GLASILO ŠMARSKE KOMUNE IN NJENIH ORGANIZACIJ 4| 2767 ji%b 9.februar 1963 NOVO OBSOTELJE Letnik 1/1 V letošnji prvi številki NOVEGA OBSOTELJA vam posredujemo gradivo:z občinske konference SZDL,' ki je bila 19.1.1963 v Rogaški Slatini. ■Komisija za vprašanje'šolstva v šmarski občini je pričela z delom in vam tokrat posredujemo v razpravo njen prvi predlog za reorganizacijo šolske mreže v občini. V prihodnji številki bomo priobčili gradivo s področja zdravstva, ki ima v šmarski občini še svojstvene probleme. Želimo, da bi v tekočem letu lahko pravočasno seznanjali v našem glasilu vse občane z osnovnimi problemi v občini ter prav tako spremljali prizadevanje občanov. Izhaja občasno. Odgovorni urednik Marjan Ungar. Urejuje uredniški odbor pri Obč.odboru SZDL. Izhaja drugo leto. PROBLEMI ŠOLSTVA V OBČINI Predsednik občinskega ljudskega odbora je imenoval posebno komisijo za ureditev finančnih, organizacijskih in materialnih problemov šolstva v šmarski občini. Komisija v sestavu; Brilej Jože - predsednik ter člani; Birsa Vlado, Bizjak Prane, Zupanc Prane in Jože Jakoš se je sestala in pripravila predloge za; 1. ustanovitev finančno knjigovodskih centrov, 2. predlog reorganizacije šolske mreže in 3. predlog nagrajevanja po delu. I. Ustanovitev finančno knjigovodskih centrov bo v največji meri pozitivno vplivala na razbremenitev upraviteljev šol, ki se bodo lahko v celoti posvetili pedagoškemu vodstvu svojih zavodov. V ta namen komisija predlaga; 1. center s sedežem v Šmarju zajame šole; Šentvid, Vinski vrh, Sladica gora, Lemberg, Zibika in Krir an vrh Vodja centra: ooo,-din, ..vendar pa bi bil gibljivi del 15% od te vsote. S tem bi tudi v naši občini pričeli nagrajevati po delu. 4 Družbeni sklad za šolstvo bi moral dati torej šolam naslednja sredstva; 1.) za osebne izdatke po pravilniku 2. ) 5% rezervo 3• ) sredstva za finančne centre 4.) 7o% za prispevke 3. ) lo% od osebnih izdatkov za mate- rialne (razmerje mora biti vsaj 9o ; lo) Tovariš Bizjak Franci bo o tem poročal na aktivu prosvetnih delavcev. 5 REFERAT iz občinske konference SZDL Tovarišice in tovariši, dragi gostje, spoštovani delegatje, dovolite mi, da na tem mestu nakažem nekaj najbolj bistvenih problemov v delu šmarskih organizacij Socialistične zve ze iz razvoja in življenja komune, da bomo lahko na tej o-snovi razvijali današnjo razpravo in sprejeli najboljše zaključke za našo nadaljno pot v vztrajnem prizadevanju za socialistične odnose med ljudmi. Že dokaj obsežno pismeno poročilo, ki ga je izdal občinski odbor SZDL prikazuje rezultate našega,dela in prizadevanja, istočasno pa osvetljuje tudi šibkosti, ki so se pojavljale ned delom. Organizacija Socialistične zveze v našem dinamičnem razvoju odigrava vedno močnejšo vlogo. Procesi decentralizacije v celotnem družbenem življenju vključujejo v .soodgovornost za gospodarsko, politično in kulturno rast občine vedno večji krog občanov bodisi v podjetjih bodisi v občini kot taki. Socialistična zveza ob tem ni samo široka tribuna občanov, o čemer tako radi govorimo, temveč je široka gonilna sila v družbene- življenju, široka mobiliz cijska sila naših ljudi. Skozi organizacijo socialistične zveze se občani uveljavljajo, izražajo svoja mnenja, dajejo sugestije, u veljavljajo svojo vlogo, toda ne samo to, skozi organizacijo SZDL občani spremljajo