Komentarji uradi froilt«. — » krttal» PROSVETA glasilo slovenske UiWnilki ta a prt w tiki prodori: SM7 8. Lawndale A t«. Off k« of Publication: BMT South Lawadale A tu. , Talephoaa, Beekwail 4901 0 nedeljo popoldne , letalo v Chicagu pobra gostov svetovne raz _p dvignilo v «rak in od-fbkih 30 milj proč, nakar M tla objeto v plame-. omkaj je bil za »edem w pilota in njegovega | ' »pisan fini». _ povest se je ponovila: [¡(talo lepo prebarvano, to-popravljeno, izgaran je delal 14 ur dnevno 4-lastnik, ki je hotel, , prinese čim več dolar-ra»kdo, ki gre na polet v letalu, riskira svoje živ-Nekdo mora plačati it in lakomnost — nedolžni \j udje, ki ili staremu letalu/ Ita ima največ letalskih j, svetu, in sicer zato, , največ privatnih aero-V Ameriki je človeško i najbolj poceni, in sicer v Ameriki dolar pr-šele človek. Kako je iih deset let so prihajala poročila iz Italije, zdaj ijajo tudi iz Nemčije. Hitler, ki postavlja na glavo, je odredil da »puste javno življenje vrnejo v kuhinjo, cerkev tico — kamor po njego-inju spadajo. Ženska se udejstvovati v poli-itnosti, gospodarstvi^ in ih vedah. To božansko je samo za moške, je le zato na svetu, da in rodi otroke. Kakor I Mussolini v Italiji, tako Hitler mnenja, da Nem-ne židovke, marveč le čine Nemke—morajo roditi rok, pa obljubuje doto ne-in nagrado za večje šte-rok. Nemčija mora roditi etrok, da se bodo razlili ije na vse strani! tudi smatra, da je sedala oblačilna moda sra-n Nemčijo, pa je postaji urad — z moškimi na - ki bo diktiral Nemkam ■odo, samo "nemško" mo- »tka: žena v Nemčiji mo-potisnjena nazaj med de-in otroke. Kajti po •«neti fašistov ni sposobni bila enakopravna in 1,14 Kako »e bodo razum-ike temu prilagodila, je vprašanj«'. • • ♦ "kar (pater Urankar) olovt-nca je prezgodaj za-Jj* "talostinko" nad gro-ovenskih socialistov v A-H Prm-j prezgodaj. Jasno * bo nikdar dočakal tega - k*k<>r ga niso dočakali ■ttnjaki, n. pr. g. Trunk, * poaabljeni. *arjevo izrigalo dokazu-vialiatov sploh ne pozna, •J pozna socializem in nič k«J je naredila deseta PJtencija 8NPJ. Clan-" avojo faro — in ni w*Malistov, je pa rVn"" rtv*či®e, in *cr *nf vWi n'aplr $2. Obraba strojev 5'4—45. Delo In plaava (1 me sec) $30, samo po $1 na dan. To je zelo majhna mezda.' Knjige seveda nisem dal korigirati nobenemu, da sem si na ta način mnogo prihranil. Toce, vse to skupaj znese $79.85. Knji ge sem ps znižal od 75 na 50c 200 knjig bi torej bilo $100, če bi vse do ene prodal takoj, ko so bile gotove. Prodal sem v enem mesecu po hlšsh in rasposlal 38 komadov, torej to bi bilo šele $19. Mogoče pa ne bom vseh prodal celo leto ali pa nobenkrat. Sedaj pa poglejte, kako bom (»bogatel In kako aem "lucky." to e talita učiti ||1 pp civilnih obredih. Sprenjk lo ga. je veliko članov druttvg it. 47 SNPJ in drugih prijateljev. V imenu društva št. 47 SN- fcraasrBSi ss«««« knjigo med našimi naseljenci za Splošno farmarijo. Kdo se je pa kaj zmenil pred 10 leti za kako farmarijo, ko je bjlo dosti drugega boljšega dela čez glavo in dosti zašlužka? Takrat nam ni bilo treba čitatl farmarskih knjig, danes pa izgledajo vae nekako resnejši časi. Na vse zadnje, kakor izgleda, ne bomo imeli nobenega slovenskega Časnika v Ameriki, ako se razmere ne preobrnejo. Nameravam izdati še 4.boljše slovenske knjige, katere bom dal tudi korigirati zato, ker imam že veliko «pisanih: "Perutninar-stvo," "Zajčjereja in bolezni," "Vrtni in drevesni mrčes" in "Izdelava domačih pijač" (iz raznih divjih jagod, sadja itd.). To bom izvršil, ako dobim od kje kakšno majhno pomoč. Kar sem zapisal v knjigo in kar še bora, ae bo vse strinjalo z ameriškimi far-marskiml postavami. Jaz ne u-r čim ljudi, kako naj zastrupijo sebe ali živali, učim kako ae to prepreči, ako hočemo take nasvete upoštevati. Frank Lukančič. Trtmeeečno premirje na Kubi Mišmi, Fla.