ila človeško telo stvari!. Pa je bilo
še mertvo na tleh, in se ne gane. Bog mu toraj
dušo vdahne, in človek živi. Tako je bit
stvarjen pervi človek. Bog ga je imenoval;
Adam.

Adam pa ni imel tovarša ne tovaršice;
dolgočasno mu je bilo. Bog mu da sladko spa¬
nje , in vzame eno rebro, iz rebra stvari Evo ,
in jo da Adamu tovaršico, ju blagoslovi, in
v naj lepši vert postavi, ki se mu raj ali para¬
diž pravi, da ga naj obdelujeta.

Adam in Eva sta vtem lepem vertu ne¬
dolžna in vesela. Boga sta ljubila čez vse, in
eden drugega kakor samega sebe. Ljubi Bog ji¬
ma je bil tako dobrotljiv in prijazen, kakor
oče svojim otrokom. Nikoli ju ni nič bolelo, ni¬
koli nista bila bolna, in ondaj sta tudi po
telesu še bila neumerjoča.

Ljubi otrok! tudi tebe je Bog stvaril;
dal ti je dušo in telo. Telo je pozemaljsko, du¬
ša pa Bogu podobna.

Bog je duh; tudi tvoja duša je duh. Bog
je večen, 1 udi tvoja duša bo vekomaj živela.

23

Bog je neumerjoč; tudi tvoja duša ne bo
umerla. Bog ima naj bolj popolnoma um; tu¬
di tvoja duša ima-um. Bog ima svobodno ali
prosto voljo; tudi tvoja duša jo ima.

Tvoja duša s svojim umom zamore dobro
spoznavati,, ljubiti in storiti. Le kadar kaj dobrega
storiš, si Bogu prav podoben. Bodi tedaj vse¬
lej pobožen, dober in nedolžen, kakor sta bila
ondaj Adam in Eva: po tem bo tvoja duša bož¬
ja podoba. Pa tudi rad delaj. Tudi delo je na¬
ša sreča in naš namen. Po delu se nam počitek
in vsako veselje bolj prilega.

4. Bog za ose skerbi.

Bobri Bog je vse lepo stvaril; pa tudi za
vse stvari modro skerbi. On živi červa v prahu,
ribo u vodi in ptičice pod nebom. Ni je pod
solncom stvarice take, naj je še tako majhina,
ki bi pri Bogu bila pozabljena. Nebeški Oče
za vse skerbi!

Njegovo velikoskerb nam oznanuje pre¬
ljubo rumeno solnčice , ki ob jutrih izza gor
izhaja, mirno o večerih zahaja, nam vedno sveti
in zemljo ogreva; svetla luna, ktera na večer
prijazno izza hribov priplava; brez števila zvezd,
ki tako lepo na nebu igrajo. Še lepše nam
kaže vsako zerno, kise v zemljo verže, sognjije,
klije in veliko žlahtnega sada obrodi. Orozo-
vitni blisk, ki skoz oblake šviga, strašni grom.
ki nebo maja; pa tudi hladni veter, ki prijetno
pihlja, nam oznanuje, da nebeški Oče za nas
skerbi.

24

Giej, moje dete! t udi ti očeta dobrega imaš,
ki za te skerbi; dal ti je življenje, zdrave ude,
dal skerbne stariše; le pogosto misli: Kako
dober je pač Bog! Bodi tudi ti dober drugim,
ki s teboj živijo.

5.j Pervi greh.

Bog je Adama pa Evo v raj postavil. Prav
dobro se jima je godilo; vsega sta imela dovolj,
le enega drevesa sad jima je bil Bog jesti prepo¬
vedal rekoč: če bota jedla, bota umerla.

Nekega dne je šla Eva celo blizo prepove¬
danega drevesa. Zaverženih angelov eden, ki
je podobo kače oblekel, jo z’ prepovedanega
drevesa popraša: „Zakaj ne jesta tega sada? 44
Eva je rekla: „Bog nama je prepovedal; ako
bi jedla bi umerla.“

Kača pa je djala: „Ne bota umerla ne;
saj le bota kakor Bog. 44  Eva se da zapeljati
in je, in da Adamu, ki tudi je. Tako sta gre¬
šila, pervi greh storila, in zgubila gnado božjo.
Sram je bilo Adama in Evo; skrila sta se
kakor hudobni otroci.

0. Kazen pervega greha.

Kmalo na to ju je Bog zaklical: „Adam !
kje si?—Zakaj ^si jedel ?“ Adam seje na E-
vo izgovarjal: „Zena, ki si mi jo dal, mi je
dala. 44  Eva je rekla: „Kača me je zapeljala. 44
— Tako znajo slabi otroci le na druge izvra-
čuti.  Ali izgovori niso nič pomagali, Bog je
užugal Adamu rekoč: S potnim obrazom boš
jedel kruh; ternje ti bo zeml ja rodila, vprah se boš

25

premeni!, iz kteregasibil vzet.“ — Evi je djal:
„Ti boš z otroki veliko terpela, in boš možu v
strahu.“ — Kači je rekel: „Po trebuhu se boš
plazila, prah jedla, in prišel bo, ki ti bo glavo
sterl,“ to je: ki ti bo oblast vzel, — in on bo
odrešenik.

Glej, preljubi! Ničesa ni, da ne bi Bog vedil.
Kar koli delaš, Bog vidi. Kar koli govoriš,
Bog sliši. Ni kraja, kder te Bog ne vidi in ne
sliši. Bog tudi ve, kar misliš in hočeš; on ti v
serce vidi. Bog vse ve, on je vsevedoč.

Glej ! Žalostna se je Adamu in Evi hi¬
tro po grehu godila. Iz lepega raja iztiranasta
težko delala. Velika nesreča je zadela ju in
nju otroke. Kako veliko zlo je pač greh, ker
ima tako hude naslopke!

7. Kain in Abelj.

Adam in Eva sta dobila dva sina. Staršemu
je bilo ime Kain, mlajšemu pa Abelj. Kain je
bil kmet, Abelj pa ovčar. Z delom sta si mo¬
rala kruha služiti. '

Bog je dal Kainu srečo pri kmetiji, Abelj-
nu pa pri čedi. Darovala sta Bogu. Kain polj-
šine, Abelj pa jagne — v znamenje pobožne
hvaležnosti. Abelj je bil pobožen in hvaležne¬
ga serca. Kam pa se je le dobrega hlinil. Za-
toraj je Bog, ki v serce vidi, na Abeljnov dar
z dopadenjem gledal, na Kainovega pa ne.

Kainu to težko de,inodsehmal svojega po¬
štenega brata ne more več s dobrim očesom
pogleuati. A es zelen je bil v obraz, silno se je

> 2 «

jezil, jezo v sercu redil; od same nevošlijvosti
mu je obraz vpadal.

Enkrat se Abeljnu sosebno prijaznega dela.
Pojdiva, mu reče, malo po polju. Vesel gre s
njim nedolžni Abelj. In ko sta bila na polju.,
zgrabi Kam Abeljna, in ga ubije.