razvojni proces, neodvisno nastopajo kot konstruktivni kritiki slabosti, spoddrsljajev. Še ni dolgo tega, ko je na nekem sestanku nekdo sprožil, da bi morala v predlogu občinskega štatuta organizacija SZDL imeti večji povdarek, svoje posebno mesto, kar je odločujoča subjektivna sila. To je res, da je iz dneva v- dan pomembnejša, toda organizacija SZDL je politična organizacija in kot taka ne potrebuje v nobenem Statutu svojega posebnega me sta, ker bi jo tako mesto v temeljnem zakonu lahko v njenem poslanstvu, v njenih organiz-cijskih nalogah hromilo, namesto, da bi široko in samostojno delovala sredi množic za svetle cilje socializma. Pač pa ima kot politična organizacija veliko in odgovorno vlogo, da usmerja naše občane, jim nudi oporo takrat, ko se morajo odločevati, da ocenjujejo domače in mednarodne pojave z najbolj pravilnega zornega ko ta, da s temelja socialističnih ciljev presojajo in ocenjujejo, da bdijo nad pravilnim izvajanjem širokih demokratičnih dolžnosti in pravic ter nikoli ne dopuščajo, da bi v škodo družbenih interesov kdorkoli izrabljal naše široke demokratične svoboščine. Organizacija SZDL naj bo taka tribuna občanov, ki se bo vedno bolj odločilno uveljavljala, kot nosilec najnaprednejših izvajanj, njena naloga se ne kon čuje s kritiko napak, organizacija SZDL.ni nadzornik, temveč predvsem tista, ki pomaga obveščati naše občane, ki jih pravočasno pripravlja, da se bodo lahko vedno bolj uveljavljali, kot najbolj odločilen činitelj v družbenem življenju, da bodo vedno bolj zavestno sodelovali v prizadevanju za socializem. I Drobna zemljišča, razbr,skanost raznoterih kultur na manjših površih površinah, to je nesmiselno , brezperspektivno , kar hromi tržno proizvodnjo, ki'jo pa potrebujemo vsi. Ni mogoča več vztrajati pri izraziti naturalni proizvodnji, ker ne zadostuje, temveč se je potrebno pobrigati za močnejšo blagovno proizvodnjo, ki naj prerašča notranje potrebe. Zaokrožene obdelovalne površine omogočajo boljše uveljavljanje kmetijske mehanizacije, enotne proizvodne koncepte in dvigajo kmetijsko proizvodnjo na raven industrijskih metod proizvodnje, kar si čimbolj želimo . Kmetijska zadruga se je pravkar notranje organizacijsko utrdila. To je bilo- potrebno, ker smo opažali, da so se ob velikih kmetijskih zadrugah, ki so se razvile iz večih manjših, pogostokrat močno zrahljali stiki med njo in zasebnimi kmetij skimi proizvajalci, kmeti. Na letnih konferencah so nas ponekod občani na to opozarjali, toda tudi sama kmetijska zadruga je uvidela problem, ki ga skuša z notranjimi organizacijskimi spremembami reševati. Z večjim težiščem na ekonomskih enotah, kamor razporeja tudi strokovno kadre, namerava razvijati neposredne stike med družbeno in zasebno proizvodnjo, na drugi strani pa"krepi samoupravljanje, saj bo tako v samoupravnih organih kmetijske zadruge sodelovalo dosti večje število neposrednih kmetijskih proizvajalcev. Ljudje na Kozjanskem, ki so v začetku z nezaupanjem sprejeli predlog o notranji reorganizaciji zadruge, so se bali najbolj tega, da bodo prikrajšani. Njihov trenutni odpor je izhajal tako iz objektivnih razlogov in ga ne bi mogli preostro presojati. Danes se ni potrebno bati, da bi karrkoli odtegnil osnovna sredstva s tistega področja ali oslabil kadre. Z reorganizacijo se skuša zagotoviti predvsem še