Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
M šievilki Din 1*50.
TRGOVSKI
Časopis asa trgrovino* industrijo in obrt.
/j%/.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: leino 180 D, za pol lela 90 D, za četrt leto
— Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	fg 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v f .jubljani.
W8M5M&«J»23 «»4 AX*r>4rtn*riX*XntA
LETO VI.
i Telefon štev. 5525	»
LJUBLJANA, dne 23. oktobra 1923.
Telefon štev. 552
ŠTEV. 125.
KflKK3l»?ttMMK3S?!NStaM 3KH«*»!
Dobrodošli I *
Danes so prispeli k nam iz Zagreba na svojem informativnem potovanju po naši kraljevini odlični zastopniki čehoslovaške industrije, trgovine in obrti. Naše mile goste, zastopnike čehoslovaškega bratskega nam naroda pozdravljamo v naši sredini kar najiskreneje. Z odkritosrčno radostjo jim kličemo dobrodošlico na naših tleh in veselimo se, da se pred povratkom na Češko ustavijo tudi v naši beli Ljubljani in Mariboru ter dajo tudi nam Slovencem priliko, da uirdirno vezi dosedanjega sodelovanja Čehov in Slovencev in da jim pokažemo praktične uspehe dosedanje gospodarske vzajemnosti. Obenem jim želimo pri tej priliki izraziti naše želje o bodočem programu skupnega dela in o poglobitvi stikov, ki so dosedaj vezale Čehe in Slovence na gospodarskem polju.
Davno pred svetovno vojno so že naši vodilni gospodarski krogi uvideli potrebo in važnost sodelovanja s Čehi za našo gospodarsko osamosvojitev. Njih delo po čeških vzorih, po češki inicijativi je prineslo blagodejne sadove. Čehi so nam "bili doma vedno močna narodna in politčna opora v težki borbi proti potujčevanju in raznarodovanju. Ko smo dosegli svobodo in so nas z bratskim narodom združile tesnejše vezi, diktirane od neizprosne potrebe skrbi za narodno obrambo in politično samostojnost, se je tudi delo gospodarske vzajemnosti začelo sistematičneje organizirati. Važen mejnik v tej smeri tvori prihod čeških industrijcev in trgovcev k nam, ki ga je organiziralo čehoslovaško -jugoslovansko udruženje v Pragi. Prepričani smo, da bo la obisk vse dosedanje skupno delo in prizadevanja poglobil, naše vezi izpopolnil In pripomogel našim željam k popolnemu uspehu. In V to ime: iskreno dobrodošli !
Pričetki sodelovanja Čehov s Slovenci.
Intenzivno praktično sodelovanje na gospodarskem polju med Čehi in Slovenci se je pričelo že pred 20 leti, ko se je s pomočjo Živnostenske banke ustanovil naš prvi bančni zavod »Ljubljanska kreditna banka«, ki je dal podlago poznejšemu razvoju domačega bankarstva. Sicer pa ima sodelovanje Čehov v Sloveniji mnogo starejšo zgodovino, ki sega že do polovice preteklega stoletja nazaj.
I.	N. Horak, ki je bil rodom iz Moravske, je že leta 1855 ustanovil v Ljubljani prvo kreditno organizacijo za obrtnike pod imenom »Obrtno pomožno društvo« in dr. Josip Voš-njak je pozneje o priliki slavnosti leta 1868 v Pragi po inicijativi slavnega L. Riegra proučil organizacijo in ustroj čeških kreditnih zadrug in po njih vzorcu začel z organizacijo ljudskega kredita v svoji domovini. Tako je pričela naša emancipacija na gospodarskem polju in v organizaciji zadružništva, ki se je do danes razvilo v mogočno, nad 400 kreditnih zadrug broječo organizacijo po češkem vzoru in inicijativi
V poznejšem sodelovanju je do-sebno omeniti češko vzajemno zavarovalnico banko »Slavijo«, ki je že pred 53 leti ustanovila svoje podružnice po Sloveniji. Na polju gospodarskega zbližanja si je pridobil posebno velikih zaslug njen dolgoletni ravnatelj in poznejši naš poslanik v Pragi Ivan Hribar. Na češki strani so s posebno naklonjenostjo podpirali naša stremljenja generalni ravnatelj Živnostenske banke Josip Špitalsky in ravnatelj banke Slavije lan Otto.
Češka kolonija v Sloveniji je že zelo stara in je bila pred vojno zelo znatna ter šteje danes okrog 3.500 čehoslovaških državljanov, ki delujejo v najrazličnejših panogah našega gospodarstva. Med njimi štejemo 41 poljedelcev, 230 bančnih in komercijelnih uradnikov, nadalje jih pripada 216 težki industriji, 98 stavbeni industriji in 153 tekstilni industriji. Nadalje se nahaja med njimi
287 obrinikov, ki so naseljeni v naših krajih že izza dobe pred svetovno vojno. Ostali so povečini zaposleni kot kvalificirani delavci v najrazličnejših strokah in prostih poklicih in le okrog 100 je med njimi zasebnikov.
Malo slovensko kolonijo na Češkem tvori v pretežnem delu naša akademična mladina. Zal, se je tudi ta vsled valutnih razmer zadnja leta zelo skrčila. V gospodarskih strokah smo prav neznatno zastopani in tudi naša trgovska aktivnost na Češkem je dosedaj prav minimalna.
Od srede leta 1920, ko je bil ustanovljen v Ljubljani čehoslovaški konzulat, se je delo za gospodarsko zbližanje Slovencev s Čehoslovaško vsestransko ter s polno intenziteto poglobilo. Po inicijativi in požrtvovalnosti g. generalnega konzula Č. S. R. dr. Otokarja Beneša se je zgradil na ljubljanskem velesejmu Čehoslovaški reprezentacijski paviljon, ustanovila se je »Čehoslovaško-jugo-slovanska Liga« v Ljubljani, češka šola in stolica češkega jezika na ljubljanski univerzi za propagando jezikovnega znanja in olajšanja stikov.
Velesejmi in naši stiki s Češko.
UDELEŽBA NA VELESEJMIH.
Kot praktični dokaz dosedanjega razvoja naših stikov, naj nam bo dovoljeno navesti nekoliko podatkov o udeležbi čehoslovaških razstav-Ijalcev na ljubljanskem velesejmu. Medtem, ko je na prvem ljubljanskem velesejmu razstavilo samo 6 čehoslovaških tvrdk, je znašalo število razstavljalcev na predzadnjem velesejmu že 64 in se je torej v enem letu podesetorilo. Na tem velesejmu so imele češke eksportne tvrdke priliko praktično oceniti važnost našega tržišča za njihove izdelke in so SI	poiskale	stalna	zastopstva
med našimi trgovci. Priznati mora-mo\. ® !e *p^ratna nestalnost vrednosti čehoslovaške krone in našega dinarja mnogokrat ustvarila v medsebojni trgovini težke in kritične situacije, ki pa so bile po večini ven-
darle prehodnega značaja. Izvozna in uvozna konjunktura se je mnogokrat naglo menjala, a sedaj je s stabilizacijo dinarja pričakovati znatnega zboljšanja razmer.