Pa kmalo se je sodnik oglasil. Bog reče
Kainu: „Kdeje tvoj brat Abelj ?“ Kain je od¬
govoril: „Kaj jaz vem? Sem li jaz varih svo¬
jega brata?“ Bog reče: „Kaj si storil? Kerv
tvojega brata vpije iz zemlje do mene. In preklet
si zdaj na zemlji, ktera je zinila in pila kerv
tvojega brata. Več ti ne bo rodila, kadar jo bos
obdeloval. Na svetu ne boš imel doma; v begu
boš in se klatil po sveti.“

Kain zdaj vidi svojo veliko pregreho in
je djal: „Oh, kaj sem storil! Kako zlo sem gre¬
šil ! Moja pregreha je tako velika, da nikoli ne
zasluži odpušenja!“ Pobegnil je, in po samotah
se potikal. Po dnevu in po noči ni imel pokoja.
Vest ga je noč in dan pekla in mučila. Tako
yreh človeka ob pokoj in vse veselo življenje
pripavlja.

Jožef, pastirček.

Jakob je imel dvanajst sinov. Naj bolj¬
ši med njimi je bil Jožef. Njegovi brati so ne¬
kaj prav hudega na paši počenjali. Jožef pa, ves
nedolžen mlaaeneč, se tega nivdeležil; groza
gaje bila; in ker je imel tanko vest, pove svoje¬
mu očetu, da se nebi greh delal. Za to ga
imajo oče radi, in mu pisano suknjo omislijo.
Njegovi brati pa, ko so vidili, da ga imajo oče

27

raj kakor vse svoje sine, so gačertili, in mu
niso mogli več lepe besede dati.

Enkrat gredo Jožefovi brati s svojimi če-
dami daleč od doma. Oče so rekli Jožefu:
„Pojdi in poglej, ali je vse prav pri bratih in
živini, in pridi mi povedat, kaj se godi.“ Po¬
korni Jožef vstane, in gre.

Ko so ga brati od daleč ugledali, pravijo
med seboj : „Glejte, sanjač pride ! Ubijmo ga,
in recimo, da ga je zver požei"la.“ Kadar Jo¬
žef do bratov pride, mu berž suknjo z života
potegnejo, in ga veržejo v suh vodnjak. —
Zdaj pridejo ptuji kupci. Brati Jožefa iz vo¬
dnjaka potegnejo, in jim ga prodajo za dvaj¬
set srebernikov, Jožef britko joka , prosi, pa
nič ne pomaga.

Kaj zdaj očetu poročijo ? —• Kozla zako¬
ljejo, Jožeftrso suknjo v kerv pomočijo, in vso
kerva™ očetu pošljejo rekoč: „To suknjo le
smo našli. Poglejte, ali je suknja vašega sina
ali ne!“ Oče jo precej spoznajo, in na ves
glas zavpijejo: „Mojega sina suknja je! Divja
zver je mojega Jožefa raztergala!“ Dolgo časa
so oče svojega sina objokovali, in se niso
dali, potolažiti.

Otroci! vidite, v kake strašne pregrehe
pripravlja ljudi jeza in zavid.

9. Hetitova hudobna sina.

Heli je imel dva sina, 01’ni — a in Fineza.
Bila sta prav hudobna in spridena. Ni jima
bilo mar ne za Boga, ne za ljudi. Kradla sta v
tempelnu božjem. Pa še druge hudobe sta po-

28

cenjala na skrivnem. Heli, njun oče, ju je scer
svaril zavoljo tega; pa ni jima mar za očetovo
svarjenje , in huji strah jima dati je bil starček
vse premehek.

Ker se nista poboljšala, je prišla božja
kazen. Oba sta bila u vojski ubita. Heli,
slišati to nesrečo, pade znak iz stola, si ulomi
tilnik, in umerje.

Otroci! glejte, kako strašno kaznuje Bog
otrok nepokornost in starišev preveliko
mehkoto! Bodite pokorni starišem, učiteljem
in prednikom, zakaj nepokoršina je ostudna
v Gospodovih očeh-

10. David, pastirček.

David, Izaje\ naj mlajši sin, je bil prav
pohleven pastirček. ]\a paši pri ovcah je vedno
na Boga mislil; premišljeval je lepe dela božje,
nebo in zemljo, solnce, luno in zvezde, rožice
in sadje, kako lepo je vse skupaj. K časti božji
je vseskozi prepeval lepe pesmi, ki jih je sam
slagal, in je prepevaje na harpo igral.

Ker je znal tako lepo peti in igrati na
harpo, ga je kralj Sani na svoj dvor poklical.
Veselje je kralju delalo to petje in brenkanje.
Zato ga je rad imel Saul, še raji pa kraljev sin
Jonata. Oba sta se ljubila kakor brata; enega
serca in enih misli sta bila. Zavezo sta storila,
da se bota ljubila vse svoje žive dni.

Ker je bil David tako pohleven, dober in
nedolžen, ga je Bog kralja izvolil. V Jeruzalem¬
skem mestu je živel. Dober kralj je bil. Serce je
imel polno ljubezni do Boga, in si je tudi na

vso moč prizadeval svoje ljudstvo bogaboječe in
srečno storiti.

Vidite , otroci! Bog pozna tudi pastirčka
še tako ubogega v hosti, ga ljubi in mu srečo
da, če je nedolžen in pobožen.

II. Hako se imajo pridni licenci
obnašali.

/, Ju/na ,

It/fO-

4

/ jun/f/t, t znoiu/r

30

yy>' /~r

e»t/ee/e ne

re f e Hrt

A



/

^ r« AeeAo dAot/o nteHeeAd, ne /tepe,

tetn^ieeA Ae/vo *ee oe^fiuden^e pinode.
p. A/nee/e ^iatf/nteue udeeAeprt, Ae’ A

oneeee  / ^tre Aer/t nte ^lezr/veeo or/~
efituene

*. £, nned n temo oe rAtie , metno Ane-

zre eeA ^toe/oAe , d^ioe/oAnft de ^ine‘-

A/one en nece, A te A oh A  «t da/e

V •  *

f/oyo,

^p. <:Ajb -neostre d/eenedem hoAo  Jio^uAe,
JioA/eAne en oe/mo/e ,  ^ de

/ * >
uitveo.

eyfifreeet

r •

/o Aa/oae

nu dno^ At<ey , p'10-

oeney dJiae/o/Zno,  # ju/ho  jiee
/ho  ud Arene, Ao de zAue/ed.

A/-

3 !

111. Kaderžanje vpričo Boga.

1. Naj iinenitnejša hiša je sveta veža
božja; sam Bog v nji prebiva.
Sveta groza naj te obide, kadar v
cerkev stopiš. Poškropi se, pri¬
kloni se J ezusu v presvetem rešnem
Telesu do tal, poklekni na svoj
kraj, in ga ponižno pozdravi.

2. Klobuki morajo pred cerkvenim
pragom z glave, pa jih v cerkvi
na oltar ne polagati ali pa svet¬
nikom na glavo. Če se v kakem
stolu ne dajo obesiti, jih pod
levo pazuho imej.

3. Vsak spol naj gre na svojo stran,
ne možki med ženske, vsak na
svoj odkazani kraj. Pri cerkvenih
vratih ostajati ali se celo zunaj
cerkve prislanjati ni pošteno. Ve¬
liki očitni grešniki so svoje dni
zunaj stali in še stojijo. Le blato
se pred pragom otrebi in pusti.

4. Ce imaš svoj stol, v njega poklekni;
če pride pa imenitnejši od tebe,
odmakni se mu. Tudi starim
in bolehnim se rad umikaj,

32

če ravno ti potem stojiš. To zapo¬
veduje keršanska ljubezen.

5- Med opravilom se stoji ali kleči,
kakor je kde navada. V rokah
imej molek ali molitvene bukvice.
Kdor nima pri službi božji svetih
reči v rokah, po navadi tudi v
sercu pobožnosti nima.