—-Trimesečno premirje rmni vlado in rvbelniml grupami na Kubi je bilo sklenjeno te dni. Vstašl upajo, da bo kubanski predsednik Machado med tem resignlral in |>ob<*gnll s otoka. KNJI2NK V ROTI Pojasnilo na vest v drobižu iN. VVaterford, C. B., N. S Can. — V Prosveti z dne 11. maja v domačem drobižu je bila pri-občena vest, da se nahaja v bolnici s kroglo v boku MIlan Bego* vič, član društva št. 558 SNPJ. Dostavljeno je bilo, da sta ga napadla dva neznanca n» samotnem kraju in da je Begovič že del j časa brez dela. Resnica je, da M. Begovič ni bil niti en dan brez dela, čeravno ni kanadski državljan, mi, ki smo kanadski podaniki, smo pa delo zgubili še pred enim letom. Zakaj dotični nj zgubil dela, je znano vsakomur. Begovič je bil operiran na slepiču 14. feb. t. 1. Član je tudi pri HBZ. Po operaciji je ostal na bolniški listi. V angleških no-vlnah smo čitali nasprotujoča poročila o napadu na B**^* Ko bo okreval in bo lahko ^ na sodnijo zagovarjati se, potem bo šele prišla na dan prava resnica napadu, streljanju in o vsem drugem s tem v zvezi. I*wrence Petruaha, član društva 568. ilipa poglejte, ____________ kako sei Poleg vseh stroškov, ne, sem se moral pa in trošlti denar sa f ne knjige, katerfli par tisoč, pa ne slo Jih nimamo. Ko bi ln ta razpršita! ih, ker meni poslali Zavednemu rojaku v spomin gpringfietd, III. — Nekaka tišina in žalost obide naseljenca tej novi domovini, ko si obuja spomine na rojstni kraj, na mlado ln odločno življenje. Domovina pa ni imela kruha za tisoče ki smo bili prisiljeni zapustit svojo domačo grudo s trdim u panjem v boljšo bodočnost. Nikomur ni prišlo na misel, da gfc čaka v dalnjem kraju spet trpljenje in razočaranje. Tako smo tudi slovenski naseljenci ostali po 20 in 30 letih brez vsega, kar nas je tako gnalo v tuji svet. Namesto boljšega življenja, po ka terem smo hrepeneli upravičeno so nam ostala le stara leta. Veliko naših delavcev-naso-Ijencev se je zavedalo, da morajo sodelovati pri delavskih organizacijah, ker so si bili svesti da si bo mogel delavec le sam pridobiti boljše Čase. Eden izmed teh je bil tudj naš sobrat in sodrug John Bervar, ki je preminil dne 19. maja v bolnišnic v Chlcngu. Ršdl žalostnih ras-mer med rudarji v Ullnolsu, Je bil, tudi John prisiljen Iskati s dela drugje, in pred par me d je še) v Chicago. Predno J* dobil delo. ga Je prehitela!™ ko se Je moral podvreči opeiftl-Ji za vnetjem aleplča. bO .4' znamko, katero ste ml poslali na ; ko ste ml če pismu takrat za moje delo In t sell, da ml niste n čestitali tar ml pl-Jlvl. ker Prokletatvo ljubem i. Povest o ljubeči žen I materi in dveh nedolžnih otročlčlh. Knjiga Ima dva dela. okrog 700 strani In stane s poštnino vred $1. Naroča se pri upravi Slovenskega-Naroda, Ljubljana. Knafljeva ulica 5. JugoNlavlJs. Denar ae lahko pošlje v pismu. si bom napravil "par stotin" v teh slabih časih in me vprašali /4t kakšen nasvet, bi vam ob priliki odgovoril, da bi poleg tega vprašanja In odgovora še kateri drugI čital In ae informiral Kar •e tiče knjige AmerUkl Slovenci je pa le pošla; bilo Jih Je precej pridanih, ker ao bili dobri časi. Tudi jai nem jih prodal kakega pol ducata. Da bi bili takrat taki čaal. kakor ao danaa. bi si gofar ve omislili pri nalTjednoti črne t odi po današnjih msimrah In tiskali tako knjigo, da bi odgo- PokoJKf John Bervar veliko let član SNPJ pri št v Springfleldu, spadal je SSPZ. Dolga leta je bil tud soc. kluba št. 47 J8Z. Bil je stnr 53 let In zapušča leno In 7 hčera. Pokojni John je veliko ¿la za društva. Kjer j« bilo treba pomagati, je bil vedno priprav IJen storili svoj del. Ravno je bil lojalen sodrug, aoc. s ki. ki Jo Je vneto sago kjerkoli je bilo potrjbnoJ Ji4 ostal do zadnjega Pri zadnjih predsedniških vah je ves dan delti In <1* delavci volijo soc. ka Bil Je eden tlatfh. ds zmage še ne more biti. P«k njih dol!no#t Je. da »o'liani delavske stranke. Druftlna ga je dala pripeljat v Springfield in pogreb se je vr- Tsk pednika. Slučajno .bil*,. y springf ieldu tudi m rs. Agnes Wieck, predsednica progresivne ženske organizacije, ki se Je tu di udeležila pogreba in imela lep poslov fini govor. Položila je tudi dve roži na njegovo krajo, belo v znak Progresivne rudar ske unije, rudeči nagelj pa v znak soc. stranke. .. . i L Da J« imel pokojni John veli-i» izkazali šte-nl venci, gr>cki katerimi je počival na mrtvaškem odru. Družini pokojnega sobrata iskreno sožalje! Frank Krmelj. Otvoritev hrvatskega sirotišča Des Plains, III. — V nedeljo, 18. junija, se bo vršil letni pik nik in obenem otvoritev novih poslopij Otroškega doma Hrvatske bratske zajednjce v tem mestu. Na to slavnost pride več gostov iz Pittsburgh's, Detroita, St. Louisa in drugih hrvatskih centrov. Pripravljen