ČEŠKA ZASTOPSTVA PRI NAS.
Danes je že nad 50 čehoslovaških velepodjetij reprezentiranih na našem tržišču v Ljubljani. Samo tvrdka »Čehojug«, ki je bila ustanovljena leta 1921 s špecijelnim namenom, da praktično deluje za zboljšanje medsebojne trgovine, zastopa 25 čeških tidk, med njimi ima za 16 tvrdk konsignacijska skladišča. Konsignacijska skladišča ima poleg nje tudi še mnogo drugih tvrdk železarske, steklarske, galanterijske in tekstilne stroke v Sloveniji.
Na zadnjem ljubljanskem velesejmu je razstavilo 26 čeških tvrdk, kar je razlagati s tem, da se je istočasno vršil dunajski in praški velesejem in kratko pred tem, odnosno po tem razstave in sejmi v Moravski Ostravi, Brnu in Bratislavi.
NAŠA UDELEŽBA NA ČEŠKIH VELESEJMIH.
Udeležba naših razstavljalcev na čeških vzorčnih velesejmih se žal ni posrečila v onem razmerju, kakor bi si ga mi vsi v splošnem interesu našega eksporta na Češko in zainteresirala čeških odjemalcev za naše izvozne predmete želeli. Razen zastopnika domače čipkarske industrije ni bilo na praških velesejmih iz Slovenije nikakih razstavljalcev. Zato pa moramo povdarjati razmeroma veliko udeležbo naših interesentov kot nakupovalcev na čehoslovaških velesejmih, ki je bila iz Slovenije razmeroma znatnejša, kakor iz ostalih pokrajin naše kraljevine. Upati je pa, da se v kratkem uresniči zgradba jugoslovanskega reprezentacijskega paviljona na vzorčnih velesejmih v Pragi in da bodo s tem bistveno olajšala udeležbo naših razstavljalcev.
Najboljši dokaz praktičnih uspehov gospodarske vzajemnosti je poleg številnega obiska interesentov na vzorčnih veletrgih v Ljubljani in Pragi, še posebej omeniti obisk naših kmetijskih in zadružnih organizacij na letošnji zemljedelski razstavi v Pragi, dalje številna naša depu-tacija na mednarodni lesni konferenci v Bratislavi, udeležba ljubljanskega mesta na kongresu in razstavi čeških mest v Pragi, na drugi strani pa zopet udeležba čeških delegatov na jugoslovanskem šumar-skem kongresu v Ljubljani ter zastopnikov češkega zadružništva na zadružnem kongresu v Celju.
Naša trgovina s Čehoslovaško.
ČEŠKI IZVOZ K NAM.
Čehoslovaški eksport ima v Sloveniji zelo znatne odjemalce za manufakturo, votlo steklo in steklo za zrcala in okna, ker domača podjetja niti od daleč ne krijejo potrebe in so češki izdelki že od davna udomačeni, porcelan, juta in v zadnjem času tudi jablonski izdelki, medtem kp so konfekcijski izdelki: usnje, papir in vozila ter kemični izdelki drobne industrije za nas za enkrat še nekoliko predragi in zato na našem trgu še niso konkurenčni. Poleg
tega se uvaža k nam znaten kontingent črnega premoga in koksa, ki se nam dobavlja pretežno s posredovanjem Dunaja, medtem ko uvažamo sladkor iz Češke preko Trsta, ker nam je prevoz po tej poti radi starih zvez in tarifnih olajšav, ki jih uživa Trst še vedno cenejši, kot pa pri direktnem imporfu. Te nedostat-ke naše trgovstvo upravičeno kritizira, vendar vse dosedanje akcije niso ničesar pomagale.
IZVOZ IZ SLOVENIJE NA ČEŠKO.
Za eksport iz Slovenije na Češko prihajajo v poštev poleg goveje živine in prašičev v znatni množini savinjski hmelj, dalje fižol, štajerska kvalitetna vina, domače sadje, strojni ekstrakti, umetna gnojila, orehov les, odpadki pri strojenju kož, živalska dlaka, apneni dušik kot umetno gnojilo, svinčena ruda, svinčeni in cinkovi izdelki, bauksiti itd. Vzroki, da je naš eksport na Češko tako neznaten, so bili lansko leto podrobno pretresani že na čehoslovaško-ju-goslovanski anketi v Pragi in nudi ta materijal najboljše izhodišče za presojo tega kompliciranega vprašanja. V splošnem se da dispariteta med uvozom in izvozom med našo državo in Čehoslovaško razlagati z različnostjo sistemov čehoslovaške in naše uvozne trgovinske politike, kakor tudi carinske politike, deloma tudi s pomanjkanjem aktivnosti naše mlade izvozne trgovine, ki se še ni mogla tako daleč uveljaviti. Upamo pa, da bo prišlo v kratkem k trgovskim pogajanjem za definitivno trgovsko pogodbo med čehoslovaško republiko in našo kraljevino, kjer bo dana najboljša prilika, da se vsa ta kočljiva vprašanja v obojestranskem sporazumu zadovoljno rešijo. Obžalovati je, da so ta vprašanja dala v zadnjem času povod k mnogim pretiranim polemikam v našem časopisju, ker imamo zagotovilo odločilnih čeških faktorjev, da hočejo odstraniti ovire, ki danes otežujejo naš izvoz na Češko.
POSREDOVALNA TRGOVINA DUNAJA.
Velik del trgovine med Čehoslovaško in Slovenijo se vrši še vedno s posredovanjem Dunaja ter tamoš-njih špediterjev, trgovskih pisaren in zastopstev, kakor tudi tranzitnih skladišč, kar sedaj pri direklnem prometu ni absolutno nič več potrebno. Da se vzdržuje to posredovanje, je vzrok nekoliko konzervativnost naših frgovskih krogov, ugodne železniške zveze Dunaja z industrijskimi centri čehoslovaške republike ter jugoslovanskimi tržišči ter poleg tega pa največ stare tradicije, poslovne zveze in agilnost dunajskih posredovalcev. Želeti je, da bi čehoslovaški eksporterji za glavne izvozne predmete nadaljevali pričeto prakso in osnovali pri nas svoja konsignacijska skladišča in zastopstva, da bi se posredovanje Dunaja reduciralo na neobhodno potrebni minimum. V to svrho je bil z naše strani že napravljen korak s tem, da je generalna direkcija carin izdala naredbo, da se za blago, ki prihaja iz tranzilnih skladišč, ako nima izpričevala o izvoru od pristojne čehoslovaške trgovske zbornice, mora plačati maksimalno carino. Kljub temu je promet zaenkrat že dosti znaten.
— o—
Promet s Čehoslovaško.