to, da bi dejansko strokovnjaki^vodili kmetijsko proizvodnjo, zato pri kmetijski zadrugi želijo, da bi pri vsaki ekonomski enoti strokovnjake tudi imeli.Tu zopet lahko rečemo, da je pravilno, če hočejo uveljaviti eno temelnih načel: pravi človek, pravo delovno mesto! Na kmetijstvo ne moremo gledati z neko dobrodušnostjo, s prizanesljivo dobrohotnostjo, z oportunizmom, kar jc odraz določenega nezaupanja do kmetijske proizvodnje. V šmarski občini je potrebno zaupati ljudem in zemlji, ljudem, ki odkrivajo njeno vrednost. Utemeljiti je potrebno njeno čvrsto orien- * tacijo, ki naj se kaže v natančni rajonizaciji proizvodnih okolišev in ko je to jasno, ritij bo taka proizvodna mreža, če tako rečem osnovni temelj za perspektivno kmetijsko politiko. Šele ob teni moramo upoštevati daljnosežnejšo investicijsko politiko, ki nedvomno perspektivno gospodarsko zelo zanimiva. Analize kažejo, da se moderna proizvodnj na plantažah lahko meri z industrijsko proizvodnjo in celo dosega sorazmerno enak narodni dohodek ali pa ga celo prerašča. Kmetijska zadrug; na.i teži k temu, da bo skušala saj nekatere proizvode finalizirati, toda to vse vzporedno^s proizvodi iz zasebnega sektorja. Cena mesa v klobasi je višja, mleko v siru je več vredno. Sadni preddelovalni obrat "SAD-8GK" je osnovni zametek take sadjarske proizvodnje in je že zdaj, Čeprav je takorekoč komaj stekel-, prerasel svoje zmogljivosti. Mlekarno pa skrbi to, da je mlečna proizvodnj' vedno šibkejša. Mislim, da ne bi smeli mlečno proizvodnjo z post v-1 jati, posebno še tu ne, ker imamo sodobno urejen predelovalni obrat, toda to mlečno proizvodnjo bi morali koncentrirati, predvsem bližje obratu, na šmarskem in rogaškem območju, o čemer so tudi pri kmetijski zadrugi pričeli razmišljati. Ne smemo pregledati tega, da ima kmetijstvo prav tapo možnosti, da se močneje vključuje v mednarodno menjavo. Šmarska kmetijska zadruga predvideva letos v ta namen že 1 milijon kg živine, pri čemer bosta proizvajala družbeni in zasebni sektor vsak polovico. Ne bom se spušč 1 v analizo proizvodnih možnosti, ki jih ima cmetijstvo v šmarski občini. Podčrtal bi samo še to, da so odkupi, posredovanje, predstavljali v preteklem letu zelo zamotan problem pri nas. Nemogoče je bilo, da so ceno .enakih proizvodov v malih r zdal jah bile absurdno razlice, do 3o.- n.pr. pri kg goveda med odkup .m v Imenom in Pristavo. To se je dogalo, zaradi teg , ker je kmetijska zadruga imela devet samostojnih komercial, kar gotovo ni smoterno v eni gospodarski, organizaciji. Kupec od kmeta je prvenstveno kmetijska zadruga in ta naj na svojem območju vodi razumno, enotno odkupno politiko. Šmarska zadrug skuš - z reorganizacijo, ki jo je zdaj izvedla, rešiti tudi to. Tako pa so se na njenem tržišču križali različni prekupčevalci, kar je vodilo v neskladno notr- njo odkupno politiko obenem p. je bilo še politično škodljivo. Že vore j se a omenil drobljenje zemljišč in nastajanj novega tipa proizvajalca, to je kmet i i delavec hkrati. Teh je - v naši občini vc-cno več. To je svojstven problem, ki ge bomo morali dr bro proučevati. Postavlja se prv. nstveno vprašanje do odnosov proizvodnje, p naj bo to do kmeti ske ali industrijske. Na v . i strani gre tu za delovno storilnost v podjetju, ?a odnose do delovnega kolektiva, drugi strani pa gre za dosled ;o