je bogat pri>gram ln nastopilo bo več govornikov. Vstopnina je samo 25c. Ob 9:30 dopoldne bo na programu baseballska Igra med raznimi atletskimi skupinami H. B. Z. Program pred novim poslopjem prične ob 1:80 popoldne. Nastopijo sokoli pod vodstvom J. Bazdariča. Do sirotiŠčnega prostora pripelje ulična kara po Milwaukee ave. do Lawrence ave,. od tam pa avtobus do Potter rd. Uljudno vabimo vse jugoslovanske prebivalce čika&e-ga okrožja, da se te redke slav-hostl udeleže. George Kutuzovič, upravitelj ČETRTEK, IS. davina paro4 STRÀÔNA NESREČA NA JESENICAH Delavec padal v vrelo vodo Dne 11. maja dveh se je priipe zjutraj okrog Jeseni * '«nivljcvl w «lužbe. Ni •imomor ali ^nffSSfetu* t*ko brezposelno V^ potrdila, da .e bo Jo že teden dni po m, verjetno, da je 'JJ* r<*»je, ker j« otroka. — y *Ivi 30 letna Ivana DoklovaJdT časa ljubezensko J^evim 8inoin Mnikom iz Jablancev j-azmerja «e je rodiU Ta krat pa je Leintk Micevatl svojo obljubi Ivanko poročil, in Pravljal dejanje ^J ULglll-l RIM l6KS!lini ml barori in unijo Razgovori ae sučejo okrog 40 urnega delavnika in minimalne plače. Svilni delavci zahtevajo 30-urnlk. Plača zvilana za polovico Washington. — (FP) — Da-liikosežnost novega zakona za kontrolo industrij je bila razvidna še predno je bil načrt sprejet v kongresu. Od vseh strani so pričeli prihajati podjetniki v Washington, da pripravijo teren sa reorganiziraiije obratov in se prilagode novi "revoluciji." Kon ference so v teku tudi v mnogih mestih po deželi. 2e več dni se vrše pogajanja med tekstilnimi baroni in Mac-Mahonom, predsednikom tekstilne unije. V teh pogajanjih so za-stopani podjetniki vsega tekstil nega pasa, ki sega od države Maine do Georgije. Največja ironija — imela bo mnogo primerov — je v tem, da so se tekstilni baroni v preteklosti militant-no borili proti uniji, sedaj pa prijateljsko segajo v roke njenemu predsedniku. V preliminarnih razgovorih sta se obe stranici zedinlU na tri glavne točke: delovnlk, plače ln število šihtov. Glede prvega infix zadnjega določa sporazum 40-urni maksimalni delovnlk na teden in največ dvoje šihtov po o. sem ur na dan, tako da bi nobena tovarna ne obratovala več kot 80 ur na teden. Minimalna plača na teden naj bi bila $12, kar je polovica več kot prejemajo navadni delavci v tej industriji za dokaj daljši de-lovnik. Minimalne plače za izuče-He stroke zaenkrat še niso dolo- etila cah strašna smrtna nesreča. 59 letni strani n^ač ^oie Starič je bil že 34 let zaposlen v tovarni ; mazal je stroje in trans-misije. Na nočnem šihtu usodnega dne je nad$ira| parne naprave v lužllnici. Tamkaj so vi tla vzidana korita v katera na-sujejo raznih kemikalij in apne-no vodo, kar potem s paro segrejejo, da zavre. Dva delavot sta spustila paro y korita, Starič pa je menil, da gre za po-kvaro. Sel je bržkone gledat' h koritu, pa je po nekakšni nesre- £ 2n;biI ¿C či padel vanj. Korito je bilo polno*Vetle apnene vode. Ko s pol ure kaaneje prišla dva lavca, da bi spustila nekaj železa v bazen, sta opasila, da plavajo na vodi človeški lasje, Sta-ričeva čepica in drugo. Zaslutila sta nesrečo. Z drogom s; na dnu otipala Stgričevo in ga potegnila na vrh. T je bilo vso spačeno: meso je , cunjah odpadalo, glava je bi}a Samo lobanja, kosti so z motvozom vazali skupaj« da so lahko položili truplo v krsto. Starič je bil vdovec iz Podmožaklje. [ Prijeti vlomilci iz Maribora' • V Mariboru je bilo zadnje mesece izvršenih več velikih vlomov, ki so ostali nepojasnjeni, med njimi tudi vlom v pisarno stavbnega podjetja Jelene & Šlajmer ter vlom v pisarno Kali če ve carinske posredovalnic^. Prvi vlom ni bil velik, odnesli so komaj 800 dinarjev. Te večji je bil vlom v pisarno rinakega posrednika Josipa liča na Meljski cesti. Tja vlomili v noči na veliko nedel ter odnesli okrog 70,000 Din. v gotovini ter več dragocenosti brfljantov, tako da je z celokupna vsota plena nad 1 000 Din. m Policija se je trudila ter siji kala za vlomilci, a dolgo ni pojila na sled. Potem pa je areti-tala starejšega možakarji, ' lavca v Jakličevem sklad Franceta NoVafta ter tri nje Tem o ca- Jak-« dene' in moi ker plače iiogoče teh de tudi ne bodo, delavcev bodo šle itak sorazmerno tuifk^or ailpS Jlh_fco unija pozneje forslrsls. ■o v teku tudi v .1 in drugih. Svilni! tnlkl ponujajo' minimalno $30 na tedert sa Vse tkalce i l«t starosti, kal* je od $10 do $16 več kot znala sedaj. ln| medtem ko unija inflstiral kslmalnl delovnlk ae judjetnlkl i 80 ur na Mcušajo žena 38 aH 36 urni delovnlk. Pogodbi, ki bo končno podpl-aana. bo veljala sa vso industri-Po njej se bodo morali rev-vsi tovarnarji, 'nsti, ki bi V smislu zakona h izjav občutili moč** zvezne v lene bodo dobili dovoljenja za obrato-▼anje In njihovi isdelki ne bodo v meddržavno trgovino. ve odrasle sinove. Ta družil je bila močno osumljena, da Je izvršila vlom v Jakličevo pisarno in to nekaj dni zatem, ko ;o ie ib