Za zboljšanje trgovskih stikov je treba posebno pažnjo posvetiti transportnim vprašanjem, ker je Slovenija v prometu s Češko navezana izključno le na železniški promet. Ona se ne more posluževati ugodnosti nemotene vodne zveze po Donavi, ki je na razpolago vz-hodnejšim pokrajinam naše države v prometu s Češko. Direkni železniški promet med našo državo in Čehoslovaško preko Avstrije je bil aktiviran šele aprila meseca letošnjega leta, medtem ko poprej povzetja in direktni promet ni bil dopusten. To so izkoriščala razna inozemska špedecijska podjetja posebno na Dunaju, katerih posredovanje je znatno podraževalo transporte. Prometna situacija se je pri nas letos napram prejšnjim letom, ko so stali češki transporti vsled prometnih omejitev po več tednov na Teznem, znatno zboljšala. Daš sedaj se, kakor povzamemo iz časopisja, vršijo pogajanja v Beogradu pri ministrstvu saobračaja za zboljšanje zvez. Stremimo posebno za tem, da bi se čimpreje odpravili dodatni dobavni roki.
Udeležba čehoslovaške industrije in kapitala v naši industriji in podjetjih je zelo znatna in se je v zadnjem letu posebno v tekstilni stroki razveseljivo povečala. Češka industrija jc udeležena v že obstoječih podjetjih za izdelavo bombaževinaste preje in blaga, gradi se nova Čehoslo-vaško-jugosl. tovarna za bombaževinaste izdelke v Kranju, nadalje za izdelavo platnenega blaga v Jaršah pri Mengšu, medtem ko so se lani zgradile mehanična tkalnica in belil-nica ter apretura v Mariboru kot izključno češka podjetja. Tkalnica za volneno blago v Kočevju se namerava povečati z udeležbo čeških podjetij. Češko udeležbo beležimo tudi pri pleteninah.
Ze iz predvojne dobe imamo podružnico tovarne za poljedelske stroje R. K. Ježek iz Blanskega v Mariboru, dalje Kolinsko tovarno kavinih primesi v Ljubljani ter podružnico češke industrijske banke v Ljubljani. Omeniti je tudi češko tovarno O. Kybal za svinčene izdelke v Mariboru ter W. Braunsovo tovarno blaga v Celju.
Toda z vsemi temi podjetji upamo, da je bil komaj položen temelj za razvoj tekstilne industrije, ki nam je najbolj potrebna, ker presega vrednost uvoza tekstilnega blaga nad polovico našega celokupnega uvoza. Za razvoj tekstilne industrije v Sloveniji, v kateri smo najbolj pasivni, so dani vsi predpogoji, predvsem bližina morja, dobre železniške zveze, bogastvo vodnih sil in velika rezerva porabljivega delavstva. Primanjkuje nam namreč še mnogo tovaren za sukno, raznovrstne izdelke iz jute, za volneno in svileno pletilno prejo itd., itd.
Možnost sodelovanja Čehov pa je dana tudi na vseh drugih poljih in-
Zadnje čase je ministrski predsednik grof Beihlen zelo veliko potoval in se je trudil, da bi dobil po avstrijskem zgledu mednarodno posojilo. Sedaj je zopet prevzel upravne posle. Najprvo bo uredil nekaj osebnih zadev, potem bo pa podal izjavo o bodoči ogrski finančni politiki, in šele takrat bodo gospodarski krogi vedeli, pri čem da so. Pravijo, da bo Bethlen sam dal finančnemu ministru pravec, kako naj dela. Zato sodijo poznavalci razmer, da se bo bodoča finančna politika grofa Kallaya gibala v smeri varčnosti in razdolže-nja in torej tudi zmerne inflacije. S politiko razdolženja in zmanjšanja državnih stroškov bodo začeli tudi pri ogrskih državnih železnicah. Do-znali so, da je neprestano poviševanje tarif pač vir vedno rastoče splošne draginje, da pa nikakor ne more izbrisati primanjkljaja iz proračuna
Vagonske pošiljatve iz Čehoslovaške k nam potujejo sedaj povprečno 8 do 9 dni, le živo blago, kjer spremljajo transporte posebni spremljevalci, dospe že v petih dneh od nas na Češko. Pri kosovnih po-šiljaivah pa opazujemo velike zakasnitve in traja prevoz 6 do 8 tednov, kar je za sezijsko blago in za kvarljive pošiljatve zelo neugodno. Zato bi bilo v obojestranskem interesu treba delovati na to, da se razmere pri odpremi kosovnih odpoši-Ijatev zboljšajo. Obenem je tudi skrajno potrebno, da dosežemo znižane zvezne tarife za najglavnejše eksportne predmete, ker bi bilo gospodarsko - politično neopravičljivo, da bi bil iarifno-poliiični položaj našega prometa neugodnejši, kot je položaj tržaške luke in italijanskega Primorja.
Želeti bi bilo tudi, da se za poštni promet sklene posebni sporazum za znižanje poštnih pristojbin, kakor je že sklenjeno za telefonski promet, kakor tudi, da se uveljavi vsaj za potniški promet med Čehoslovaško in našo državo državo določbe in sklepi graške konference.
dustrijskega in obrtniškega podjet-nišva, kakor je n. pr. izkoriščanje vodnih sil, keramika, fina mehanika, kemična industrija, živilna industrija in drugih strok, kjer primanjkuje domačega kapitala in kjer želimo najbolj in najpreje izpolniti domačo produkcijo.
Za osnovanje nove industrije potrebujemo znatno število kvalificiranega preddelavstva, katerih izmenjava s Čehoslovaško postaja, kakor smo poučeni, baš sedaj zelo elduelna. Imamo ves interes, da dajemo pri uvozu inozemskih kvalifi-ciranihmoči bratskemu čehoslova-škemu narodu prednost pred vsemi drugimi. Pomanjkanje raznovrstnih špecijalistov beležimo v metalurgič-ni, elektrotehnični ter papirni stroki, nadalje potrebujemo strokovnjakov v grafičnih industrijah, kakor tudi za mnoge obrtne stroke, ki pri nas sploh še niso zastopane, za katere so pa d^ini vsi predpogoji obstojne možnosti in razvoja.
Težkoče, na katere so naleteli dosedaj posamezni češki interesenti pri osnovanju podjetij v naši državi so prihajale večinoma od tega, da to vprašanje, kakor tudi vprašanje izmenjave delavcev in cela vrsta drugih gospodarsko-političnih vprašanj ni bila dosedaj niti v trgovski pogodbi niti v drugih špecijalnih konvencijah rešena.
Obžalovanja vredno je, da imamo mi še vedno le provizorno trgovsko pogodbo s Češkoslovaško, medtem ko je sklenila Č. S. R. s celo vrsto držav trgovske pogodbe. Tudi ni še rešeno vprašanje vzajemne pravne moči, kjer je praksa sodnij obeh držav sicer recipročna, toda formalne pogodbe kljub opeiovanih pogajanj še nimamo.
državnih železnic. Zato bodo korenito znižali število železniških uradnikov. Splošno je pa položaj ogrskih državnih železnic dosti boljši kakor drugod, kjer krijejo skoraj tri četrtine potrebnega premoga iz domačih zalog in je samo za obrat brzo-lokomotiv potreben gornješleski premog. Glavni vzrok primanjkljaja ogrskih državnih železnic so valu-tarne izgube, nastale vsled zapoznelega obračunjevanja s sosednjimi držayami, zlasti s češkoslovaškimi železnicami. Da se zavaruje proti takim izgubam, zaračuni železnica prevoznikom devizne kurze sedaj 50% nad notiranjem devizne centrale.