6. Pri službi božji se ne smejati,
ne ozirati, ne šeptatipa  tudi na
glas moliti ne, da ne bomo dru¬
gih v molitvi motili, ker nismo
sami.

7 .  O pravem času je treba v cerkvo
priti, berž ko odzvoni, in po kon¬
čani celi službi naj se iz cerkve gre.

8. ]Na potu se pozdravlja: Hvaljen

bodi Jezus Kristus  / Možki se naj
k temu odkrivajo, ženske z glavo
priklanjajo ,ter odgovarjajo: Amen
na vekomaj.

9. Kadar k molitvi zvoni, se hitro
vsaki pokrižaj, in moli brez vsega
odloga, naj bo na potu ali doma,
na delu ali pri mizi. Kar se od¬
laga, se rado zanemari. — Bogu
služiti nas nikoli ne bodi srnin!

33

IV. Kako se za zdravje skerbi.

'e ne/ varčni

(mrcin

ne ^inenee^; /rer/e ne dete^et,  Zs

ne »ve/b-; ne zaZ^e ftetpor/, Ze jiZ

ne nozneed.

z^eetye* , /ttr/e n ene* Že¬
ne* mee-d/ne ^et/i/ce no-f/e

/ 7 :

» zn e ce-e <>e ne ^iveZ/ar/e /
\e ne etez-oe/ene, e*Za

zetnctf tez* d.

Ti • /  /• /y *

)» zt-me ne natee neina ez /nreeta

»ee Jiec.

Abecednik slov.

34


t/rt, r/te /e ooe
eyiey

*/e.

u mveefiti, are le aoe ne zrejm.it
?e tava/ ne z nožem, ne z ne/t-

/f /tomrearejc.

V. Sherb za postenje.

1; Hodi po svojem stanu snažno oble¬
čen, ne razkodran, ne raztergan,
ne blaten.

2. Sede glave z roko ne podpiraj,
ne stavi komolca na mizo; pa

35

tudi rok ne pod mizo, ampak lepo
kraj mize jih derži. Nog križem
ne devaj.

3. Rok ne v hlače, ne pod pred-
pert, temuč na persi, ali na
noge, ali pa po strani,

4'. Govori počasno in razumno, pa
s polnimi uslmi ne; tudi z roko
ust ne zakrivaj. Se preširoko
smejati ni lepo, pa tudi mi-
žurkati ne.

; 5- Hodi ravno, ne kimaj z glavo,
ne krili z rokami.

6. Ne kehraj se, ne čohaj, pa tudi
nohtov ne grizi, ne trebi si nosa
za kratek čas.

7. Ne daj se šegetati; nesramno ne
nori.

8. Drugim se ne posmehuj, ne kre¬
gaj se; prijazno se nosi do vseh,
kar je prav.

9. Kamor prideš, pozdravi; pa tudi
vzemi slovo, kadar greš. Po hiši
se ne ogleduj; pa tudi vse pri
miru pusti.

10. Vikaj imenitnejše, kakor si ti, in
grede jim na levici hodi. Tikaj
jih, ki so tebi enaki; priimkov
pa nikomu ne dajaj.

36

Iffale pisne in natisne nemške pi¬
smenke.

Glasnice v

n  « /t  ^ // ^ j

stkS, 'Vis, S**, 'O*, 'O-', 'X*',  / 'fiO' J.

Op Op Cp t, Op O?  tl p  tl p  (t))*

-> (O-

a, e,

e, i, o,

u,

Tihnice.

“V s&,

> ^


b,  c, f,  n. 6. ^ h  i.

b, c, d, f, g,  —, h, j, k, 1, m,

^>v ''tp/,  '"*>

n, p,  v, f, S, & id), t, i>,

n, p, kv, r, s, s, s, š, t, f r

fr/J- " & r

06 ), »», S,

(f), v, ks, e.

37

Velike pisne in natisne nemške pi¬
smenke.

/' '1

Glasnice.

a, h. a&<u,<u, ffj.

% %  G, 3 ,©, £), U, it, (®).

A, A  E, I, O, U, - (I).

Tihnice.

SC X j!  /,

ss , e , », g , ©, $, €$, 3 ,

B, C, D, P, G, —, H, J,

& /M, ffl, f, - 0, 0t. 0

M,  8, 2», 91, f>, O, 9t, 0,

K, L, M, N, P, Kv. It. S,

0/*%. v. rWJ w -  /

®«, S, ®, (f>», ©, 3 .

S, T, F, (F), V, Ks, C.

38

in. Od ptic.

Ptice so nam velike dobrotnice.

Bog je ptice stvaril, naj mu pod nebom
slavo pojejo, pa tudi nam k veselju in v korist j
hočemo jih nekoliko poznavati:

1. Kos  (2tmfeQ.

Kos ima černo perje pa rudečkast kljun,
po germovju žvižga, in rad u vinograd nad groz¬
dje hodi, pa tudi brinje zoblje. V ptičniku se
lepih vižic nauči, ki jih do smerti poje, pa težko
včaka osem let.

2. Lisec  (jStieglijj).

Lisec ali lisček, lep pisan ptiček, ima ru-
deče lise na glavici in pod vratom, po perotih
pa rumene. Gnezdice ima verh drevja, pa ne
visoko. Po letu červe in mesičevje obira, pa
tudi zernje zoblje; se v ptičniku tudi peti nauči.
Na zimo v tople kraje leti, in je letavee
prav vesel.

3. Šinkovec  (ginf).

Šinkovec, prav vesel ptiček, ima pepelna¬
to, pa tudi rumeno, rudeče, zelenkasto, černo
perje, prebiva v germih in vertih, se z drob¬
nim zernjem redi, po zimi pri nas ostane, ter
si za cestami živeža iše. Včasi zlo škodo dela,
posebno po vertih.

39

4. Sinica  (SKeifej.

Sinica, domača ptičica, ki ima pepelnato,
sivkasto suknjico, je mnogotere postave:
velika čopasta, gojzdna in terstna sinica. Mia
de ima po votlem drevju, in rada červe po drevju
obira; za tega voljo ne smemo sinic pokonča-
vati, in jih moramo po sadonosnikih radi imeti.
Nektere so tako hudobne, da majhinim otrokom,
ki varha nimajo, in se braniti ne morejo, oči
izkljujejo; tudi svoje slabejše tovaršice ubijejo,
ter jim izpikajo možgane.

5. Škor junec  (Sevdjej.

Škorjanee živi večjidel po njivah, in se redi
od mergolincev in gosenc, od mnogoverstnih
semen, zelene setve in od strokov divjega čes¬
na. Ta prijetna pevka je tudi koi-istna ptica;
naj tedaj živi, in človeka s svojim petjem raz-
veseluje.

6. Škorec  (@tal)r).

Škorec živi po planjavah in nizkih gričih,
tudi pašnike obiskuje, se redi od bramorjev,
kobilic , gosenc in drugih mergolincev, in le
malokrat se kakega semena pritakne. To
ptico moramo med naj večje dobrotnice šteti,
zato ker brez števila veliko merčesov in červov
pokonča'

7. Rumeni slernad  (Oolbammet).

Sternad živi v malih gojzdih, germovju
in po vertih, in se redi od žitnih semen, od

40

lanenega, makovega, konopljenega, in od semen
drugih želiš, kakor tudi od mnogih merčesov
in červov. On nam škodo, ki jo na semenu
napravi, s tem poverne, da prav veliko škodljivih
merčesov potrebi.