u*m' krivde. »lUairll se: v \jut niči Msrijs StogMi aki bolnišnici Brezigar. UtoU» Pele, v Ljubljani čevs. vdovs pokj ^ JSaki u^viteUf^i iz Drsmelj, iandarmerijuki P^h, v CJ^i i? trgovec Vrt* Ljubljani «P*^ ivgust Amll^p. ton 17 let«! A*?1 je pred s»1 upal vršiti doe¡2£¡ potikal po Hrt^l den. D* »J^T na se ,5. JUNIJA. PROSVETA cija S.N.P.J. 1933 i>w ZAPI dbjete imsonkk (Nadaljevanje 16. seje.) _ t, oiitaJo nekaterim narodnim domovom slabo go-fsi oglasi del. Abraa», ki pobija te očitke, podatnjuje, J? različnimi težavami se mora boriti na p*. SDD v Cle-w na Vilic vsemu .nima še nobenega dolga. kritizira nasprotnike znižanja obrestne mere za 7Lm smislu kot delMAbram m Kure govori tudi br. Lokar. ^ na glasovanj?, ki odloči z veliko veČino v prilog re- nlip nadaljuje s poročilom. Jurija glede Jugpalovanake bratske federacija J3na konvencijaJe izrazila željo ta tesnejše todelova-vanakih podpornih organizacij, ter je pozvala i#te» da v federacijo, v ¡fcteri bi tamogle itvajati socialno in diilo bolje ter takp.več koristiti jugoalovanakemu delav-Tmeriki kot bi moglfl posamezno, glavnemu odboru pa dala Uda dela'naprej, da se ta ideja uresniči. Da je poziv devete^dne konvencije našel primeren od-ustanovila JugotJpVanska bratska federacija, kateri so Ljruiile z malo izjemo.,yte centralizirane jugoslovanske pod-organizacije in v tem,, da je osvojila dalekosežen program, prii aktivnosti, ki se deloma tudi že izvaja, ATO SKLENE DESETA I*EDNA JtCfrtf VEiNCtfA SttPJ, da ivi ustanovitev Jugoslovanske bratske federacije kakor tu-program, želeč obenem* da se pridružene organizacije prav uniraajo za federacija in pomagajo kolikor največ pri iz-jii programa. adalje sklene deseta jjedna konvencija, da Slovenska narod-iporna jednota ostanete naprej Članica Jugoslovanska brat-ideracije ter nalaga gL odboru, da itvoli izmed članov gl. potrebne zastopniški naj zastopajo jednoto v omenjeni Kiji in da sme dovolitj potrebna finančna sredstva za stroš-itopstva, kakor tudi za vzdrževanje federacije in izvajanje eaolucija je soglasno ^prejeta. icija glede združenja Jugoslovanskih podpornih organitacij beta redna konvencija SNPJ uvidi, da so se razmere tako tfno razvile, da ogrožajp obstoj naših podpornih organizacij, kih. ter smatra, da je prišel čas, ko je treba reano misliti na ije istih, da ae tako grdijo in se zagotovi članstvu zavaro-, zato pozdravlja talio gibanje in se s tem sklene, da ae ponovno izreče za taKq združenje. benem konvencija poztya vse ostale jugoslovanske podporne ije, da se pridružijo temu gibanju i nadelajo na to, da detli in čimprej realizij$ združenje vseh naprednih jednot in Knjednic in 8avezoyqv eno veliko, napredno bratsko pod-organizacijo. . toeta redna konvencija nalaga gl. odboru jednote, da dela vienje in ga pooblaš^ da ima pravico posredovati in ae i ter sklepati pogpdbp, za združenje in porabiti za tako de-rebna finančna sreds^. adalje deseta redna koiivencija sklene, da mora tako zdru-temeljiti na enaki solyentnosti in enakopravnosti v vseh o- redlagano in podpirati^ da se resolucija sprejme. »1. dr. it. 129 predlagA, da se izvoli poseben odbor za zdru- eL Rimar meni, da gl. 