Kljub povečanim prihrankom in dobremu plačevanju davkov pa uporablja finančni minister še zmeraj inflacijo in mu natisnejo na teden 25 milijard ogrskih kron. Sedaj ima-
jo vseh kron za 600 milijard. Ker sta
izvoz in uvoz otežkočena in zato blagovna kupčija zastaja, in ker je vrhu tega produkcija industrije vsled zmanjšane možnosti prodaje postala manjša, pride večji del nanovo natisnjenih bankovcev slejkoprej na borzo. Na borzi je pa nastala zlasti vsled pritiska dunajskih špekulantov velikanska borba med strankama za baisse in hausse. Dunajski finančni
11.	Zamuda dolžnika:
1. kupca: Kupec je v zamudi s plačilom kupnine (čl. 354. trg. zak.L
Pravni položaj je različen po tem, ali je tedaj, ko nastopi kupčeva zamuda, blago že izročeno ali pa še ni predano kupcu.
Blago je kupcu že predano: Prodajalcu pre-ostaja le tožba na plačilo kupnine (iz pogodbe) in na plačilo odškodnine radi prekasne izpolniive (ali zamude), osobito in predvsem zamudnih obresti, vendar ne samo ieh obresti; škoda radi prekasne izpolniive more biti tudi večja.
Blago kupcu še ni predano: Večinoma tiči zamuda s plačilom kupnine že v zamudi z dejanskim prevzemom blaga (1. 1.): kdor blaga noče prevzeti, katero je bil kupil, ga tudi noče plačati; kdor blaga noče plačaii, ga tudi noče prevzeti, tako je vsaj stališče razumnega in poštenega trgovca. Radi tega je izjava kupca, da ponudenega in ustreznega blaga ne sprejme, odklonitev plačila. Le ako je kupnina dana na zaup ali pa je že vnaprej plačana, odklonitev prevzema nima plačilne zamude v sebi.
V tem primeru se prodajalcu po čl. 354. trg. zak. tri možnosti na iz-bero:
a) prodajalec sme zahtevati izpolnitev pogodbe, t. j. plačilo kupnine in odškodnino radi prekasne izpolniive, t. j. plačilo zamudnih obresti in morebitne nadaljne, višje škode;
b!i prodajalec sme namesto izpolnitve zahtevati povračilo škode, toda vedno šele po opravljeni prodaji iz samopomoči, za ostanek škode po obračunu iz te prodaje;
c) prodajalec sme odstopiti od pogodbe, kakor da ni bila sklenjena.
Ako voli to zadnjo pravico, ne more uveljavljati poleg odstopa od pogodbe niti povračila dobička, ki mu je odšel, niti škode, ki mu je dejanski nastala n. pr. z ležarino, prevoznino in sličnim; marveč je treba vse, kar je bilo od ene strani dano, n. pr. nadavek, zastavo nazaj dati.
S tem (a—c) so izčrpane pravice prodajalca in je osobito napačno zelo razširjeno mnenje, da je ob plačilni zamudi kupca prodajalec upravičen, da dobavo opusti ali ustavi in zahteva odškodnino, ki mu je nastala radi neprevzeija. Slično pravico ima pač kupec ob zamudi prodajalca v smislu člena 355. trg. zak., ne pa prodajalec napram kupcu.
2. prodajalca: prodajalec je v zamudi s prodajo blaga (člen 355. trg. zak.).
S predajo je razumeti ona dejanja prodajalca, katera ima opraviti, da blago odda, torej pri doposlatvenih kupih odposlatev. Po danem položaju so ta dejanja različna, tudi n. pr. simbolična predaja je seveda mogoča in glede na uporabo tradicijskih papirjev tudi zelo pogosto.
Kupec ima ob taki prodajalčevi zamudi zopet eno izmed naslednjih treh pravic, a tudi samo teh treh pravic na izbero:
a) da vztraja na izpolnitvi pogodbe in zahteva povrhu še odškodnino radi zakasnele izpolnitve;
b) da zahteva namesto izpolnitve odškodnino radi neizpolnitve;
c) da odstopi od pogodbe, kakor da ni bila sklenjena.
Tudi tu velja za primer, da se kupec odloči za pravico odstopa (c), da poleg tega ne more tudi še uveljavljati kak drug odškodninski za-
krogi imajo zaenkrat da borzi v Budimpešti prvo besedo. Za preraču-njenje vrednosti ogrske krone napram našemu dinarju naj velja razmerje curiške borze: 15. oktobra je notiral dinar v Curihu 6 55 frankov, ogrska krona pa 0 0307; 16. oktobra je bilo razmerje dojričice isto. To se pravi: za 1 dinar si moral dati 21 'S ogrskih kron.
htevek, recimo zahtevati tudi še dobiček, ki mu je odšel, ali dejansko škodo. Naprej plačano kupnino more zahtevati nazaj, kar pa seveda ni zahtevek na odškodnino, temveč le zahteva do povračila onega, kar | ima pogodbeni nasprotnik iz raz-; drle pogodbe v rokah brez razloga..
! Od zamude pa je razlikovali sicer j pravočasno dobavo po kakovosti ! nedostatnega blaga; v tem primeru j ne velja, da je izpolnitev pogodbe > zakasnela, dasi kupec ob pravem j času ni prejel ustrezno blago. Ako kupec nedostatnega blaga ne sprejme kot izpolnitev pogodbe, potem do dobave ni prišlo, in more kupec uveljavljati pravice po čl. 555. trg. zak., ako in kadar je zamuda podana. Tudi je treba pomniti tukaj (kakor tudi za primere pod točko D. 1.), da seveda ne daje pravic po členu 355. (oz. čl. 354.) trg. zak. kršitev drugih pogodbenih obveznosti, ki se ne tičejo pravočasnosti dobave (n. pr. način doposlatve blaga proti dogovorjenemu načinu, obremenitev z visokim povzetjem in sL).
Tudi tukaj je treba, da nasprotna l stranka (tukaj kupec) ni v zamudL j Kdaj pa zadostuje na strani kupca iakozvana stvarna ponudba (realna oferta) plačila, da prepreči njegovo zamudo?