obdelovanje zemlje, za Vkiju vonje v enotno kmetijsko proizvodnjo in za uporabo tuje delovne sile. Tu ne gre samo za neko frontalno napadanje tistih delavcev, ki i-majo zemljo, temveč gre za globoko proučevanje odnos iv, za vprašanje usmeritve človeka, ki nikoli ne more biti dvoje hkrati, enako popoln, enako dober. Eno pa je: ti problemi ne smejo ovirati kmetijskega razvoja, posestniki, Če so tudi delavci se bodo prav tako morali prilagojevati metodam in^ vsebini take proizvodnje, ki jo skušamo v okviru naše krneč- 14 ke občine uveljaviti. Poseben problem V strukturni preobrazbi se pojavlja vzporedno s podružabljanjen, odseljevanjem mlajših ljudi- Kaj bo, s starejšimi? Občina mora najti izhod, družba mora najti najbolj pravilno pot, da bodo ti ljudje zaščiteni, da jim bo zagotovljeno življenje in delo. Pri tem se odpira vprašanje priznanja delovne dobe, vprašanje tretiranja izkušenega kmeta glede- na kvalifikacijo, vprašanje zaposljevan ja zdravstvene in 'cidlial.ne zaščite. To ni samo občinski problem, to je- širši, zato globlje o njen ne bom govoril. Poudaril bi še enkrat, da ob globokih družbenih premikih, ob strukturnih spremembah', ki- nastajajo v zvezi z gospodarskimi spremembami,-čakajo organizacijo SZDL še. odgovorne naloge. Problemi so med občani živi, o njih je potrebno široko govoriti, postavljati stvari takšne kot,so, preprečevati popačena tolmačenja in to tako, da pravočasne pristopimo k ljudem, ki morajo začutiti,' da to niso problemi samo nekaterih posameznikov, prizadetih, temveč da so to živi problemi cc-lotnc družbe, ki vodi skrb najumestnejšo rešitev . Še nekaj besed o turizmu, ker so' prav o tem občani na svojih letnih konferencah preč. j govorili, posebno še v Obsotelju in na Kozjanskem. Turizem ima v šmarski občini še posebno dosti skritih rezerv, ki bi jih bilo potrebno odkrivati. splošnem pa je predpogoj za uspešen razvoj, da se naj vloži več ,investicij. V' občini je več turističnih društev, ki bi svoje dejavnost morala, bolj razviti, toda dozdeva se mi, da se ne znajdejo dovolj v svojem delu. Pred kratkim so ustanovili turistčno društvo v Kozjem. Ne bi bilo pa narobe, če^bi v občini'bi la po vprašanju turizma boljša povezava Rogaške Slatine z zunanjimi kraji, posebno pa še z željami in prizadevanji društev. Veliko pa pričakujemo od hovih cest. Skrajni čas je že, da bi končno zgradili cesto do Podplata, prav tako pa še od Kumrovca do Mestinja. Silno čudno je to, kot pred kratkim slišal, da sp nekateri tuji turisti nezadovoljni, ker niso. mogli porabiti toliko denarja, koliko so ga zamenjali v zamenjalnici. Prav -taka dejstva nas opozarjajo na resnost problematike: tu ne gre sam:- za u-rejene turistične objekte, temveč gre z. kvaliteto uslug, ki jih gostom lahko nudimo, bodisi v Rogaški Slatini, bodisi v okolici. Poleg gospodarskih'vprašanj so občutljiva še posebej vprašanja v zdravstvu in šolstvu. 