'odbori delajo tozadevno samo stroške arja na HBZ in drugg organizacije—zato želi, da te izvoli i združevalni odbor. Pristavi pa, da ne misli t tvojo opazko gl. odbora, temveč gl odbore drugih jugoslovanskih pod-organizacij, ki se trudijo samo na razdruženju. Olip pojasni, da gre'stmo za to, ali smo v načelu za zdru-ill ne. Sicer pa on ne Urjame, da bo prišlo kmalu do zdru-- dokler je bil čas za to, so druge organizacije odklanjale idružitve, zdaj pa o ni govora, ker so večinoma zelo v pogledu solventhoati. Do združitve ne more priti, do-v tem pogledu ne izertačimo. r; Calnkar meni, da konvencija brez skrbi lahko sprejme »jo kot je bila čitana in ki nalaga gl. upravnemu odseku, da m združenju, za kar pa mu moramo dati seveda tudi po- «redstva. Ce misli konvencija, da bo s tem gl. upravni ®*l preveč dela, se lahko izvoli še posebni odbor, f. Bratkovlch je proti temu. Pravi, ako je bil okrožni od-r^«^" Je ta odbor prav tako nekaj takega. •k»piič pravi, da so yse te govorice o združitvi bolj pobož-* kot kaj drugega. t 11 258 priporoča" temeljito razmišljanje. Pravi, da Je , " mnogo naših potip. organitacij ne more meriti z nami « «olventnoati, vendar bo treba nekaj ttoriti, da rešimo ! P°dp. organizacije. Meni, ako te ae združimo, bomo •*J posuli tudi mi šibkejši v pogledu tolventnostl. SoKtarirh meni, da.Jp nekoč moralo priti do tdruževanja, ■ »ved» ne more zgoditi v enem meeecu ter tolmači reso-Sif "¡u priporočiva za sprejem, ¿•t. 304 hoče impti posebni združevalni odbor, «•ovifh predlaga, jda se naroči odseku, naj spremeni re , Ji,to'.iko' da bo vsebovala določbp, da tt izvoli poseben E!J rnov' k> n«j delt sporatumno t gl. upravnim odse-LTT*' d» meni, da»bo SSPZ prva slovenska podp. orga- prišla k Mm*, ; Tj a in pnporo6*' ** zaenkrat sprejme stmo rttolucljt wia predložena, o zahtevi po posebnem združevalnem ae razpravlja pozneje. vak ** pt mora biti vsem znano, kako je bilo «tO konvencijo v Olevelandu, ki je bila nedvomno velik biti h K dl M °PU8ti vtako razmišljanj« t zdru-L - J , . oporne 'organizacija rttmišljajo o tem šele tosolutao mora/d in ne vidijo drugega ithodt. «H je proti idruienju. .. , . meni, da se lahko združimo le pod eni» pogojem: »organ,ucije, ki bi ae nam hoteU pridružiti. Je U po-•^«m^tov PfUl? do •• najbolj bojimo: ki i všOko večino potrdi resolucijo. 0 Pologu br. Siakovicha. pravi, ¿1 r ^ \m ni lZ1 tsai o združevanju ter pravi, da Je pri- CJ9J"»» «Iveh združitev, ki tU mu prinesli 17c In lic a u„r pr,ni l^^hnemu odboru in za to, da ae zadeva upravnemu «4aeku. tt vpošteva sprejeto resolucijo smo imeli tak odbor pred IX. redno "toVl 1. dočim Je gl. upravni odaek storil Br. Olip pravi, da je bil v takem odboru pred Waukegansko konvencijo, da pa vzlic temu nasprotuje temu; da bi se ga Izvolilo zopet, kajti dokler imamo gl, odbor, ki je pripravljen delati na tem, ne potrebujemo nobenih ajruževalnih odborov. [;>■•! Del. Tekavec ae vidi potreba tt ttk odbor, ker je v resoluciji določba, da se ne adružujemo, razen na podlagi enake tolventnotti. Dtl dr. št. 334 in 92 sta proti predlogu. Del. dr, št, 711 meni, ako hočemo priti do združenja, bomo morali imeti tak odbor. Br, Petrovich meni, da je tak odbor popolnoma nepotreben. GL upravni odsek je zmerom delal na tem, naj torej nadaljuje s tvojim delom. Br. Siakovkh govori k svojemu predlogu t Raaolucija sama predvideva združenje na podlagi enake aolventnosti. To se more Izvršiti le s zvišanjem članske starosti pri drugi organitacij!. Ni res, da proaijo, kajti dobili bodo dolar za dolar. Kaj to dtltli prejšnji tdruževalni odbori nas ap briga, ni pa treba reflektirati na bodočega, da ne bo delal. Možnost in želja po sdružitvi-sta tukaJ» | vi . » i . , ;, , Sledi glasovanje in predlog br. Siskovlcha je t veliko večino odklonjen. , . |,th o i RESOLUTION WHEREAS it is generally conceded that athletics and tports are beneficial to health and mind, and because athletics are a kure incentive for securing new members; and ^THfSRKAS the future of the SNPJ rests entirely upon the young men and women born ip this country whert athletics play a large part in their lives, and the SNPJ can draw its new ttrength almost solely from among thete young men tnd women; therefore be it , , RESOLVED that the IQth regular convention of tht SNPJ goes on record to support ath(etita in English Speaking lodges of the SNPJ, ana to empower {ht Administrative Committee to aup-port the athletics financially to the extant of not more han $600 annually for athletic purposes,; be it further , RESOLVED that the said fund be handled exclusively by the Administrative Committee of the SNPJ; that this money, whenever possible, be handled through the various District Federations of the SNPJ; that whenever the