Pri takozvanem prenumeracijskem kupu mora kupec poprej plačati in prodajalec torej v zamudo niti ne more priti, dokler kupec ne plača; potrebno je torej več nego stvarna ponudba plačila, namreč kar izpolnitev pogodbe od strani kupca. Pti kupu na zaup (kreditnem kupu) ima kupec plačati potem; prodajalec torej dobave blaga niti ne more napraviti zavisne od plačila kupnine, stvarna ponudba (pa niti verbalna, to je ponudba z besedami) ni niti potrebna. — V drugih primerih pa, ako o plačilu ni nobenega dogovora, je pri kupčijah v kraju (krajevnih ali mestnih kupčijah) plačati kupnino ob predaji, torej jo stvarno ponuditi, razen ako bi bil prodajalec že poprej izjavil, da noče dobaviti. Pri kupčijah na razdaljo (distančnih kupčijah) je plačaii kujpnino šele, ko je blago došlo: ni torej potrebna ne stvarna ponudba, ne ponudba v besedah; še manj seveda je treba, da bi se kupec izkazoval o svoji plačilni zmožnosti ali da bi kupnino položil, ako je plačati pripravljen, toda zaman.
Trgovina.
Jemanje vzorcev blagovnih pošiljk. Na prošnjo trgovcev z žitom in deželnimi pridelki v Ljubljani, da se odpravi pristojbina, ki se zaračunava letos na južni železnici za odvzemanje vzorcev dospelih blagovnih pošiljatev, je naslovita trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani vlogo na državno upravo južne železnice, ki je pa zbornici sporočila, da je bila pristojbina sprejeta v železniško tarifo po nalogu ministrstva saobračaja in je torej njeno zaračunavanje pravilno. Vsled tega se je zbornica s ponovno vlogo obrnila na ravnateljstvo južne železnice s prošnjo, da bi se ta pristojbina, ki je v primeru z ostalimi postranskimi pristojbinami zelo visoko odmerjena, znižala povprečno na eno tretjino, to je pri prvem odvzetju na 5 Din, pri drugem na 10 Din in pri tretjem na 15 Din.
Firme, ki hočejo navezati poslovne zveze s Turčijo, se opozarjajo, da pošiljajo v Turčijo in Sirijo ponudbe v francoskem, v Mezopotamijo in Palestino pa v angleškem jeziku. Cene se navajajo ali cif namembna luka ali ir skladišča v namembni deželi. Ako gre
Čehoslovaška udeležba v naši industriji.
=ltlsius:iii=iii=iil=:ill=lll=lll=lll=IIIS|||=|||=:iii=||i=
Finančne razmere na Ogrskem.
* * *
Nekaj pozabljenih stvari iz poglavja o trgovinskem kupu.
(Konec.)
Štev. 125.
f	Mttd3B»WDBBKStf»sg» •*<*«.■■:■ zi"STniit*i*2Cx^c.ttar7,-a
-za stroje, naj se priloži tudi folografija. Plačilni pogoji so: del kupne cene (20 do 40%) ob naročilu, oslanek proti dokumentom.
Cehoslovaški eksport v septembru je znašal 897,953.000 ČK, kar pomeni napram avgustu znižanje za čez 93 milijonov ČK. — V Jugoslavijo se je izvozilo za 61 milijonov napram 66 milijonov v prejšnjem mesecu. To nazadovanje gre predvsem na račun premogarskega širajka, ki je vplival na produkcijo industrije, ki je odvisna od premoga.
Si	im
"Zahtevajte povsod našo domačo’
Moliosl«:© ciScorSJo
izvrsten pridatek za kavo.
Industrija.
Položaj poljske sladkorne industrije.
Letošnja površina posejane pese se je povečala od lanskoletnih 109 tisoč ha na 141 tisoč ter se pridelek ceni na okroglo 25 milijonov d. c., kar znese povišek 33% napram produkciji lanskega leta. Proizvodnja belega sladkorja se računa na več kot 360 tisoč ton. Od te količine se bo izvozilo 120 tisoč ton.
Davki.
Davčne komisije na Češkoslovaškem in reforma direktnih davkov. Na Češkoslovaškem se namerava potom reforme zakona o direktnih davkih poveriti priredbo dohodnine in občne pridobnine skupnim komisijam. Volitve v komisije bodo odpadle. Namesto volitev so se pridobitni krogi zedinili na zahtevo, da imenujejo polovico članov po zaslišanju strokovnih organizacij, trgovske in obrtniške zbornice in deželnih kulturnih svetov, dočim imenuje ostalo polovico finančna uprava.
Zakon o taksah in pristojbinah. Vsled večnih izprememb in poviševanj taks so vse dosedanje zbirke taksnih in pri-siojbinskih zakonov zastarele in so vsled tega nerabne. Finančni minister )e zaradi tega na pobudo pridobitnih, pa tudi uradnih krogov iz prakse, odredil, da se objavi zakon o taksah in pristojbinah z vpoštevanjem vseh dosedanjih izprememb in povišanj. Pozdravljamo to namero finančne uprave, opozarjamo pa komisijo, kateri je poverjena omenjena izdaja, da bi izdaja na praktični vrednosti za pokrajine, v katerih prevladuje latinica, veliko pridobila, ako bi se tiskala ne le samo v cirilici, ampak tudi v latinici.
Carina.
Mednarodna konferenca o carinskih iormalitetah v Genovi. Gospodarska sekcija zveze narodov je priredila dne 15. oktobra t. 1. v Genovi mednarodno konferenco, ki ima namen, da se prizadete države zavežejo preprečiti vse pretirane in samovoljne carinske forma-Jitete, ki ovirajo promet. Namen konference je torej olajšati mednarodno trgovino in zmanjšati razne formalnosti, ki jo otežujejo in komplicirajo. V glavnem se hoče zasigurati, da vse države predpise, ki zadevajo carinske in druge formalnosti, splošno objavijo, da se prepovedi in omejitve izvoza in uvoza po možnosti odpravijo, da se carinske diference objektivno presojajo, da se uvede za izvozna izpričevala, kadar so predpisana, enoten obrazec, da se olajša potovanje trgovskih potnikov in končno do sc določijo smernice, kako bi se blago najhitrejše odpravljalo, kako naj bi se olajšala revizija potniške prtljage itd. Izpolnitev tega programa bi z veseljem pozdravilo celokupno trgovstvo. Upamo, da bo avtoriteta zveze narodov pripomogla do uresničenja vseh pro-- gramnih točk.
Promet.
Uporaba dopisnic z zapognjenim robom. Zveza industrijcev objavlja v svoji okrožnici št. 5—1923: Meseca maja t. 1. Vjje Ministrstvo pošte i brzojava izdalo odlok br. 31.245 od 1923, glasom katerega se imajo dopisnice z zapognjenim robom smatrati kot pisma ter vsled tega *«di kot taka frankirati. Ministrstvo motivira odlok s tem, da se morejo te dopisnice zlorabljati ter da »Pravilnik op-
wir.HKr,M\ THE REX CO., LJUBLJANA.