8. Vrabec

Vrabec se derži mest, vasi, vertov in po¬
lja, živi od mergolincev, posebno od gosenc, ke-
brov, od žita, vertnih semen, sadja i t. d. Če ravno
veliko merčesa prežene, vendar po vertih in
po poljih veliko škodo dela sitni ptič.

9. Konopljisica  CSetftg).

Konopljišica, cizek, je majhina, rumeno-
zelenkasta ptičica, ktero tudi v^ptičnik zapirajo,
dla si ravno prelepo ne poje. Živi po letu v je-
lovju, in od ondot se v jeseni v druge kraje
doda. V jeseni nas po navadi rada obiše. Ško¬
di veliko več, kot hasni.

10. Brinovka  (\Hranat>etet).

Brinovka, ki jo tudi po nekterih krajih
brinov drozeg ali smolnico imenujejo, prijeti
pozno v jesen v naše kraje, in čez zimo pri
nas ostane, se redi od kebrov, gosenc, červov,
bezgovih in brinovih jagod. Je posebno žlaht¬
na ptica na mizo; za to se je veliko polovi
in poproda.

41

11. Slavič  (2£acf)tigaft).

Slavič, ki se tudi slaviček imenuje, nima
lepega perja, pa za toliko lepše poje. Malo več¬
ji kot vrabelj, rujavkast ptiček, se živi od mrav-
Ijinskih jajčic, muhe in červičke pobira, in po
germo'ju skače, kjer je kaj topleje. Boječa
ptičica po dnevu molči; po noči pa in za rana
zjutraj prepeva, da po hribih in dolinah zvoni,
kakor bi orglah

12. Orel ali postajna  (Stbler).

Naj imenitnejša divja ptica je orel, ki po
visokih pečinah in košatih planinah prebiva,
in se le od živali živi. Postojno imenujemo
kraljico vseh ptic.

Orel vsako leto po dvoje mladih izvali,
in mahom, ko se zgodnjajo, jih iz gnezda
nažene, da se letati učijo, in si sami živeža
išejo. Orlovo življenje je lov in rop. Ima silno
bister pogled, in visoko izpod neba svoj rop
zagleda; nevsmiljcno ojster kljun in čverste
kremplje, da kar zgrabi, mu ne uide več. Po¬
bira zajce, jagneta, cele koze in večje ptice;
z manjšo perotino se ne peča, ter jo drugim
roparskim pticam prepusti. Vrane in krokarje
s smerljo kaznuje, ako mu preveč vrešijo.
Orel večjidel sto let starosti včaka; kadar se
že postara, in ne more več veliko živali uloviti,
kače in kušarje pobira, ter se od njih živi.

42

Kaj pa Bog pravi od ptičjega lova  ?

Bog' pravi po Mojzesu: „Če si na potu, im
najdeš na drevju ali pa na tleh ptrčje gnezdo,
v kterem starka na jajcih ali pa na mladih sedi,
ne jemlji jajc, ne mladičev s starko vred, temuč
pusti jo zleteti — da ti bo dobro, in boš
dolgo živel.“ »Poglejte ptičice pod nebom," uči
Kristus, „ki ne sejejo in ne žanjejo, in ne
spravljajo v žitnice, in vaš Oče nebeški jih živi."

k/

VII. Od ril*.

Modri in dobrotljivi Bog, ki je zrak z vese¬
limi ptički oživil, je tudi morje in vode z ribami
napolnil.

Ribe so ljudem v hrano, od njih se ji>
jezero m jezero živi. Vsako leto se brez števila
rib polovi, in jih zalega se ne pomanjša. Sla¬
nice *) lovi samo v Holandii čez sto jezer
ljudi. Ve se vsako leto, kdaj da primergolijo,
in se skerbi jih veliko poloviti.

Koliko koristi da le morski som, grozna
morska riba, ki je 30 do 40 čevljev dolg. On
da 80 do 90 čebrov ribje masti, s ktero usnjarji
usnje zdelujejo. Ribčne bilke (ribje kite}, kterih
vsak morski sem nekoliko stotin ima, so v
mnogotero rabo ljudem, in se v štacunah po
imenu ribja kost **) prodajejo.

*) iirjiuge. pušpan ali fišpan.

VS9S. Od laziiiu.

Živalice, ki sem ter tje gomazijo.ali okoli nas
po zraku igrajo, in ki nas sam Bog opominja,
jih življenje premišlja vati, so :

1. Mravljice .

Mravlje so združene, kakor prebivavci kra-
Ijestva, in imajo svoje postave in natanjčen red.
Kup, kterega si za prebivališče skladajo, je po¬
doben mestu, po kterem je mnogo cest razpelja¬
nih od shrambe do shrambe. V njem so troji
prebivavci, ki jajca nosijo, ki jih ležejo, in de¬
lavke. Silno delavne in pridne so, da si živeža
zimo naberejo. Nobeni ni pripuščeno brez dela
pohajati. Ene se pošljejo v oglede, in berž ko
kak večji plen najdejo, oznanijo to vsej družini,
ki se združena hitro tje poda, in se najdenega
zaklada poloti.

Ko so mravlje celo poletje u vednem delu
preživele, se po zimi v svoje prebivališče po¬
skrijejo, in sad svojega truda uživajo. Mravlje
so lepa podoba delavnosti, in že Salomon je
rekel: „Pojdi k mravlji, o lenuh! in delati
se uči.“

2. Čebele.

Posebno imenitno je čebelsko življenje.
Vse čebele enega panja vlada ena sama matica.
Ona je kraljica in mati vsih drugih. Zato jo pa
tudi celo kardelo u veliki časti ima.

Večji del čebel so delavke. One izdelujejo
satovje, ki je po toliko čudni primeri izdelano.

44

Iz cvetja si ga nabirajo. Kar ene naberejo,
druge izdelajo. Vsaka ima svoj opravek. Ktera
ne dela, jo izveržejo ali pa umorijo. Čebele svoj
panj lepo cedijo. Kadar je kak panj pre¬
poln, izleti roj s svojo matico, in si drugej
stanovanje napravi. V panju, ki da 2 do
4 funte meda, je 30,000 do 70,000 čebel.
Ta majhina živalica nas uči reda in snage,
pridnosti in delavnosti, varčnosti in skerbi
za dni potrebe in pomankanja.

3. Sviloprejke.

Kakor nam čebele naj sladkejšo jed da¬
jejo, tako skerbijo človeku sviloprejke za naj
žlahtnejšo obleko. Svilo*), vktero se dolgo dolgo
easa nihče ni oblačil kakor kralji, svilo, K.i
se drago prodaja, nam podelujeborenčerviček, ki
se očesu ne vidi več vreden, ko da se potepta.

Sviloprejka naredi iz nekaj svoje hrane žle-
zast in gost sok, ter ga shrani v dolgi vreči,
ki je vsred jenega životka skrita. V gobčeku
ima kožico z luknjicami. Skoz dve teh luknjic
izpusti dve kaplji soka, š kterim ji je vreča
napolnjena. Te dve kaplji ste po tem kot dve
kodeli, iz kterih svojo nit prede. Nit ene
same sviloprejke je blizo 2000 čevljev dolga.

Tako je červič, kterega se nam le pogledati
nedostojno zdi, blagoslov celih dežel, vir bo¬
gastva , ki milijone ljudi živi 1

*) žido.

45

IX. Od kač.

1. Zakaj se kače toliko bojimo  ? Kača
je bila že v posvetnem raju prekleta, ker je
bil hudi duh kačino podobo na se vzel, naše
perve stariše ii) ž njimi tudi nas nesrečne storil.