0 zdravstvenih problemih v občini ne bom spregovoril, ker pravkar pripravljajo pr-drob-, ne analize o katerih nameravajo spregovoriti na prvem plenumu. Pač pa so vprašanja v šolstvu taka, da se je potrebno vanje poglobiti. Že to, da pri devetih šolah v občini poučujejo v višjih razredih po tri razrede kombinirano, pri petih šolah pa celo po stri razrede hkrati v oddelku, je svojstven problem, ki ga težko rešujemo rpi veliki razprostranjenosti in valoviti razčlenjenosti šmarske občine. Vsem otrokom je potrebno zagotoviti moralne pogoje za izobraževanje, ki jih pa tako organizirane šole'nedvomno ne zagotavljajo V nekaterih občin; i so .to siru šali reševati z reorganizacijo šolske mreže, Tudi pri nas moramo o tem dobro premisliti. V prihodnjih dneh bomo z občani razpravljali o tem kje bi lahko višje 'razrede vključevali v osrednje šole. Organizacija >ZDL ima pri. tem odgovorno nalogo, cl>a pravilno pojasnjuje namene ^pojevanja, da preprečuje lokalistične tendence, ki ne bi. bile v prid izobraževanju in vzgoji naše mladine. Pnedve m. moramo' imeti pred očmi mladino, kateri smo dolžni nuditi pcgo‘je nemotenega izobraževanja in smo zato skupno o-'gov rni,. Napačno bi bilo, da bi se ob tem pojavljale še k -kšne osebne težnje, kot smo to videli lani v Rogaški Slatini. Z občani se je potrebno pomeniti, jim teme ljitvo pojasniti stvari- in ti se naj odločajo. 0 materialnih vprašanjih šol sem že spregovoril, posebno še o delitvi osebnih dohodkov, Res je še to, da bi morali v šolstvo vložiti test investicij, če bi hoteli vse primerno o-preniti, da s> potrebne številne adaptacije kot n. pr. v Kostrivnici, da j: potrebno čimpreje dograditi šolo v Lesič- nem in podobn : re- iti vprašanje šolstva v Rogaški Slatini. V šolstvu po imam' še probleme, ki so bolj subjektivnega izvora. Naši orosvatni delavci vlagajo veliko naporov v svoje delo ir: jih tudi morajo vlagati,- če hočejo pri takšnem stanju zadovoljiti izobraževalno vzgojne smotre, ki jih začrtujejo uči načrti. Vendar.opažamo na drugi strani , da si komunalna vzgoja še ni v. dovoljni meri utrdila poti v učilnice. Vz^cj mladega rodu mora temeljiti na aktualnosti, stvarner živ. jenju in tradicijah naše revolucije. Prav posebno bi š_ podčrtal, da je potrebno učiteljskemu kadru, ki jo v občini piv bežno mlajši posvečati vso skrb, da se bo idejno politično izpopoljnjeval, da bo spremljal dogajanja in aktu a' 10 problematiko našega razvoja, procese v občini in to pi :kv; mo, vzgojno dostopno posredoval mlademu rodu. To še' pgre samo, v tej meri bi morali poskrbeti za komunalno vzgojo bolj ^intenzivno. Poleg tega je'videti, da je močno uplahnila družbena izvenšolška aktivnost prosvetnih de lav c v. Res. je to, da ni danes ne p trebu jemo več učiteljev - akti -/is tov, ki bi neposredno sodelovali na terenskih akcijah pri odkupih, pobiranju članrine; potrebujemo pa prosvetn.: ielavce, ki so‘ aktivisti v šoli in to v tem smisluda prenašajo pozitivne vplive on zunaj v šolo odnosno šolo v življenje. Vendar ne mislim samo na to, prosvetni delavca so vselej bili najširši pobudniki v dejavnosti prosvetnih društevčesar pa danes ni več v toliki meri. Deloma so tu objektivni vzroki. Z vedno močnejšim tehničnim razvojen s tem, da je tudi v n ši občini več kinoprojektorjev, radijskih sprejemnikov in televizorjev, ni več tako močnih potreb za prosvetno dejavnost v društvih, toda tu ne gre sar o za dramske uprizoritve, temveč predvsem za razgibano klubsko življenje, pri čemer bi večini naj sodelovali tudi prosvetni delavci. Naloga šole , polskega kolektiva se ne m la na šolskem pragu-, temveč se širi na celotno okolje. Na to uplahnitev sc vplivale‘tudi spremembe v kriterijih za nagrajevanje prosvetnih delavcev. Lahko mirno rečem, da tudi za nase območje velja, kot so nekje zaključili, da imame tri vrste prosvetnih delavcev: aktivne, ... 