Admlnittrttivt Committee sees fit jt can talent an Athletic Director from among the Supreme Botrd members; thtt tU schedules tnd supervision of games must be in the .hands of the SNPJ Federation!; where no federations exist, lodges may form leagues and schedulas of 'their own; and that until such time at the Supreme Board tee fit ali cpntestt shall be voluntary and the money dittributed among those lodges which are most active in the athletics and fraternal field; fnd be it further RESOLVED that the purpote of athlatlcs it to propagate true aporttmanship *nd fratemalism in our Society and to gain jiew members fpr pur lodges, for this reason we ask the delegates of the 10th regular convention of the SNPJ for their wholehearted support and approval. Predlagano in sprejeto, da te resolucija sprejme. Br. KJopčič meni, da ne verjame, da bi imela jednota kake koristi od tega. Je proti besedili) "finančna pomoč." Del, dr. št 08 je absolutno proti temu,,da bi ae določalo fl nančno pomoč. Tako naročilo ima'od svojega društva. Olip pojasni, da gre za $500, ki naj bi se jih dalo na ratpoltgo gl. upravnemu odseku, da jih v slučaju, da t?i se mu videlo po. trebno, porabi v ta namen. Pristavi, da bi bilo dobro, ¿e bi te ta odsek (ta atletiko) stavil pod stalno nadzorstvo enega člana gl. upravnega odtekt. Pel. št. 406 pravi, da ima od dveh društev naročilo, da na-aprotuje. Del. Soatarich zagovarja resolucijo, češ, da se je treba ozirati tudi na potrebe naših mladih članov. Del. dr. št. meni, naj ti angleško poslujoča društva tota devno sama pomagajo finančno. Del. št. 641 meni, da bi ta vsotica tako aH ttko nič ne po menila ter priporoča, da se stvar opusti.. Br. Lokar meni, da hi ne bilo škode, če bi resolucijo sprejeli. S tem bomo dokatall, da razumemo našo mladino in da smo Jo pripravljeni moralno podpirati Del. Koaela je proti "finančni pomoči" In za moralno oporo. Q$ 1. Tfkavec meni, da pomeni ta resolucija v resnici sgolj moralno oporo In doda, da moramo biti t mltdlno, tko si hočemo ugotoviti močno čltnsko rezervo, ki bo omogočtlt in osigurtla podporo za ttt^e člane. taBr. Podboy pojasni, da rtsoluclja ne določt, dt se dt $600, nego stmo, tko bi gl. upravni odsek spotntl to kot potrebno. Sledi glasovtnje t dviganjem rok. Predsedujoči podpredsednik br. Somrak izjavi, da Je bila m solucija sprejeta z malo večino. (Poverilni odbor namreč ni štel glasov.) i Zahteva se novo glasovanje. Resultat: za resolucijo 00 glasov, proti 62 glaaov. Br. Lotrlch sjproči zbornici došle vesti. Nato je seja zaključena ob 12. url. Matt PetrovIch, konv. predsednik. Ivan Jontez, zapisnikar. 17, SEJA 1. junija popoldne Br. Petrovlch otvorl sejo ob 1, popoldne. ;,f Za reditelja Jt imenovtn br. Humar (240). Br. Mrmolja v Imenu povtrilnega odtekt poročt, dt tt jt br. Paaich, ki je bil bolan, vrnil na konvencijo. Br. Strniša Je bil oproščen za to tejo. Navzočih Je 207 delegatov In gl. odbornikov. Br. Petrovlefc poroča, da želi hišnik vedeti, ako se bo tvtčer zborovalo. Kar ae tkupnih tej tiče, konvencija ni še zaostala t delom, torej nI neobhodno potrebno, da t« danes zvečer tborujt. Brez glasovanja ugotovi, da jt mnenje konvencije, dt tt danes zvečer ne zboruje. NI ugovora. Prečitan Je zapianik 16. seje tar a popravki sprejet. Radi izjave, priobčene v baš kar prečltanem zapisniku, ki jo Je podal br. Muhvlč, vlože pismen protest sledeči bratje: Klun, Mart z, Hren, Verhovnlk, Maveta In set. SmolU. Protest te glaal: "Delegatje mlnneaotaklh društev in mlnneaotake federacije so razpravljali o Jugoslovanski bratski federaciji in taključili, da de. legatje zagovarjajo na 10. redni konvenciji lestvico bolniškega aklada po Jugoalovanaki brataki federaciji. Valed tega proteatl-ramo proti Izjavi brata Jack Muhvicha, delegate društev št 112 In 17», ker on nima pravice govoriti v Imenu te federacije proti Jugoalovanaki bratekl federaciji" Br. M «k virfc odgovori, da Jt sam odgovoren tt svojo Itjtvo. Ker nekateri zahtevajo, da tt Itjtvo brate Muhvicha črta it tapianika, predlaga br. ftairtfcar, da ostane lajava v zaplaniku, ker je zanjo odgovoren br. Muhvich tam. Predlog Je podpiran in t večino oddanih glasov sprejet. Br. IMrtek poroča, da Je 2d delegatov podpisalo Itjtvo, t katero zahtevajo, da te plača hišniku ta itredm* dalo zviša na $2» Z večino glaaov Ja odločene, da ortaae pri »JAaJe« sklepu. " " t taMMiedstkatt plače poroča: Priporočilo glede plač jednotinih uslužbencev k Upoštevajoč okolščine, kakor tudi finančno stanje jednote in dnevnika ter Življenskega standarda v deželi, in ker glavni odbor po sedanjih pravilih ni imel moči regulirati plač uslužbencev v glavnem uradu, je odsek za plače prišel do zaključka, da se vsem Uslužbencem v vseh uradih znižajo plače, in aicer s 1. julijem ld33, kot sledi: t Tajniški oddelek: Pater Bernik..................................................