šte rnedjunarodne pošlanske konvencije«, ki je obvezen tudi za našo državo, ne priznava takih dopisnic. Po želji industrijskih podjetij, ki so bila po gornjem odloku prizadeta, je Zveza industrijcev podvzela korake v cilju, da se odlok spremeni v toliko, da se v bodoče priznajo vsaj take dopisnice, pri katerih je zapognjeni rob prilepljen v celoti, ker je pri njih zloraba docela izključena. Na naše ponovne intervencije je Ministrstvo pošle i telegrafa končno osvojilo naše mnenje in izddlo z odlokom br. 59.111 od 25. septembra 1923 sledeče rešenje: »Karle, čijih spodnji zapognjeni rob je z znamko, s kolkom ali z iglo pripet na dopisnico, ali pa nalepljen samo na konceh na dopisnico, niso dopisnice, nego pisma in se morajo obremeniti s porlom, če so frankirane kot dopisnice. S takimi kartami se pošta lahko zlorablja, ker se na spodnji del dopisnice pod deloma pritrjeni naslovni rob lahko kaj napiše, s čimer izgubi pošiljka značaj odprle dopisnice. Ako je pa naslovni del nalepljen na dopisnico, da je nikakor ni mogoče zlorabljati, to je takrat, če je zapognjeni rob čez in čez po celi površini nalepljen na dopisnico, potem se take karte smatrajo za dopisnice, ker ne nasprotujejo členu 18, točka VII. pravilnika I. del.« Z gornjim odlokom je torej Ministrstvo za pošte i telegraf našemu predlogu ugodilo ter se morejo v bodoče uporabljali dopisnice z zapognjenim robom, ki pa mora bdi v celoti prilepljen na dopisnico. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani je nadalje z akiom št. 31.855/11 b — 25 od 5. oktobra 1923 obvestila Zvezo industrijcev, da je v smislu gori ciliranega rešerija Ministrstva izdala vsem poštam potrebna navodila.
Prometne ukšniive. Ravnateljstvo južne železnice objavlja: Sprejemanje pošiljk lesa, ki spadajo v pozicijo H-14 avstrijske odnosno F-3 madžarske izdaje tarife del I, oddelek 5, določenih za postaje, ležeče zapadno od postaje Landeck in tranz. v smeri od iztoka na zapad proti postajam Buchs, St. Gallen, Feldkirch, St. Margarethen, Bregenz' Lindau in tranzit preko teh postaj, je do nadaljnega ukinjeno. — Transportna dovoljenja izdaja direkcija Innsbruck.
Najboljši
PREMOG, DRVA IN OGLJE
kupite najceneje pri
Družbi Ilirija, Ljubljana
Kralja Petra trg 8. — Telefon 220.
Državna borza dela. Pri »Državni borzah dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 7. oktobra do 13. oktobra 1923 dela 266 moških ni 95 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 201 moških in 90 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 144. Promet od 1. januarja do 13. oktobra 1923 izkazuje 38.370 strank in sicer 17.553 delodajalcev in 20.817 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 11.395. T D.ela. iščejo: Pri Državni borzi dela v Ljubljani: vrtnarji, kamnosek, steklar, stavbeni in strojni ključavničarji, železostru-garji, kleparji, kovači, zlatar, eleldromon-terji, mehaniki, mizarji, kolarji, žagar, sedlar, tapetnik, čevljarji, krojači, knjigovezi, peki, mesarji, zidarji, dimnikar, tiskarski strojnik, strojniki in kurjači, trg. sotrudniki, ekonom, ekonom, pomočnik, oskrbnik, delovodja špirituoznih izdelkov, preddelavec za izdelovanje kvasa, gradbeni risar, risar narodne ornamentike, lesni skladiščnik, knjigovodje, kontorist-praktikant, trgovski skladiščnik, pisar, moči, urad. sluge, vratarji, čuvaji vzgojiteljice, trgovske sotrudni-ce, kontoristinje, restav. blagajničarka, natakarice, šivilje, delavke, vajenci itd. — Pri Državni borzi dela v Mariboru: hlapci, dekle, viničarji, ekonomi, 'drvarji, poljed. in gozd. nadzorniki, rudarji, kamnoseki, orodni kovači, podkovski kovači, kotlarji, stavb, in stroj, ključavničarjih mehaniki, Ur jm’	kolarji,	sodarji,	žagar,	usnjar,
sedlar, tapetnik, krojači, šivilje, čevljarji, brivec, mlinarji, peki, slaščičar, mesarji, natakarji, natakarice, hotel, sobarice, kuhar, laborant, zidar, slikarji, dimnikar, fotograf, skldiščnik, strojniki, sluge, trgov, sotrudniki, prodajalke, tovar. delavci, 1ovar. delavke] kočijaž, pisar, moči, gospodinje, kuharice, služkinje, vzgojiteljice, vajenci itd. — Pri Državni borzi dela v Ptuju: ekonom, gozdar, lovec, hlapci, viničarji, rudar, lončar, kovači, klučavničarji, mizarji, kolarji, sedlarji, krojači, čevljarji, klobučar, knjigovez, mlinarji, peki, slaščičarji, mesar, laborant, stro-niki, kurjač, vratar, trgov, sotrudnik, sk adisenik, kočijaž, voznik, pisar, moči, poimcap natakarice, služkinje, sobarice, blagajničarke, strojepiske, kontoristinje, va-!fnxV’ v?!c,}ke itd. — Pri Državni borzi dela Iiina!5^Soboti: hlapec, strojni mehanik, {f}Jl ^' T V delo se sprejmejo: Pri Državni broz. dela v Ljubljani: kovač, kotlarji, kovinski strugarji, žagarji za cirkul. zago, žagarji za polnojarmenik, žagarji za vodno zago, žagarji (galeristi), izdelovalec
gamaš, čevljar, ščetar, kuhinjski mesar, mlinar, sodavičar, zidarji, potnik za kravate, nočni čuvaj, orožniška kuharica, služkinje, vajenci itd. — Pri Državni borzi dela v Mariboru: hlapci, dekle, viničarji, drvarji, rudarji, vrtnarji, kovači za orodje, podkovski kovač, železoslrugarji, klepar, sodarji, lesni strugar, galeristi, sedlar (lakirer), čevljarji, mlinar, pek, zidarji, slikarji, dimnikar, tov. delavci, vajenci, šivilje za perilo, vzgojiteljica, varuška, služkinje, kuharice, sobarice, pisar, moči, izvežbana blagajničarka, vajenke za šivanje perila. — Pri Državni borzi dela v Ptuju: pristavi za posestvo, viničarji, hlapci, rudarji, vrtnar, lončar, kovač, kolar, Sodar, strugar za izdelovanje pip, pletarji, sedlarji, jermenar, čevljarji, pek, zidarji, občin, tajnik, dekle za kmečki posel, kuharice, gospodinja, sobarica, služkinje, vajenci. — Pri Državni borzi dela v Murski Soboti: hlapec, krojač, krojaški vajenec ild.
PASTA za čiščenje zob, ohrani zobovje lepo in zdravo.
asa.
Zagrebški tedenski sejem (20. f. m.) Srednji dovoz in dogon. Kupcev je bilo zelo malo in se je zalo slabo prodajalo. Največ je bilo bosanske živine. Cene volom nazadovale, svinjam narasle. Za 1 kg žive teže se je plačalo: voli bosanski I. 10-11.5, II. 9.5-10.5, III. 9-9.5, svinje, sremske 27.5 — 28.5, bosanske, slabše 22.5—24.5. Krma: seno 100—115, otava 110—125, detelja 115 — 125.