16 - pasivne, in inti: fircnt :e. O problemih po vprašanju nagrajevanja in delitve osebnih dohodkov, ki so bili v ospredju je bila sl-bost še to, da šo ob tem problemi vzgoje postajali drugorazredni. Več skrbi bo. potrebno posvečati še so delovanju šolskih odborov in učiteljskih kolektivov, da«bodo le ti poglobljeno obravnavali p leg materialnih še vzgojne probleme, da bod sodelovali na osnovi širokih dolžnosti in pravic, ki jih imajo, toda v upravičenih mejah zdrave demokratičnosti, ki ne sme biti skregana s temeljnimi osnovami strokovnosti. Zdaj, ko delimo temeljito analizo šolske mreže, je prav, da se poglobimo tudi v notranjo problematiko naših šol, kolektivov in šolskih odborov ter najboljše začrtamo nadaljnje delu. Naš skupni cilj ob tem pa mora biti prvenstveno:zdrava, uspešna vzgoja naše mladine! Tovarišice in ..zariši, derbi za Človeka, krepitvi medsebojnih odnosov, uv.1javljat-u občanov v komuni, k temu cilju moramo usmerita težišče ! ejavnosti v vrstah SZDL. Zavedati se m ramo, da občina ni ljudski odbor,'da smo občina mi vsi. Ko bomo v prihodnjih dneh razpravljali o predlogu občinske-'ga statuta, se nerano v. zavedati da to ni predlog občinskega ljudskega zddora. o mveč :io bo predlog vseh občanov, S statutom si občani pišejo svojo lastno prihodnjost, postavljajo temelje n laljnjeg razvoja. Vsi se moramo poglobiti v pisanje štatu- x, da bomo skupno ;temeljili primerno notranje uravnove je štatuarnih odnosov, ki bodo čvrsta podlaga za življenje šmarske občine- Tu gre še posebej za vprašanje krajevnih skupnosti, p .1 čemer j..: potrebno paziti, da so ne bodo uveljavljen . tendence kla ičnih oblik nekdanjih malih občin. , krajevn. 1 juda.din očb rov , -cer jo vloga krajevnih skupnosti, n >tr a.j'.h o' •- te j skupnosti bistveno spre- menjene:, ima svoja tv«n pozitivnosti tako pri vključevanju občanov kot proJ ovajalcev in uv* avljalce-V hkrati, kakor tudi kot samosfcojrpravno telo, ki a; v mejah lastnih gospo- danskih pobojev celo 1: : -• e pr to >sti in možnosti. SZDL bo prav pri tem mora: n .. r c. o ib jšc. op--ra občanov, ko se bodo vraščali v bas ta o : ..go v cv. ou krajevnih s-cupnosbi, k'kor bodo posebno s" ti i..;.oč sno mar li biti najmočnejša opora dol: c,..n one -'bilk n ju notranjih st tu tov GO. Naloge, ki sc pied n n so obsežne. V letošnjem letu bodo tudi volitve. SZDL jc soc .govorna v največji meri, da uveljavi iz svojih vrst n- jbo1 j.1 judi da "bodo kandidirali, da pri-kožv d o sedan j., spiošr u jpehe v družbenem razvoju, ki s-' dejansko ogromni, :a sc sco.di l:v b-ib množic nezadržno bori za socializem, lipan, da bo rozpiavc. sam' še bolj nakazala našo nadaljno pot, bolj ocv.tlila probleme, ki sem jih omenil in dala konkretna pobudo za rešitev teh problemov. Dovolite še, da se n ten mestu zahvalim vsem, ki so v vrstah SZDL s svojim ne sebični*’- "laganjem velikih naporov prispevali k napredku, posebno se tistim tovarišem, ki so sodelovali v vodstvih SZDL in takrat predali svoj ■ mesta, mlajšim, da bodo nadaljevali začeto dlo. Posebno zahvalo izrekam vsem predavateljem, ki so izredno požrtvevano pojasnjevali gradivo predosnutka Ustave našim občanom.. Posebej pa se v imenu - 17 - občinskega odbora 8ZBL in v svojem imenu zahvaljujem za neti ib i eno in uspešno sodelovanje ter izrekam priznanje naslednjim krajevnim organizacijam: Osredek, Polje ob Sotli, Podčetrtek Kozje , Ratanska vos, Gorjane, Bistrica ob Sotli* Lesično - prav posebej pa še naslednjim tovarišicam in tovarišem : Anici Hostnik, Hildi Matkovi, Adeli Rautcr je vi.