$30.00 Stanley 2ele.................................................. 30.00 Frank Zordani.............................................. 30,00 Alice Artach.................................................. 26.00 * Bertha Ciganich ........................................ 22.60 Sylvia Homez................................................ 22.60 Upravnlštvo: Prank Smith.................................................. 26.00 J Vink» LoČniškar ......................................... 26.00 Prank Sodnik................................................ 18.00 Alojtijt Korun ............................................ 24.00 Uredništvo: Louit Beniger .............................................. 32.00 Anton Slabe ................................................ 30.00 Anton Garden .............................................. 30.00 To so tedenske plače, ki jih priporočamo konvenciji v odobritev. Vtrok, da to predlagamo konvenciji je, kar glavni odbor zboruje šele koncem julija in bi se brez kakega sklepa na konvenciji ratmotrivanje ali določevanje plač zavleklo ta mesec dni. Nadaljnje reguliranje plač gori imenovanih uslužbencev te prepušča glavnemu odboru v smislu pravil, sprejetih na tej konvenciji. Predlagano in podpirano je, da se gornje priporočilo odseka za plače sprejme v celoti. Br. Vldrftrh pojasnjuje, da bo s tem sklepom anatno poma-gano glavnemu odboru, ker ne bo rabil sam inllavati plač. Konvencija odvtame precej prltltka t ramen predstojnikov, tko to tu odobri. Dotttvl še, da glede maksimalnih plač določajo pravila. Br. Sitkovich želi, da bi se naj rajši določilo plače t «Hrom nt razna dela, brez ozira, kdo tistt dela vrši. Vpraša tudi, ako tt v uredništvu nadaljuje s 'stagger* sistemom, kar se mu ne tdl pravično, ker niso vsi enako prizadeti. Br. Harbič poj#sni, da je to le ttčasnt na red ha, kajti v smislu pravil odloča o plačah glavni odbor, ki pa se snide šele koncem julija, Br. Tekauta smatra za mnogo umestnejše, da bi te ntvedlo delo, ne pt imen. Plače niso visoke in se mu dotdevt, dt v nekt-terih slučajih to preveč znižane. Br. Vidrich pojasni, da to tasllšall tako predstojnike oddelkov, kakor tudi uslužbence ttr dobili rasne druga podatka, In na podlagi vsega tega so se zedlnlli ta gornje priporočilo. Br. Jergovlč bi rajši videl, da te tnlfttjo plače proeentualno. Br. Trebeč (129) se čudi, da je odsek tu to predložil s tako motivacijo, češ, dt Je vprašanje plač radi osebnosti talko breme nt ramah predstojnikov, toda kaj pa julija mesect, tli tekrtt nt bo osebnosti, ko se bo topet govorilo o plačah? Br. Kure opotori, dt je to priporočilo nepristransko In pošteno, ! Z vtčlno glasov je sprejeto priporočilo odseka ta plače, In torej stopijo s 1. julijem t. 1. gornje plače v veljavo. Priporočilo odaeka tt pravila Br. Medvsahek poroča: XIII. Stalne plače In dnevnice 1. točka je spremenjena. Brei ugovora sprejeto, 4, točka je nekoliko spremenjena. Brat ugovora sprejeto. V Členu XXIV. Kakšnih kandidatov se nt aprejema, priporoča odšek v prvi točki spremembo. Bret ugovora sprejeto, Glede pasivnosti priporoča odsek za pravllt popolnomt nov člen: XXXII. Paaivnl člani 1. Pasivni člani lahko postanejo oni, ki vsled stavke ali brai-posalnosti in podobnih vzrokov nimajo potrebnih sredstev tt pit-¿evtnje asesmenta. Prošnja Člana za pasivnost n\pra biti društvu predložena in društvo se mora prej temeljito prepričati o stanju člana, ko pasivnost odobri. Vsak tak član mora biti naznanjen v gl. urad, ki Isto odobri ali odkloni. 