2. Kaj nam škodujejo kače ? Nektere
kače imajo v svoji gornji čeljusti smerten strup
v majhimh- mehurcih. Kadar piknejo in rano
naredijo, izpustijo strup skoz votle zobce, da
se v človeško kerv razlije, od kterega človek
zboli in umerje, če se mu hitro ne pomaga.

3. So vse kače strupene ?  V naših krajih,
je naj strupnejši gad. Gad, majhina kača, ima
rujavkasto kožo, po herbtu černo rižo, in se
zato pisana kača imenuje. Gad se v pečovju
in v germovju na solncu greje. Ni varno otro¬
kom se za germovjem blizo pečovja igrati; ako
na gada stopiš, piknil te bo.

4. Ni nobenega zdravila zoper kačji strup  ?
Primorci imajo neko žlahtno cvetlico, ktero
astromontano imenujejo, iz ktere sok izkuhajo,
lek naredijo, in ga človeku, ki ga je gad piknil,
za povžitje in za mazanje rane dajo. Tako zdra¬
vilo naj bi pri vsaki hiši imeli po krajih, kodar
gadi lazijo. Potreba je hitro pomagati, da se
strup ne zajde.

5. Naj strupenejša kača je po Afriki in
Azii ropotača, (jKlapperscblangeJ ki je po dva
ali tri prače dolga, in debela kot roka, in z
repom, ki je rakovemu podoben, nekako klo¬
poče, da se je človek lahko od daleč zogne.
Ako ta kača kako ptico ali miš ali veverico
ugleda, jo s svojimi bistrimi očmi toliko pre-

4(3

bode, da dalje uiti ne more, in ji v gobec
naleti.

6. Po neznanih pušavah so kače čudno
velike, ki se jim pravi velikanske, po 10 do
50 čevljev dolge, in kakor mož debele.. Taka
celo se mo požre, in vola zmučka, ako se ga
oklene; strupena pa ni.

7. Naše domače kače, beloušnice, naj
bodo še tako dolge, niso strupene, použijejo ve¬
liko merčesa, in so nam koristne. Toplejši ko
je kraj, več je kač, in hujše so. Pri nas po
zimi kače odrevenijo, kakor bi mertve bile, in
v spomladi svoj meh slečejo, ter novo kožo
dobijo.

X. Od dojnili žival.

1. Lev ali or os lan.

Naj močnejša zverina je lev, kteremu po
nekih krajih tudi oroslan pravijo. Dolgjeblizo
devet, visok pa okoli štiri čevlje. On je večji
kot ona. Jegovo truplo je krepko in gibčno,
kakor da bi iz samih kit spleteno bilo. Lahko
se vzdigne, in skoči po petnajst čevljev daleč.
Glavo ima grozovitno butasto, kakor mačka
dolge berke, oči velike in ognjene, ker vidi
tudi po noči, košato glavo in persi, grive ve¬
like, kijih  tako razšopiri in otresa, da ga je
groza gledati. Gobec ima silno širok, pod nosom
kakor prerezan, jezik ojster kot ščet, da ž njim
lahko kožo do kervi odere. Zobe ima tako

47

močne, da ž njimi vse kosti zdrobi in zmelje.
Rep je po tri prače dolg- in tako močen, da ž
njim človeka ubije. Lev zarujove, kakor bi
iz zemije zagermelo. Po uri daleč se sliši njegov
votli glas, m vsa zverina, ki ga čuje, plaha
stermi, nektera beži, druga ječi in od groze
uiti ne more. Kralj zverine mu pravijo, ker
ga nobena ne premaga. Počasi in ošabno hodi.
Ko ugleda svoj rop, skoči na-nj, kakor bi ustrelil,
ga s tacami zgrabi in razterga. Vsak dan mora
naj manj po petnajst funtov mesa imeti. Le
25 ali 30 let starosti včaka. Kač in pa ognja
se naj bolj boji. Lev je u velikih pušavah
Afrike in Azie doma.

2. Vol.

Več vreden, kot kraljevi oroslan, je kme¬
tu domači vol, ki nam ljubi kruhek prideluje,
daje loj za lojene sveče, kožo za podplate,
roge za žlice in glavnike, dlako za sedla, stole
in komate, meso za jed, in kosti za gumbe
in veliko drugih reči. Ne moremo vola zadosti
čislati. Voli vozijo po šest, po deset let; po
tem jih obredijo in mesarju prodajo.

3. Krava.

Kakor je vol za oralo potreben, tako po¬
trebna je krava za mleko, ki je toliko dobro
in zdravo, posebno mladim ljudem, naj si bo
sladko ali kislo, sirovo ali kuhano. Iz mleka
se dela sirovo maslo ali puter, ki ga na kruh
radi mažemo; preveč maslenega kruha pa
jesti za želodec ni zdravo. Puter se vrneta

48

ia smetane sirove ali kuhane, ki jo otroci
radi ližejo, kar ni prav, in dostikrat duši
in truplu škodljivo. Vmetki so za otroke
posebno zdravi. Iz putra se dela žlahtno
maslo, dobro za zabelo, pa tudi za mnogotero
zdravilo. Tudi sira veliko iz mleka nare¬
dijo, naj že bo laški mastni sir u velikih hlebih,
ali pa domači borov sir v majhinih kepah. Doj-
na krava je prava mati za rejo otrok Pa
krava, pravijo, pri gobcu molze; kdor hoče
dobro molsti, ji mora dobro polagati, posebno
kadar tele ima. Krave po deset, tudi po dvaj¬
set let molzejo, potem se opitajo in zakoljejo.

4. Ovca.

Med domačo živino je ovca skoraj naj- .
koristnejša. Kadar sta zrak in piča za njo
primerjena, stroške z volno, mlekom, kožu¬
hovino, mes<m in lojem obilno poverne; zato
so se od nekdaj, celo že vpervihčasih z ovčjo
rejo pečali. Dom ovčji je v Afriki, od ondot
so jo Španjoli in Angličani prignali, kder je še
zdaj naj žlahtnejšega plemena. V Arabii so
odrašene ovce velike kot srednje teleta. Ovca tam
daje na leto po štiri, ovni osem in celak
celo po deset funtov volne, in pri dobri reji
trideset do štirdeset funtov loja.

5, Konj.

Lepega konja je veselje gledati, pa je
tudi hasnovita žival, ki nam veliko mnogoverst-
nega dobička in priročnosti pripravi. Konj se da

49

rad obsedlati ali vpreči, da nas spravi iz enega
kraja v drugega, kamor želimo. Prav zlo si
prizadeva svojemu gospodarju po volji storiti.
Naj manjše znamnjice je zadosti, da gre na
desno ali na levo, hitro ali počasi. Ne nave¬
liča se vleči ali nositi. Arabski konji so naj
lepši, pa tudi velja po jezero kron en sam,
Angličanski naj hitrejši, predirjajo pol ure pota
v minuti. \ T ogerski v  in Sedmegraški se za
terdne in iskrene, Češki in Štajerski za ve¬
like in močne štejejo. Konj je poterpežljiva
stvar, in z lepo besedo vse pri njem opraviš;
ne pretepaj ga tedaj. Na suhem, snažnem kraju
ga imej, in snažno ga derži; dobro ga kermi;
ne preženi ga, pusti mu potrebnega počitka;
vse ti bo storil, in veliko let ti bo služil.