-, Jaku Leskošku, Francu Zupancu, Francu Ronierju, Sandiju Videčnik-, Stanetu Čuješ, Ivanu Babič, ing. Satnku .Gobcu, Jošku Lojenu, Branku Butu, Edvinu Koleši, Viliju • Šandorju, Mariniči Bračun, Slavku Zupancu, Dragici Majhnovi, Jakobu Černeliču, Antonu Solcu, Štefki Lup še to. vi , Dragu Kuneju, Jožetu Kuneju, Tinetu Pievčuku, Vinku-Skaletu, Valentinu Reberšaku, Avgustu Vipotniku, Ivanu, Jagriču, Antonu Napastu in Simonu Jaranku.ter še vsem ostalim, ki se ob vsakodnevnem delu tru i jo za uspeh šmarske občine in celotne'• skupnosti, toda preveč jih je, da bi jih lahko poimenoval.. Občinski odbor SZDL se ’e enkrat zahvaljuje tov. Mil nu Crepinšku do nedavnega predsednika občinskega odbora in .sekretarju Francu Kovačiču za veliko prizadevanje, in uspešno organizacijsko delo ter jima želi na novih delovnih mestih v skupnem prizadevanju še obilo novih uspehov in osebnega zadovoljstva . Prav t. ko želim pri nadaljnjem delu obilo uspehov vsem KO SZDL^in. vsem občanom, a er ob -tej priložnosti predlagam, da osvežimo v počastitev Pa.obletnice naše republike tekmovanje, ki naj razgiba naše krajevne organizacije v delu. Skrb za človeka, enotno sožitje šmarske občine in delovni uspehi, naj bodo najlepši pozdrav naši mladi republiki. oklepi občinske konference SZDL' dne 19.1.1963 v Rog.Slatini Komisija za sklepe, ki jo je imenovala občinska konferenca, je spremljala delo konference in na osnovi poročila občinskega odbora SZDL, referata predsednika občinskega odbora SZDL in pestre razprave izoblikoval ■ naslednje sklepe: 1. Na osnovi pisane problematike v šmarski občini je komisija mnenja, da bi v prihodnje posvečali posebno skrb razvoju in krepitvi krajevnih organizacij SZDL, ideološki vzgoji in izobraževanju članstva in občanov, razvoju vseh ostalih družbenih organizacij in društev ter uveljavljali tesno sodelovanje, v katerem bi usmerjali celotno družbeno življenje v občini. 2. V gospodarskih organizacijah je potrebno dosledno uveljavljati načela sanouoravljanja po ekonomskih enotah, razširje-vati proizvodne osnove in uveljavljati socialistično nagrajevanje . 18 3. Vztra.no je potrebno iskati vse možnosti in načine za širjenje in krepitev družbenega sektorja v kmetijski proizvodnji ter se zavzemati za sodelovanje z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci. Pri tem najdbo vselej poudarjeno, da zasebna proizvodnja dopolnjuje družbeno proizvodnjo, ki pa naj vedno bolj skrbi za širši obseg kmetijske proizvodnje skozi predelovanje do dokončnih izdelkov. 4-. KO SZDL v izrazito kmetijskih področjih morajo hiti v celoti seznanjene z načrti o širjenju družbenega sektorja na površinah sedanje zasebne lastnine. 5. Turistično dejavnost moramo vztrajno krepiti in vanjo v-ključevati vse dejavnosti, ki se ukvarjajo z uslugami, posredovanjem blaga in opravljanjen storitev. Pospešeno in načrtno je potrebno ustanavljati turistična, in ol pševalna društva v krajih, ki leže ob primernih prometnih zvezah, da bodo društva skrbela za olepšavo naravno znamenitih področij. Občinski ljudski odbor naj omogoča ustanovitev gostišč na takih točkah tudi v zasebnem sektorju, če družbeni za to nima pobojev. 