Od Triglava do Vardarja
CENE SO ZAMRZNJENE, PA VENDAR... Če primerjamo cene v letošnjem marcu s cenami v februarju, potem so bile v Sloveniji višje za 1,2 odstotka, v primerjavi z lanskim marcem pa so narasle za 55,9 odstotka. Kot ob tem ugotavlja slovenski statistični zavod, so k tem podražitvam oziroma povečanjem cen največ prispevale podražitve zelenjave, kmetijskega orodja, elektrifinih in gospodtnskih strojev itd. Co primerjamo marčevske cene v Sloveniji in njihovo povečanje s povečanjem v drugih jugoslovanskih republikah, potem je bolj ali manj očitno, da je zamrznitev cen v Sloveniji temeljitejša. Od lan-skega decembra so se cene na drobno v Sloveniji povečale za 3,9 odstotka, medtom ko so v Jugoslaviji narasle za pet odstotkov.
STANOVANJ Nl, DENARJA ZA GRADNJO TUOI NE - Čeprav je v zadnjem času vso pogosteje slišati trditve, da preveč vlagamo v stanovanjsko gradnjo, podatki stanovanjske-komunalne banke pri LB v Ljubljani kažejo, da to ni res. Letos oziroma lani se je delež vlaganj na tem področju zman/šal na 5,97 odstotka družbenega proizvoda, kar je najmanj v Jugoslaviji, kjer marsikje za te namene odvajajo devet odstotkov družbenega proizvoda. V skupnih gradbe-nih delih v naši republiki pa stanovanjska zidava predstavlja le še 22 odstotkov. Sicer pa so lani Ijudje v stanovanjsko komunalni banki privarčevali in vezali 1396 milijonov dinarjev, kar je za 83 odstotkov več kot leto poprej, hkrati pa je banka z občani sklenila skoraj deset tisoč varčevalnih pogodb. Občani pa so lani za stanovanjsko gradnjo porabili 1530 milijonov dinarjev ali za 84 odstotkov več kot leta 1982.
•  • •
ZDRAVSTVO SE »KOPUE« V TEŽAVAH - Če se bo materialni položaj zdravstva še naprej tako slabšal, lahko to vpliva tudi na -kvaliteto zdravljenja bolnikov. V 1852 temeljnih organizacijah zdru-ženega dela zdravstvene dejavnosti Jugoslavije so lani ustvarili 1,7 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je za približno 28 odstot-kov vefi kot predlani.
Lani so imele jugoslovanske zdravstvene organizacije približno 947 milijonov dinarjev dohodka (za 23 odstotkov več), hkrati pa so se povečale tudi izgube. Te so bile v primerjavi z letom 1962 večje za 23 odstotkov, materialni stroški pa so se zaradi nenehnih podražitev povečali za 36 odstotkov.
•  • •     .
BO NAFTA ALI NE BO? Vprašanje je resnično zapleteno, vsaj če sodimo po težavah pri podpisovanju samoupravnega sporazuma o razporeditvi nafte po rafinerijah in o enakomerni preskrbi trga z nafto. V letošnjih treh mesecih smo uvozili približno 800 tisoč ton nafte manj kot je bilo načrtovano, letos pa bo treba samo za nafto zagotoviti nekako 1,4 milijarde dolarjev, ki pa jih ni. A bolj zbuja skrb tudi to, da ni na voljo niti dinarjev, naftno gospodarstvo pa je imelo lani za približno 16,9 milijarde dinarjev izgub. Samo letos pa bo moralo to gospodarstvo za f iksne in zajamčene obveznosti zagotoviti 520 milijonov dolarjev. Ker prihaja do razkoraka med možnostmi in zahtevami, je prišlo tudi do težav pri sporazumevanju.
• • •
' KRONIČNE TEŽAVE PRITELEFONSKIH PRIKLJUČKIH - Na zvez-nem komiteju za promet in zveze so ugotovili, da sedaj čaka na telefonski priključek oziroma telefon najmanj dva milijona Jugoslo-vanov. Sicer pa je Jugoslavija, so še dodali, med zadnjimi po številu telefonov in televizorjev na prebivalca. Trenutno je na svetu nekako 500 milijonov televizorjev in 550 milijonov telefonov.
•  • •
MLEKA BO DOVOU - V zadnjih dveh letih so se razmere pri pridobivanju in odkupu mleka v Sloveniji vendarle izboljšale, kar je, kot so menili predstavniki živinorejcev jn mlekarjev na nedavnem posvetu, predvsem rezultat strokovnega dela pri selekciji živine in organiziranja tržnih pridelovalcev mleka. Tako so lani slovenske mlekarne odkupile 319 milijonov litrov mleka, kar je za 182 milijonov litrov več kot leta 1970. Sicer pa je bil lanski odkup za šest odstotkov večji kot leta 1982, medtem ko se je v letošnjih dveh mesecih povečal za osem odstotkov.
•  • •
RUOARJI NE POZNAJO POČITKA - Rudarji vslovenskih rudnikih rjavega premoga so v letošnjih treh mesecih izkopali 450 tisoč ton premoga in presegli načrte za 2,4 odstotka. Plan so najbolj presegli v rudniku Kanižarica (za 14,5 odstotka), medtem ko se je normalizirala proizvodnja v jami Ojstro, kjer so nakopali več kot 50 tisoč ton rjavega premoga. Sicer pa nosijo zastavo rudarji v Trbovljah, kjer so letos izkopali 163 tisoč ton premoga in s tem prekoračili plan.za dobrih šest odstotkov. Vendar vsi ti podatki kažejo tudi na težave, ki jih imajo v nekaterih drugih rudnikih. Tako, denimo, v Hrastniku le s težavo ostajajo pri 93 odstotnem izpolnjevanju plana, kajti proizvod-nja v najbogatejšem čelu, ki ga je lani zalila voda, še vedno ni normalizirana. Zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov pa je izkop manjši tudi v Senovem in Laškem.