XI. Miloserenost <1® živali*

Žival je človeku v službo in pokoršino od
Stvarnika dana, da mu njegove opravila po-
lajšuje in ga z obleko in hrano preskerbuie.
Hvaležni moramo biti tedaj Bogu za toliko žlaht¬
no žival, pa lepo jo moramo imeli in osker-
bovati, ne pa terpinčiti. Živinica je božja stvar,
je božji dar.

Bog je res človeka postavil gospoda neum¬
ni živali, pa le, da naj po njegovi umni vo¬
lji, po pameti in vesti čez n;o gospodari. U-
monti smetno žival, da si jo v živež oberne-
mo, zakaj sam Bog nam to dopuša, ker pravi:
„Vse, kar se giblje in živi, vam naj bo v
hrano ,“ nikdar je pa ne smemo nepotrebno
terpinčiti. če že kako žival v smert pelješ ali
Abecednik slov. 4

neseš, ji vsaj na poti, kolikor se še da,
usmiljenje skazi.

Kakor so pogosto ženske šemaste, ki ne
morejo pišeta, kokoši ali praseta zaklati od
samega usmiljenja, tako so še večkrat mesarji
bolj neusmiljeni, ki cele voze telet terdno zveza
nih nadevajo, da jim glave z voza visijo ; pa tudi
hudobni otroci, ki metulje, muhe, kebre, kobi¬
lice i t. d. lovijo in jim perotnice ali nožiče
potergajo in populijo, ki so jim potrebne, da
zamorejo letati in si živeža iskati. Hudobni
dečki, ki pticam po tolovajsko gnezda raz¬
dirajo, jajčica pokončajo, starki mladiče ali p;
mladičem starko vzamejo, da morajo revčeki
od lakote poginiti, ali so taki usmiljenega serca V

Kakega serca je pa neki um , ki Šinkovci
z razbeljenim železom slepi? — Nobeni, tudi
naj maujši živalici nikar nepotrebnega terpljen-
ja naklanjati; če že nadležno muho udariš, po¬
bij jo do mertvega; nikar je nabadati ali
ji habic pipati, in če že kobilici na seno¬
žeti noge odsečeš, ali žabi zadnji del odre¬
žeš, in prednji del na pol živ proč ver-
žeš, umori jo, da ne bo tri dni in noči straš¬
nih bolečin prenašala; usmili se je, saj je tudi
božja živalica! Komur se živinica ne smili, ne
bo imel usmiljenega serca tudi do ljudi. Kdor
pa usmiljenje skaže, tudi usmiljenje najde.

Povračilo.

Bil je svoje dni hudobnega in terdega
serca deček po imenu Tone. Dražil je nedolž¬
no žival, kakor: ptičke, mačke, pse i t. d.

51

K.0 enkrat ujeti seuici nožiče posmehovaje
razlama, se naključi, da ravno gospod fajmošter
k njemu pristopijo. Duhovnik se čudijo ne¬
usmiljenemu fantiču. Živo mu očitajo pregrešno
zaderžanje,, in mu na serce govorijo, kako
on more tak neusmiljen do nedolžne živali biti,
ktere ni Bog stvaril za to, naj bi jo ne¬
usmiljeni in hudobni dečki terpinčili ali mučili,
temuč naj bi živali tudi veselje v svojem
življenju uživale, nam pa v prid bile.

iker so pa dobrohoteči gospod vidili, da
se jih beseda celo nič fantovega serca ne
prime, mu še reko; „Vedi, neusmiljeni fantin,
da bo tebe gotovo enkrat božja pravična ka¬
zen za tvojo neusmiljenost zadela, — prej ali
slej; tedaj se boš spomnil mojih besed, in boš
morebiti take muke ali martre moral terpeti,
kakoršne si zdaj ubogi ptičici napravil / 4  —
Prederzni fantin se le posmehuje besedam
dobrega moža, gre svojo pot, in je še ne-
usmiljenejši do živali in ljudi od prej.

V svojem dvajsetem letu udari enkrat svo¬
jega tovarša s kladvom tako silno po glavi,
da se omoten na zemljo zverne. V mislih, da
ga je res do mertvega pobil, je zbežal in
vojšak ali Žolnir postal. Kmalo na to vojska
vstane, m tudi on mora v boj. Že v pervi
bitvi mu je debela krogla pervemu obe nogi
zdrobila. Vpil je zdaj dolgo na vso moč od
prevelike bdelme. Nesrečnemu Antonu potem
zdravniki noge odžagajo v lakih bolečinah, ki
se popisati ne dajo. Zdaj so mu vse neusmi¬
ljenosti, ki jih je v svojem življenju storil,
živo pred oči stopile. Spomnil se je zdaj

52

besed duhovnega očeta in vseh tistih, ki so
ga tolikokrat opominjali, naj svojemu grešne-
nrn počinjanju konec stori.

„Oh, kaj sem storil!“' vpije on v bolečem
občutu kesa, „božje stvari sem hromil, mučil,
moril, ki mi niso nikdar žalega storile. O ko-
liko živalicam sem rozlomil ali poterl s hu¬
dobnim veseljem nožiče, in se radoval viditi
jih stegovati se in pojemati; in glej, zdaj so
tudi moje noge drobne! Bog je pravičen! on
po pravici kaznuje!“

O kako je on zdaj ves drugačen postal!
Oe so ga otroci obsuli, jim je pripovedoval
svojo zgodbo, jim pravil, kako hudoben fantin
e bil, m jih opominjal usmiljenim do živali
)iti. One so, jim reče, ravno tako stvari božje,
iot mi, občutijo ravno tako,kot mi, in ljubijo
življenje, kterega jim je Bog dal, ravno tako,
kakor mi ljudje. Otroci so ga ganjenega serca
poslušali, ter jokaje terdne sklepe delali ni¬
kdar neusmiljeni do kake božje stvari biti.

XII. Ud rastlin.

Tiste stvari, ktere se po svoji volji pre¬
mikajo, imenujemo živali; tistim pa, ki raste¬
jo, in se ne morejo same po volji premikati,
pravimo rastline- Učeni štejejo že čez i00,000
rastlinskih plemen. Hočemo jih nekoliko spo-
navati in jth prid bolj premišljevati.

i. Drevesa in germovje.

Drevesa se delijo v hostne in vertne
drevesa. Naj koristnejše hostne ali gojzdne

53

drevesa so pri nas : hrast, bukev, breza, jelka,
smreka, jelša, lipa, topol, javor, borovec, me-
cesen, brinje, berst, verba, jesen. Cedra raste
le v gorkejših deželah.

Med verinimi ali sadnimi drevesi, ktere
nam dobro sadje dajejo, so posebno: jablane
hruške, slive ali češplje, češnje, breskve, mare¬
lice, kostanji, orehi, murve in še drugo
sadno drevje.

Posebno koristen je čajev, poprov in vol¬
neni germ.

Čajev germ  je v Kini in v Japanu, vju-
trovski Azii doma. Njegovo listje (po imenu
čaj ali te) je podolgovato, iglato in kot žaga
zobato. Mesca sušca, malega in velikega trav¬
na ga obirajo in na železnihplošah sušijo. Imajo
ga za prijeten in dober te, ki ga llolandsk,
ali Kusovski te imenovanega kupujemo.

Poprov germ  raste obilno v jutrovski
Indii, na kviškogre kot hmelj. Na njem raste
klasje, ki je z okroglimi jagodicami navdano,
ktere na soncu posušijo, in k nam, černi poper
imenovane, prinašajo.

Volneni germ  raste v gorkih deželah
okoli štiri čevlje visoko, obrodi tak sad, kakor
laški orehi, kteri se, kadar dozori, razpoči, in
belo volno izsuje, ki jo imenujemo drevesno
volno ali pavolo.