6. Samoupravni organi v delovnih 'organizacijah naj bolj skrbno in z družbeno odgovornostjo sestavljajo gospodarske načrte, ki naj bodo odraz mobilizacije vseh proizvodnih^zrn:g-ljivosti in tržnih potreb ob stalnem isk i.u skritih možnosti pri krepitvi proizvodnosti dela. 7. Investicijska sredstva moramo gospodarsko prerač nljivo vlgati v tehnološko preštudirane obrate oh upoštevanju gospodarsko zanimivih rekonstruvcij 'brat..v, ki so tehnološko zastareli. 8. KO SZDL naj se skrbno pripravi o za naloge, ki si jih v letu 1 jb3 poslavljamo z družbenim planom, ker bodo pri izva janju plana odločujoče mobilizacijske sile. 9. V. zvezi z naglim razvojem-socialističnih družbenih odnosov, spričo napredka tehnike in znanosti ter revolucionarnega napredka v materialni proizvodnji, se spreminja tudi sistem izobraževanja in se prilagaja novim družbenim potrebam. Družbeni faktorji organizacije SZDL naj nudijo vsestransko'in kobnkretno pomoč delovnim kolektivom in organom upravljanja pri šolah. 10. Kolektive in šolske odbore je potrebno usposobiti, da bodo samostoL:nc gospodarili s sredstvi, ki jih družba daje, da bode ta sredstv- uporabljena za kjr najboljše uresničiva nje izobraževalno-vzgnjnega procesa , go določenih potreb eh družbe in da bodo upoštevana socialistična načela delitve osebnih prejemkov. 11. Organizacije SZDL ter ostali družbeni in p *Litični čini-telji naj aktivno sodelujejo pri urejevanju šolske 'mreže v šmarski občini, da bodo mladini omogočani normalni pogoji obveznega izobraževanja. 12. Posebno skrb moramo posvetiti komunalni vzgoji občanov in to bolj konkretno in prepreči j.ivo vnašati tudi v izobraževalno-vzgojni proces osnovnih šol, da že pri mladini razvijamo zavest prlpadništva komunalni skupnosti in jo seznanjamo z osnovnimi družbenimi, gospodarskimi in kulturnimi dejavnostmi ter problema. 13. Sredstva za družbeni standard je potrebno vlagati v objekte, ki bodo posredno ali neposredno -krepili gospodarsko dejavhost. Družbena sredstva za stanovanjsko izgradnjo je potrebno razdeljevati, tako, da se stimulirajo lastna sredstva. V planu stanovanjskega sklada pa naj bi določili posebno kvoto, ki jo bodo koristili borci NOB. 14. Sredstva štipendij je potrebno namenjati.za vszgojo kadrov v vseh gospodarskih panogah ob upoštevanju prioritete za otroke borcev. 15. Organizacije SZDL naj se poglobijo v problematiko in obdelavo statuta občine Šmarje pri Jelšah ter neposredno sodelujejo pri krepitvi in rasti bodočih krajevnih skupnosti. KO SZDL naj sklepe občinske konference temeljito proučijo ter na osnovi tega izdelajo konkretne delovne programe za svoje območje. Doslej smo ugotavljali, da si nekatere KO SZDL v preteklih letih takih programov niso napravile $ tokrat naj ne v občini niti ene krajevne organizacije, ki ne bi izdelala primernega delovnega programa. Te programe naj pošljejo vse KO SZDL občinskemu odboru SZDL najkasneje do 1.marca 1963, da bomo lahko izdelali občinski delovni -program. Istočasno opozarjamo KO SZDL, da razpisujemo TEKMOVANJE, med KO SZDL v občini, V POČASTITEV 2o.03Lai1n.lCE REPUBLIKE,v kar se vključite. Tekmovalne pogoje bo izdelala posebna komisija in jih razposlala v prihodnjih dneh.