Tedenski izkaz žitnega trga. Zagreb, 20. oktobra. Na tržišču je vladala cel teden popolna stagnacija. Vzrokov za to stanje je več. Glavni vzrok je porast dinarja, kar neugodno vpliva na izvoz žita in mlinskih izdelkov. Potrebno bi bilo, da se izvozi okoli 55.000 vagonov žita, med tem, ko se je dosedaj izvozilo komaj 14.600 vagonov. Nadaljni vzrok mlačnosti leži tudi v tem, da pasivni kraji za sedaj ne rabijo toliko robe, katero potrebujejo kasneje ob pričetku pomladi. Tretji povod stagnacije je silno pomanjkanje gotovine, ki dnevno zavzema vse večje mere. Cene na tržišču so nejasne. Pšenica, franko šlep Vojvodina, notira okoli 330 Din, koruza, franko vagon, bačka postaja, okoli 230 Din. Koruze je dovolj in ni verjetno, da bi se ves pridelek potrošil doma, ker je domača potreba neznatna in nova koruza pride že spomladi na tržišče. Nova koruza se že sedaj kot umetno sušena prodaja po 250 Din, ab sremska postaja. Oves notira okoli 210 Din in sicer rešetam, slavonski, franko postaja. Moka, ki neprestano pada, se nudi po 550 Din, franko mlin Bačka, dočim je bilo franko vagon Zagreb prodano nekoliko vagonov po 590 in 580 Din. Zaloge so velike tudi ponudba je obilna. Pšenica ne pada v cenah v takem tempu kot moka in se je početkom tedna trgovala po 355 Din, franko bačka postaja, proti koncu tedna po 350 in 345 Din. V koruzi je bilo nekoliko prometa v novem blagu, v storžih po 160—165 Din. Večje količine v Sremu in Bački so bile kupljene za prešiče. Stara koruza je ostala zanemarjena. Cene se polagoma znižujejo in je koruza, ki je početkom tedna notirala 265 Din, padla proti koncu na 255 Din. Oves se ne prodaja, ker ni izvoza. Ponudba iz Bosne in Slavonije je velikanska in notira, bosanski franko natovorjena postaja 220 Din. V fižolu vlada največja baisse, zlasti radi tega, ker je v Trst dospela večja količina romunskega blaga, ki je znatno cenejši in lira je pri nas mnogo nižja. Pisani fižol, kateremu je cena narastla najpreje na 500 Din je kasneje notiral samo 400 dinarjev. Krompir se je mnogo iskal za Vojvodino in se je prošli teden nudil po 85—90 Din, sedaj se ga niti ne dobi izpod 100 Din.
XXXII. brzojavno tržno poročilo. Zateč ČSR, 18. okt. 1923. V mestu Zateč vnovič vihamo podraženje hmelja; enotna cena 4000 ČK za 50 kg (ali 205 Din za 1 kg); na kmetih prodanih 90%, hmeljarji ne prodajajo; cene še rastejo. — Savez hm. društev.
Tržne cene v Mariboru, veljavne od 15. oktobra. 1 kg kave I. vrste 70,— (preje 61.—), II. vrste 40.—, pražene I vrste 70.—, II. vrste 45.—; 1 kg soli
3.50,	popra celega 35.—, zmletega 45.—, paprike 50.— do 100.— (preje 45,— do 90.—); i kg testenin 14.—, sladkorja 25.—, v kristalu 23.— (preje 22.—), v kockah 24.—; 1 kg kvasa 32.50 (preje 30.), 1 kg škroba pšeničnega 15.—, riževega 25.—, riža 6.50 do 14.—; 1 1 kisa
navadnega 2.—, vinskega 3.—, namiznega olja 31.—, bučnega 40.—, špirita denat. 15.—, 1 kos mila 9,— .Žito: 1 kg pšenice 4. — , rži 3.— (preje 3.75), ječmena 3.—, ovsa 3.25, koruze 3.75, prosa
4.—, ajde 3.—, navadnega fišola 4.50 (preje 2.50), pšenične moke štev. 0 6.75 (preje 7.—, šl. 1 6.50, št. 2 6.— (preje 6.25), štev. 6 5.50, 1 kg prosene kaše
7.50,	ješprenja 6.50, oirobov 2.25, 1 kg koruzne moke 4.50, koruznega zdroba
5.— do 6.50, pšeničnega zdroba 7.50, ajdove moke št. 1 10.—, št. 2 8.50, ržene kave 10.—, cikorije 26. — ; 1 g sladkega sena 75,— do 100.—, otave 75.—, ovsene slame 65.— do 75.—, 1 m3 trdih drv 200.—, mehkih 110.—, 1 q trboveljskega premoga 40.— do 42.—, velenjskega 27.— do 29.—, 1 kg oglja 2.—, koksa 8.25, 1 1 petroleja 7.—, bencina 17.—, 1 kg karbida 6.50, sveč 14.—, endivije 1,— do 1.25, poznega zelja 0.75 do 1.25, 1 karfijola 5.— do 20.—, kupček špinače 1.—, 1 kg paradižnikov
3.—, kumar 0.25 do 0.50, 1 jedilna buča 2,— do 3.—, 1 1 fižola v stročju I. vrste 2.25, II. vrste 2.—, šopek peteršilja 0.25, zelene 0.25, 1 kg čebule 2.— do 3.—, česna 10.—, pora 0.25, vrtnega korenja 0.25, navadnega 0.25, 1 šopek zelenjave za kuho 0.25, komad rdeče pese 0.25, repe 0.25 do 0. 50, 1 kg kolerabe 0.50, krompirja pornega 1.— do 1.25, hrena 5.—, kislega zelja 3,— do 4.—, kisle repe 2.—.
)BUDDHA<
~ n"-
{^0 -
TRADE MARK
JSUDMr
Dobava, prodaja.
Dobava sena. Pri komandi vojnega okruga v Mariboru se bo vršila dne 3. novembra t. 1. ponovna ofertalna licitacija glede dobave 300.000 kg sena.
Dobava vrvi iz konoplje in žice. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 3. novembra L L ponovna ofertalna licitacija glede dobave vrvi iz konoplje in žice.
Dobava zimskih maj. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 25. oktobra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 2000 zimskih volnenih maj.
Dobava mehkega svinca. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 24. oktobra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 14.000 kg mehkega svinca.
Prodaja skladišča v Mariboru. V pisarni inženerskega oddelka Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, Kongresni trg 1, se bo vršila dne 25. oktobra L L ob 11. uri dopoldne ponovna javna ustmena dražba za prodajo skladišča v Einspilerjevi ulici v Mariboru.
Prodaja raznih odpadkov. Pri upravi zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu se bo vršila dne 24. oktobra t. 1. ponovna dražba odpadkov od blaga, usnja, kovin itd.