Več od zlata in srebra nam drevje dobre¬
ga daje: ptičkom živež in streho, živini

prilast in postelj , človeku veliko veliko veselja
in koristi. Gotovo tedaj zasluži, da si prizade¬
vamo saditi, zboljšati in množiti ga, ker nam
naš trud s svojim sadjem in lesom obilno pla-

54

čuje. Naši predniki so nam veliko dreves na¬
sadili , in lepe verte naredili, ki nam veselje
delajo. Tudi mi smo tedaj dolžni svojim mlaj¬
šim drevesa sadili, da bodo tudi oni kadaj
pod njih senco počivali, in jih sadje uživali.

?. fteliia.

Brez števila veliko želiš je modri in do¬
brotljivi Bog stvaril, ki so ljudem in živalim
zlo koristne. Za živinsko klajo je mnogotera
trava, med ktero je detelja posebno imenitna,
ktera več let terpi, in če se pokosi, spet nove
stebla požene.

Med kuhinskim zelišem so posebno: kore¬
nje, repa, pesa, kapusa *),retkev,peteržil, krom¬
pir, luk ali čebul, česen, špargel, glavno ali
belo zelje, špinača, šelata i t. d.

Posebno imeniten je krompir, kije  za vsa¬
kega dobra jed, in revnim namesto kruha. Franc
Drake  je v letu 1586 pervi krompir iz severne
Amerike v Europo prinesel; v letu 1623 je pri¬
šel v Irlandio, od tod v Anglio, in tako dalje
na Nemško in v našo domovino.

Od majerona, žajbeljna, bazilike, melis,
mete i t. d. je le perje za rabo. Od jane-
ža, popra , kimeljna in gorčice ali ženlaje pa le
seme za rabo. Kamilice rastejo po njivah in
poljih; po vertih se rimske kamilice sadijo : so
vekše, pa manj dišijo. Obe so za te, in se tudi v
obvezila devajo.

Tudi je treba strupene zeli bolje poznali, da
se jih človek ve varovati. Take so: zobnik,
pasje jagode, lajnež ali trobelika, mišje zelice


ali smerdljivee, pasji peteržil, podlesk ali uši¬
ve c i t. d.

Bog je stvaril take zeli, da sirup na se
vlečejo in v bolečinah pomagajo ; človeku je dal
pa um in pamet, da jih lahko spozna in jda ve
s njimi prav ravnati.

3. Od rud .

Hude so v hribih, iz kterih se z veli¬
kim trudom izkopavajo. Nahajajo jih ah čiste
ali z drugimi stvarmi zmešane.

Naj bolj znane rude so: zlato, srebro,
kotlovina ali kufer, železo, cin, svinec, živo
srebro, cink.

Železo je naj koristnejša ruda mdd vse¬
mi. Brez števila veliko reči iz njega delajo.
Malokadaj se najde čislo, v  navadno v rudi. Naj¬
boljše železo prihaja iz Štajerskega, iz Koro¬
škega in iz Švedskega. Tanko tolčenemu
železu se pravi pleh. Jeklo je čisto in zlo
vterjeno železo. Med železne rude se šteje
tudi magnet, ki železo na se vleče, in kteri se,
če prosto visi, vselej z enim koncem na en kraj
sveta, proti polnočni strani oberne.

4. Od prida rud-

Prid, ki nam ga rude dajejo, je ve¬
lik. Brez apna, kamenja in železa ne bi mogli
velikih prebivališ zidati. Koliko pripravnega
orodja ne bi imeli, ko rud ne bi bilo. Brez
soli jedi ne bi bile tako dobre in močne. Ne-
ktere zdravila se iz rud nareiajo. Koliko sto
in stotero ljudi se živi z obdelovanjem rud in
drugega rudstva. Iz zlata in srebra se denarji
delajo, s kterinii se kupčija, ki bi sicer le na
menje šla, neizrečeno zlajša.

58

Kako prečudno je bogastvo prirode *) razde¬
ljeno! V gorah , v breznih gor in skal nam je
nature bogastvo skrito, da iška;e in dobivaje
ga svoje moči skušamo, da ga najdemo, ljudem
v prid obdelujemo in obračamo. Bog je
vse na zemlji tako naredil, da nam nič brez
truda ne da, in nam pravi: „Delaj, o človek!
vse na zemlji, pod zemljo, u vodi, v zraku, v
gorah in dolinah je tebi služno, vse je v tvoj
prid stvarjeno.“

XIII. liepc povesti in basni.

1. Nevarna roza.

*)  natura

VlM-fo-

onet

f/er/tc f ' ‘ , , ,'me.ttevm tme/t. °

3%aiina aetpot itfevtpct/t  ye, Aten

r •/ ’

tfit va,

k /.

Kroti, človek, poželenje,
Da ne zajdeš v pogublenje.

2. Pevke ptičice.

Neko lepo prijazno vas je vse
polno sadonosnega drevja obdajalo.
Silno lepo je v spomladi cvetelo in
dišalo. NI a vejah in po gerinih okrog
je veliko mnogoterih živahnih ptičic
prebivalo in gnezdilo, na jesen so se
pa veje vse polne jabolk, hrušek in
sliv obešale. Hudobni fantini začnejo
zdaj pticam gnezda jemati. Ptice te¬
daj ti kraj zapušajo, in drugam odle-

58

tijo. Ni bilo več v lepih f spomladnih
jutrih zver golečih ptičic slišati, in
vse je po vertih žalostno molčalo.
Škodljive gosenice, ki so jih popred
ptice pobirale, so se zaredile, so perje
in cvetje pojedle. Vse golo drevje je
stalo kakor po zimi, in malovredni
fantini, kteri so drugikrat sadja do¬
volj imeli, niso ne enega jabolka podi-
šati dobili.

Nauk.

Božji dar je vsaka stvar,

Tratiš jo le sebi v kvar.

3. Skerbi za dušno lepoto !

j£?c-we tn i/frševtctt, 'iy*yottit  <>e-

7 l

»ivn , v('(/<’/tf- 'tna/eMna orj/ef/n/o mr od-

erfeti.

n*t, in oe yve<t'/fi -vet y

ye ftt/ ^iinfio,

ut  a« ye ,miyr yior/&^i z> t/o^urr/enyi / m

.ymryn/. fflce-ztcci ye /n/n oi/ o,notnih
yi*^ua/*e, in zcyo/ict , /iev- ye vuv-
/mtyan& /100 -v. zrr/.rr/t/ iiy/ef/ei.

// rre ntMt ^i.ni'e/ya , yimct

: ; ,&i, - 7 ? o-»n &, mo 00 Jt,xei>ec n&

59

At»aAt  i mitnooG A^ig/g , tn 'tierrtt^ o« „
</u o v(y*yft y/cte/Aeytt /tca, o Attt/tm t o/nm-
o/f/nt ^ttevanG ti e o Adut* • A/i., Ai&s-
zt/et,  y)« imoe/te Aof/t, t/et on /n/fOtt

/f^ia/a at/ /e/none , /o^ia/et t/uoe, t/t za

/to /g  /aft/o

v no o/, e tat.

Nauk.

Lepo lice hitro z^ine,
Lepa duša pa ne mine.

4. Naglost ni pridna.

Po letu neki dan se Blaže na
polje poda. Vroče je bilo, lice mu
gori, in silo ga začne žejati. V lepi
senci pod hrastom najde hladen stu¬
denec iz pod pečine zvirati. Voda
je bila čista, ko ribje oko, in pa
merzla, ko led.