2, Kdor še ni eno leto član jednote, ne more postati pasiven, Noben član ne more biti pasiven več kot dve leti v tvoji članski dobi. t 8. Od članov, ki ta časa pasivnosti tbolljo tli se poškodujejo, te ne sprejme ttesmenta toliko časa, da popolnoma okrevajo, in tudi aktivni člani ne morejo prej postati, dokler se t zdravniškim itpričevalom ne itktžejo popolnoma zdravim. 4 Pasivnost takih članov prične prvi dan v mesecu, v katerem tt j« čltn prijavil, in trt j t nt j več dvt leti, Zt čatt pasivnosti tak član izgubi vse pravice do bolniške, operacijska, odškodninske ali katerekoli podpore In odpravnine. Pasivni člani tudi izgubijo za čatt patlvnostl vsa ostale članske pravice. Ako se pasivni član Jtvl aktivnim v teku davat (9) mesecev od dnevt, ko Je pridela njegova pasivnost, se ga sprejme zopet med aktivne člane brez zdravniška preiskave. Član, ki te Jtvl aktivnim po preteku devet mesecev od dneva, ko se Je pričela njegova pasivnost, pa mora biti zdravniško preiskan. Pasivni član mora, ko postane zopet aktiven, poravnati ta-ostali ase« me nt v smrtnlnakl sklad. Do bolniške podpore pt Je upravičen šele po preteku 80 dni potem, ko Je postal aktiven; do operacijske in druge odškodnine in odpravnine pa Je upravičen istotako po preteku 80 dni od dneva prijava aktivnim, 6. Za umrlimi pasivnimi člani plača Jednota ta pogrtbnt stroške sledečt zneske: -Zavarovan sa eairtnlna;- ♦im»W«MlMH«>IIIIMIiiaW • •etali, a nato je eden lamed njih pri- 'legitimirajte se! Sami veste da se moramo z vsemi silami bo» ' riti zoper hudičeve marksiste, a | ________________M (»e nosne. ki v m Je aretiral, trdi, j), in Túnmu"k»\ihu''r Izbiral aro t Irance. Prišli tako še le jb dveh ponoči v Akrx Ogromna atavba. Po dolgih hodnikih se vlačijo leeije artt rancev v nepretrganih vraUh Z vseh strani prihajajo poHclj *kj avtomobili i s ret Iranci. Stražniki, oboroženi do zob, strašijo arctirancc, lu na beg niti ae da ste komuniat Zdelo se ml 4« Pr»v- da zaenkrat ne odgovorim na te l»c*e- mogel mojem 1 1» i Cikaška razstava: Pogled na razaUvo ponoči, ko je vse v mislijo. Policija odpusti okroglo polovico teh "srečnežev", kadar druge "tlači" v zapore. Vsak hip odhajaU po dva stražnika, ali sama ali spremljaU aretirance n se po izvršeni preiskavi Ukoj vrnejo z raznipii zaplenjenimi etaki, brošurami, knjigami in pisalnimi stroji. Vlačijo ogromne kovčeke, ki so polni knjig in spisov. Eden izmed aretirancev pravi: "Da, radi posesti pisalnega stroja se dobi danes v 'prebujeni Nemčiji' naj man je tri mesece Opazujem hodnik, v kaUrem se nahajam. Povsod, kjerkoli jo je bilo mogoče zaUkniti, visi papirnata zastavica s Hakenkreu-zem. To sem opazil pozneje povsod. Okrog pete ure zjutraj sem vendarle prišel na vrsto, da me zaslišijo. Dal sem na zapisnik vse, kaj se je zgodilo z menoj. Zahtevam, da se me takoj izpusti na svobodo. Uradnik, ki me je zasliševal, je bil obziren in prijazen. Opravičeval se je, da ni odločilen v Um, da bi me izpustil, ker sem ovaden, da sem jugoslovanski komunist. Taka stvar pa spada v inozemski politični odsek, kjer sedaj ni nikogar. Prišel bom na vrsto še le okoli poldne, a med tem moram v zapor, da ae "odpočijem in na-spim". Zaman sem ga prepričeval, da sem pripravljen tudi sam priti prostovoljno na vsako zasliševanje. (Konec prihodnjič.) WWES ÏÏENTa OFFICE Ustanovljen prod SO leti CENE SO ZMERNE Preiskava zastonj Nasproti Daviš prodajalec 4BHB ▼ 2. nad> stroofu. 32 6 S STAT K ST Društvo "Jug« it. 104 JJ*J. vabi na PIKNIK katerega priredi V NEDEIJO, 18. JU na Red Gate Picik ob Archer Avenue, biin Springt» (Steiinarje» Plenalcem bo igral orkevUr. Truk odpelje ob 12. uri (« is naslova 1636 W. 21it Pl uri pop. od Cerraak Kom Lawndsle Ave. Agitirajte zs Prm Ves izmučen in iz reda? Pred več lati j« slavni rd ravnik ■pecljalist linsiel sdravilno mm, ki i« čudovito delovalo na njegovih bolnikih ■ jatanjam oslabelih in uničenih organov, ki niso delovali kot potrebno In ao rabili tonike. Ta predpis se sedaj prodaja v vseh lekarnah po nlskl ceni en dolar aa eno mesečno adravljenje. Ako po dvajsetih dneh niste udovoljni se vam vrne val dolar. Samo pojdite k valemu lekarnarju in si naročite steklenico prave NUGA-TONE—pačite da bo Ime na steklenici. Nuga-Tone HAMBURG 177 N. Michigan Ave. RI CAN Ul Chicais I I "Ne bi hotel paziti na peč (furnace) za Dvojne stroške svoje plinove gorkote Sedaj je čas, da si najamete plinov gorilnih za svojo pec D i \JTK,