* * *
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Veletrgovina kolonijalne in j špecerijske robe* Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode
i solidna poMa! Zahtevajte cenik r
Stran 4.
TRGOVSKI LIST, 23. oktobra 1923r
Sfev. 125.
g V	|
1 Češka industrijalna in gospodarska banka j
g
8
Podružnica Ljubljana.
Brzojavi: Indusbanka Ljubljana.
Vplačana delniška glavnica Kč 220,000.000*—.
Rezervni fondi...................Kč 81,000.000’—.
Vloge............................Kč 2.384,500.000'—.
PodIrijftKralce -v Češkoslovaški MepuxB»3ikB:
Radi lažje orijentacije navajamo v abecedne m redu posamezne sedeže naših podružnic tako v češkem, kakor tudi v
Centrala v Pragi.
Telefon interurban Ljubljana 104.
■
5
■
aai
Benešov (Beneschaut	Dvur Kralove n. L.	Mistek	Semily
Beroun (Beraun)	Frydland (Friedland)	Mlada Boleslav Cjungbunzlau)	Smržovka (Morchenstern)
Bohumin (Oderbergl	Ilodonin (Godingl	Mor. Ostrava (Mahr.-Ostrau)	Svitavy
Bratislava	Horni Dvorište (Ober-Ilaid)	Mor. Trebovci (Mahr.-Triibaul	Šternberk Tabor
Bino (Briinn)	Hradec Kralove (Koniggratz)	N6chod	Trebon (Wittingaul
Biuntal (FreudenthaH	Chomutov CKomotau)	Olomouc (Olmiitz)	Uherske Hradište (Ung.Hradisch)
Breclava (Lundenburgl	Jablonec n. N. (Gabtonz a./N.)	Opava (Troppau)	Usti n. L. (Aussig a. d. E.)
Čžslav (Časlaul	jihlava (Iglau)	Pardubice (Pardubitz)	Listi n. Orlici (Wildenschwert)
Češke Budejovice (Budvveisl	Jindrihuv Hradec (Neuhausl	Plzen (Pilsen)	Vitkovice (Witkowitz)
Česky Krumlov (Krumau)	Kladno	Podmokly (Bodenbach)	Vodnany (Wodnan)
Česky Tešin IBohm. Teschenl	Klalovy (Klattau)	Prerov (Prerau)	Vyprty tWeipert)
Češke Velenice (Gmiindl)	Košiče (Kaschau)	Pribram	Vyškov (Wischau)
Džčin ITetschen)	Kutna Hora (Kuttenberg)	Rakovnik (Rakonitzl	Vysoke Myto (HohenmauthI
Dcmažlice (Taus)	Louny (Laun)	Roudnice (Raudnitz)	Znojmo.
Prsoi:
nemškem jeziku.
Ekspoziture Prag l., II.
Prag VIL IHolešoviceJ Prag VIII. ILibml)
Krdl. Vinohrady 'Žižkov.
Pridružene • bariks:
Pi va hvvalska obrtna banka, d. d., Zagreb Ogrsko-češka industrij.
banka, d. d., Budapest Anglo-romunska banka, d. d., Bucarest.
Sprejejnsieasiije vlog Ser Izvrševanje vsefrt £>e»n£nlii poslov.
S
n
I
n
S
ra.
ral
m
n
iBBBBI
Alojz Drofenik
Celje /
»Velika Pratika« je najstarejša pratika, udomačena v vseh slovenskih hišah in rodbinah.
Gg. trgovcem, ki prevzamejo en gros prodajo, so na razpolago prodajni prospekti, katere jim pošlje Tiskarna J. Blasnika nasledniki v Ljubljani, Breg štev. 12
na njih zahtevo takoj in brezplačno. Pri večjem odjemu znaten popust.
tovarna	™
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: nsjfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
'v *•	.	•/	'*	j	..
ZAHTEVAJTE PONUDBO 1
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. la, il. nadstropje.
la amerikanska pensilvanska različna
stropa olja Tovotna mast
Kemični in tehnični predmeti
Lahki [a amerekanski
bencin
Pipan & Cie
družba z o. z.
Ljubljana
e
i
m
<*/*$
m
C\/S
m
kvS rs*
isž iš
kV>
rA»
m
83
<^\> 0VV>
m
m
v-v
s?? A
NAJSTAREJŠA ŠPEDICIJSKA TVRDKA V SLOVENIJI
R. RANZINGER
LJUBLJANA špedicijska pisarna JESENICE
Podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. — Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s posebnimi kabinami za pohištvo
Brzojavi: Ranzinger.	Interurban	telefon št. 60
Zaloga KLAVIR] EV
in pianinov najboljših tovarn Bosendorter, Ehrbar, Czapka,
Holzl, Schweighofer, Stingl i. t. d, — Tudi na obroke.
}erica Hubad roj. Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5.
HKS******* »Trgovskem listu**!
Na
debelo
Na
drobno.
Imam za prodati
kostanjevih
DRV.
Vprašati je v trgovini
MIJO LAZANSKI
BREGANA št. 24 pošta JESENICE na Dolenjskem.
letošnjega pridelka kupi veletrgovina
Ed. Suppanz
Pristava, Slovenija.
TEODOR KOSO
LJUBLJANA
POLJANSKO CESTA ŠT. 3.
Krovec, stavbam, galanterijski In okrasni klepar. Instalacije vodovodov.
Naprava strelovodov. — Kopališke In klosetne naprave.
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikost, kakor tudi po-| sod (škatle) za konserve.
Veletrgovina
v
Marata
¥ Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstna žganje, .
moko in tiežsRS pridelke,
rammim rudninsko vodo.
Lastna pražarna /.a kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki ria razpolago.
Qp 11011 CD I i CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CTj
^	Vsiišrao	=
= s;o trgovce I =
(J liiiiimiiiimiiiimiiiiiiiiitimmiiiiimnnii Q
— prevzemam blago -v Iz- — U delovanje olroSkega pe* (J = rila Im obleke do 5. leta — 0 kot srajCke, hlaJSIce pred- Q ~ pašnike, oStlekce Itd. do — Q	najOnejSe Izdelave	Q
—	po	naročilu.
0	Vzorci	na raspolago.
_	Plačilo od komada
n	po	dogovoru.
U	Naslov	v upravnlilvu
“	»Trgovskega lista".
[b IICDIIOIIOII CD II CD IICDII
0
I
a
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle,, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko	in	maloT
ENI=m£lll=iII=m=l!
]	Lfuabljaiiska ]				Lcreditna	ibanka |		
	Delniška glavnica: Din 25,000.000 Skupne rezerve: nad Din 20,000.000			Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta ! Podružnice: Bežite, Celje, Corica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst			Brzojavni naslov: p; Banka Ljubljana 1 Telefon št. 261, 413, | 502, 503 in 504 |	
		3*^	Izvršuje vse bančne posle najkuiantrsej«					s. |
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.
Tiskarna. wMerkur^ prev-me sn
vsa tSsfeaFsi&ai «&<s$e*