Naglo se je Blaže napije; ali
slabo mu začne prihajati, toliko da
ne omedli.

Slab domu prileze, in prav ne¬
varno zboli. „Joj,“ je zdihoval bolen
na postelji, ,,kdo bi mislil, da je v
tem studencu tako hud strup!“

60

Blažetov oče pa pravijo: „Čisti
studenec kar ni kriv tvoje bolezni,
ampak tvoja naglost in nezmernost.^
Nauk.

Naj nedolžnejše veselje

Nam skalijo hude želje.

5. Strupene gobe.

<~d/ec/e oo Jieni/ct/e mezd /fiee/eev-en-
do ■/' yeyze/ y.eid dree// d/evc oo o os
Jiotr.dnee ret r/e yee//e. , t *-d/etinte /" d/tor
rdd/eoez , deer/ar neezey Jev er/e , , t tdenej

<*&nt Ji a c Jireeu djied tire d-reede / Jdr.
JbOydy/e f  ‘' f/fce/et f  en oeenjeol i f‘f/

dre/ce, t , dre/o a& djia vuedoe en de/cc-
Jic/ieto/e f  detdar- de jed de/ ded z m/edeem
JbodreJte/. /dej-i/ez aeen /eeed eened ret-
juved f  necce/ned, d/ered t>/e de/e ne
eenedttee/ Jinetee>> /e; Ji cr net&m. tna&ci de
vet- tye , en jed Jite<ide/ee. u

,,//, /e ado/no , neeemno ed/e/' <>&
mee/e, en <>/reed jedje odd/;

V&M€€

61  ■

,,Ae ^aAe,  «4 oe č&  «««c< fe^ie AeAo-—

'Kttr/eoe, ■)» čtenie č/ner^iene mu čemette,

en A/A) n At ^e’A jerAtA, Ae 'umen /. %Sne

n testene ^tt* , če je'A ^iuč/e/ee, ney če

/e' * tetina t/eAne ne vt/e^o , čo  n tej

AaAjče. • ‘

f , 3A*Aee /e, mtye t/e/e/ če e  **«.—

AeAo. veot.A n te one/te yoe/e. A<Aft^‘Atyo
če čAretene oet/nOčte en Ae'Ae AučAtioč/e,
nee A/ene mteAoAr/a. ^lonttf/ee; ^ite Atee/e
AAčeoe, č/aite/e čArtAoč/e f  A/ene eeAoA
meA A-nee/e. ijfut/t tpveA nač čAučte  *

AAečeoa Af^Un/a en ^o-At^na čAuAAoč^o

Nauk.

Varuj greha se, mladost,

Smertni strup je nja sladkost!

6. 'Lelod in buča.

Pravijo, da je svoje dni ošaben
zaležanec po letu pod dobom ležal in
gledal, kako na drobni bueevini po pol

62

centa težke buče rastejo, na toliko ve¬
likem dobu pa droben želod. „Ni prav/ 4
je djal, „jaz bi hrastu buče dal, buče-
vini pa želod > ako bi jih stvaril.“
Zdaj veter popihne, želod pade in
ošabneža ravno na nos udari, da od¬
skoči. „Joj meni /‘ zaupije, „zdaj sem
jo po nosu dobil! Bog- ne daj, da bi na
dobu buče rastle,- ubila bi me bila/ r
Nauk. Bog je vse modro stvaril.

7 . Deklica in kresnica.

dede a dne are ye utečen n

emnadee mo rdet Jeeodennee tnddreneeenee

**ee< nev/ee aee/ede, en m/rer/e t/eddect
e zutezr/e drezade, de «o uetttno
dte dended. dfeeertdo-

< $%deene’de

va r

en ve*

ye€e ute eetanem netite fteute/t,
met /dftntdre ^teo/enne eeye/e,

* tete/d aduemeco eAtyee, de z ddee/o

deeyo duoy dede, rdad/en yo
cdOneneoe yti ^ddeeuetene ^lodeezce/.  ^ ezdo
ep*ea/e, zetdry d/ete/no ye ^ivt'dreyetdo ;

tn

ine

deot do

ooe

rent Ate

det

de^i

io neo


63

Jiajtec/a/i, /tena je -ujeta. /tonc/iv

Jene /aci dutja Jiedt arhive,  — ««/-

mcj/t-na mitdia je Jia r/tana /ave.

oe-nee Jia jenc/a  «>»«*«»(» trna/

/a tur/ ude ta/e r/e//eta vet nevje /, /m-
/,an -ti ti /

vetno mana va*iev<

'-evtj

A.

8 . Kozel.

64

c/cr  ^e/at/  ^ee-o/e a^enecue/, nam ^te*

tff /taf^.ift ^ieoa ^tavern/. Č/ticum- /e, ■mn/a
e z/eu/ou Jiuo/t f  //e ve/ ae ne neyet//e
uk  /at/ct c^iaze, /a/a t/e/a,

rie.it)

yce  i na ueKV’ Jinev e*e r  en Ao/t/an %r/tf
etKcam /turne- an/eytc f  /ave/ e/a/eutt.

///atr/. /tet/au f/vrepem t/a/rerpu na
^lee-tiane, ~^eon/et//ytc nam ne/e n/oe/u/e.

//'euenjfeuec ye n/a+^non, /e at*m
ne/e tfj-e-ze


65

XIV. Šolske pesmi.

1. Perva pesem pred solo.

1. Hvala Bogu! da živimo; — Bog
nam ljubo zdravje da; — Sole se raz¬
veselimo; — Sola bod’ pozdravljena!

— Pridni biti, — Se učiti — Skerbno
danes hočemo; — To veselje naše bo.

2. Zgodaj ptički žvergolijo, —
Hvalo Stvarniku daj at’;—Pridne bče-
lice letijo — Si po rožah sterdi brat.

— Tudi mravlja — Si pripravlja, —
Se za zimo oskerbi; — Pridne biti
nas uči.

3. Sveti Duh! Ti nas razsveti, —
In nam pravo pamet daj, — Božjih
naukov se prijeti,—Greha se pa var vat’
daj. — K božji časti — Daj nam rasti

— V naukih in čednosti; — To nas v
Šoli veseli.

Druga pesem pred solo.

1. ,,Pustite k meni otročiče l u  —
Naš ljubi Jezus govori,-In nas prijazno
v šolo kliče, — Ker nas lepo učit’ želi.

2. Preljubi Jezus! vsi želimo —
Tvoji pridni učenci bit’; — Pamet in
serce teb’ zročimo: — Pomagaj nam
se prav učit’!

Abecednik slov.

5

— («> —

2 . Perva pesem po šoli.

1. Vsi zapojmo: — Uvala bod’
Bogu!— Ker smo danes dobro znali,

— Solo srečno dokončali,- -Lehkozdaj
zapojmo: — Hvala bod’ Bogu!

2, Za vse nauke — Hvala bod’
Bogu! — Ni nam delo zamujeno, —
Kar nam v serce je vsajeno, — Bo
rodilo nam sadu:— Hvala bod’Bogu!

Druga pesem po šoli.

1. Za vse, kar smo se naučili,

— In milosti tvoje zavžili, — Za¬
hvaljen bod’ vsmiiljeni Bog — Od vsih
svojih vernih otrok!

2. Ker dal si nam svetega Duha,

— Daj nam že vsakdanjega kruha;

— Da domu veseli gremo, —In bomo
živeli lepo.

NRRODNR IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA