Acrocephalus X6 (127): 169, 2005 Urednikova notica Editor’s note Spodobi se, da urednik naredi rezime po kon~anem letniku. Dovolite mi, da za~nem s {tevil~nimi primerjavami, tako nekako, kot ~e bi ponosno meril odra{~ajo~ega otroka in potegnil ~rto pri dose`eni vi{ini. Objavili smo 16 ~lankov in 114 notic iz 6 dr`av. Poleg tega {e 3 povzetke diplomskih nalog in doktoratov, 5 opisov novih knjig in 1 prispevek za rubriko forum. V tej {tevilki objavljamo tudi spisek recenzentov, ki so kot vedno odlo~ilno pripomogli h kvaliteti tekstov. Z obsegom in teksti sem zadovoljen, vendar s pripombo, da se da narediti vedno bolje in ve~. Rad bi opozoril na eno od lastnosti objavljenih tekstov. Vsebini sem dajal prednost pred formo in najbolj se razveselim tehtno napisanih ~lankov in ostalih prispevkov, ki odstrejo novo tan~ico skrivnosti iz `ivljenja ptic. Kot urednika me ne sme zanimati, kak{ne odzive bo spro`il ~lanek in seveda po tej plati ne vplivati na avtorja. Sam sicer po~nem celo nasprotno, s ~imer mislim na spodbujanje avtorjev, naj objavijo svoje poglede na kak{no problematiko ali napi{ejo polemi~ne tekste. Kot sva debatirala z enim od ~lanov uredni{kega odbora, nih~e od nas ni popolnoma objektiven in je zato nujno soo~iti razli~ne poglede. Nova {tevilka sicer prina{a kar nekaj sve`ega vetra. Upam, da boste tako u`ivali pri branju ~lankov, kot sem jaz pri urejanju. Roko na srce je to v~asih naporen posel, saj mora tekst iti ~ez najmanj deset osnovnih faz, preden ga uvrstimo v revijo. V~asih pa {e ve~, ~e se kaj zatakne. Vsak tak{en proces je dvosmeren in seveda sem se tudi sam pri tem kar precej nau~il. Teoreti~no teksti v kon~ni obliki ne bi ve~ smeli imeti napak in bi morali posredovati pomembna nova sporo~ila. V zadnji, 10. fazi, se temu sicer zadovoljivo pribli`amo, a nikoli dose`emo, kar je ve~na uredni{ka bole~ina. Z naslednjim letnikom bomo morda prenovili nekatere rubrike in dodali nove. Morda sem dodal zato, ker seveda o tem ne bom presojal sam ampak se bom naslanjal na mnenje uredni{kega odbora in {e koga izven njega. Rubrika »Iz ornitolo{ke bele`nice« je denimo postala izjemno heterogena in v njej objavljamo prispevke, ki so `e skoraj pravi ~lanki, z mnogimi citati in zanimivimi hipotezami, po drugi strani pa tudi kratke notice, denimo ornitologov za~etnikov, katerih objava je sicer izjemno pomembna a ima bolj vzgojni zna~aj kot kaj drugega. Mimogrede, ilustracije na naslovnicah so imele rde~o nit »ptice pevke jugovzhodne Evrope«, kot obi~ajno pa so delo Jurija Mikuleti~a. Po mojem mnenju in glede na odzive, ki jih dobivam, je delo znova opravil odli~no. Primo` Kmecl 169 J7° Acrocephalus X6 (127): 171–179, 2005 Gnezditvena raz{irjenost in velikost populacije kosca Crex crex v Sloveniji leta 2004 Breeding distribution and population size of Corncrake Crex crex in Slovenia in 2004 Luka Boži~ DOPPS – BirdLife Slovenia, Kamenškova ulica 18, SI–2000 Maribor, Slovenija, e–mail: luka.bozic@dopps–drustvo.si Kongres ornitologov Slovenije ob 25. obletnici DOPPS Slovene Ornithologists’ Congress at the 25th anniversary of DOPPS – BirdLife Slovenia Leta 2004 je bil v Sloveniji opravljen tretji popis kosca Crex crex, ki je zajel celotno ozemlje dr`ave. 96 prostovoljnih popisovalcev je po standardni metodi {tetja v 162 no~nih terenskih obhodih pre{telo 391 pojo~ih samcev. To je 15,7 % manj koscev kot v popisu v letih 1992 – 93 in 30,6% manj kot leta 1999. 341 koscev je bilo pre{tetih na osmih najpomembnej{ih obmo~jih, preostalih 50 pa na 21 manj{ih lokalitetah. Kosci so bili zabele`eni v vseh makroregijah Slovenije, skupaj v 33 kvadratih UTM (10 x 10 km). Najve~ koscev (240) je bilo pre{tetih v dinarskem in alpskem svetu (110). Avtor ~lanka domneva, da je manj{e {tevilo pre{tetih koscev posledica dejanskega upada populacije v letih 1999 – 2004. Najve~ji upad v primerjavi s popisom leta 1999 je bil zabele`en na Ljubljanskem barju (osrednja Slovenija), kjer se je {tevilo koscev zmanj{alo kar za 56,3%. Veliki upad populacije kosca v Sloveniji je v najve~ji meri posledica manj{ega {tevila koscev na Ljubljanskem barju. Edino pomembnej{e obmo~je, kjer lahko z veliko verjetnostjo govorimo o pove~evanju {tevil~nosti, je Breginjski Stol (Julijske Alpe, SZ Slovenija). Upad slovenske populacije kosca se ka`e tudi v manj{em {tevilu lokalitet s potencialno primernim habitatom z zabele`enimi kosci, ~eprav je bilo skupno {tevilo pregledanih lokalitet v primerjavi s prej{njima popisoma skoraj enkrat ve~je. Obeti za dolgoro~no ohranitev pomembne populacije kosca v Sloveniji niso dobri. Edina mo`nost za pove~anje populacije kosca v Sloveniji je uvedba ustreznih naravovarstvenih ukrepov na najpomembnej{ih obmo~jih, predvsem na Ljubljanskem barju. Klju~ne besede: kosec, Crex crex, popis, populacija, upad, Slovenija Key words: Corncrake, Crex crex, census, population, decline, Slovenia 1. Uvod Pred letom 1992 smo imeli o pojavljanju kosca Crex crex v Sloveniji le posamezne, naklju~no zbrane podatke (npr. Geister 1985). Prvi organizirani popis kosca na celotnem ozemlju Slovenije je bil opravljen v letih 1992 in 1993 (Trontelj 1995). Povod za popis je bila uvrstitev kosca med globalno ogro`ene vrste (Collar & Andrew 1989, Grimmet & Jones 1991) in posledi~no pove~ana pozornost vrsti s strani varstvenih ornitologov. Rezultati vseslovenskega popisa kosca v letih 1992 – 93 so dali prvo s kvantitativnimi podatki podkrepljeno oceno velikosti populacije, ki je zamenjala dotedanjih pav{alno ocenjenih 200 – 300 koscev (Tucker & Heath 1994, Geister 1995). Hkrati smo dobili natan~nej{i vpogled v raz{irjenost kosca. @e takrat se je pokazalo, kje so najpomembnej{a obmo~ja za kosca pri nas (Trontelj 1995). Leta 1996 je bil izdelan Evropski akcijski na~rt za kosca, ki je priporo~al, da se nacionalni popisi kosca opravijo po standardni metodi v vseh evropskih dr`avah (Crockford et al. 1996). Drugi vseslovenski popis kosca je bil opravljen leta 1999, populacija pa na podlagi primerjave rezultatov obeh popisov ocenjena kot srednjero~no stabilna, a z velikimi lokalnimi nihanji (Trontelj 2001). Podatki popisa iz leta 1999 so bili osnova za opredelitev osmih mednarodno pomembnih obmo~ij (IBA), kjer je bil kosec kvalifikacijska vrsta za 171 L. Bo`i~: Gnezditvena raz{irjenost in velikost populacije kosca Crex crex v Sloveniji leta 2004 dolo~itev meja obmo~ij (Polak 2000, Bo`i~ 2003). Vseh osem najpomembnej{ih obmo~ij za kosca je kasneje dobilo status posebnih obmo~ij varstva (SPA), ki so del mre`e posebnih varstvenih obmo~ij Natura 2000 (Uradni List RS, {t. 49/04). Obdobje med obema popisoma v Sloveniji je prineslo popolnoma nove poglede na globalno populacijo kosca, ki jo po najnovej{ih podatkih ocenjujejo na 1,7 – 3 milijone pojo~ih samcev (BirdLife International 2004). Ve~ kot polovica globalne populacije kosca `ivi v evropskem delu Rusije (Mischenko & Sukhanova 1999). Na podlagi novih podatkov o {tevil~nosti in oceni trenda populacije v naslednjem desetletju kosec ne izpolnjuje ve~ kriterijev za uvrstitev med globalno ogro`ene vrste in je bil nedavno preme{~en v kategorijo »blizu ogro`enosti« (Near-Threatened) vrst (BirdLife International 2004). Kljub temu je kosec, sode~ po novem evropskem akcijskem na~rtu (Koffijberg & Schäffer, v pripravi), ostal med prioritetnimi vrstami ptic za varstvo v Evropi. Novi evropski akcijski na~rt priporo~a za skupino dr`av, v kateri je tudi Slovenija, izvedbo nacionalnega popisa kosca na vsakih pet let. Ker je leta 2004 od zadnjega vseslovenskega popisa kosca minilo natanko pet let, smo v tem letu popis ponovili. Namen prispevka je predstaviti rezultate nacionalnega popisa kosca v Sloveniji leta 2004 in jih primerjati z rezultati prej{njih vseslovenskih popisov. Predstavljeni so tudi rezultati {tetij kosca na nekaterih izmed najpomembnej{ih obmo~ij, opravljenih v letu 2002. 2. Metoda Pri popisu kosca leta 2004 smo uporabili standardno metodo {tetja (Schäffer & Mammen 1999), zelo podobno tisti iz prej{njih dveh vseslovenskih popisov (Trontelj 1995 & 2001). Popisna enota {tetja je bil spontano pojo~i samec. Popisovali smo med 15.5. in 30.6., izjemoma tudi kasneje, vselej v no~nem ~asu, na vnaprej dolo~enih obmo~jih oziroma lokalitetah. Popise na osmih najpomembnej{ih obmo~jih (obmo~ja Natura 2000, kjer je kosec kvalifikacijska vrsta) smo opravili med 15.5. in 15.6. S tem smo se posku{ali izogniti obdobju, ko je ve~ina travnikov `e poko{enih. Ljubljansko barje je bilo v popisu razdeljeno na 42 popisnih ploskev, Cerkni{ko jezero na 8, dolina Reke na 4, Nano{~ica na 3, obmo~je Breginjski Stol – Planja pa na 2 popisni ploskvi. Druga obmo~ja in lokalitete smo v celoti pregledali med enim terenskim obhodom. Kosce smo praviloma {teli med 23.00 in 3.00 h, pri ve~jih popisnih obmo~jih in te`e dostopnih lokalitetah pa ponekod med 22.00 172 in 4.00 h. Ob de`evnem vremenu ali premo~nem vetru nismo popisovali. Za`eleno je bilo, da se vsako obmo~je oziroma lokaliteta obi{~e dvakrat in s tem pove~a verjetnost registracije vseh koscev. Popisna navodila zaradi oddaljenosti in te`avnega terena niso predvidevala ponovitve {tetja na ve~ini lokalitet v Julijskih Alpah in na Visokem Krasu. No~ni popis smo opravili med po~asno hojo s pogostimi postanki po vnaprej na~rtovani poti. ^e koscev na nekem zanje potencialno primernem delu popisnega obmo~ja nismo sli{ali takoj, smo po~akali 5 – 10 min in {ele nato nadaljevali pot. Popisno obmo~je smo pred {tetjem po potrebi pregledali podnevi. Popisna pot je bila speljana tako, da se je vsakemu delu popisnega obmo~ja, kjer bi utegnili bivati kosci, pribli`ala najmanj na 300 metrov. Polo`aj vsakega registriranega pojo~ega samca kosca smo vrisali na karto. Pri {tetjih na najpomembnej{ih obmo~jih smo kosce vrisovali na karte merila 1:25.000 oziroma na ortofoto posnetke, tiskane v merilih 1:5.000 – 1:15.000. Na drugih lokalitetah z manj{im {tevilom koscev smo uporabljali karte iz Atlasa Slovenije merila 1:50.000. Pri regionalni razdelitvi Slovenije in poimenovanju regij v ~lanku sledim regionalizaciji po Perku & Oro`en Adami~u (1999). Obmo~ja Natura 2000, kjer je kosec kvalifikacijska vrsta, imenujem »najpomembnej{a obmo~ja za kosca«, druge manj{e v popisu obiskane lokalitete pa »lokalitete«. 3. Rezultati 3.1. Popisana obmo~ja in lokalitete V nacionalnem popisu kosca leta 2004 smo poleg osmih najpomembnej{ih obmo~ij za kosca v Sloveniji sistemati~no pregledali 51 lokalitet, kjer je bil v letih po prvem popisu kosec ugotovljen vsaj enkrat. Poleg teh smo v popisu na~rtno pregledali dodatnih 23 lokalitet s potencialno primernim ko{~evim habitatom in zbrali naklju~ne podatke s petih lokalitet. V popisu leta 2004 niso bile pregledane naslednje lokalitete, kjer je bil kosec ugotovljen vsaj enkrat v obdobju 1992 – 2003: Lisec, Ravnik, Razdrto, Dol pri Ljubljani, Log pri Sevnici, Obrh in Studena pri Kostanjevici ob Krki ter Kur{inci. [tetje na Cerkni{kem jezeru je potekalo v okviru akcije »Crex Night«, ki jo je tako kot vsako leto organizirala Notranjska sekcija DOPPS. [tiri izmed najpomembnej{ih obmo~ij za kosca so bila v popisu v celoti pregledana dvakrat (Ljubljansko barje, Cerkni{ko jezero, Pore~je Nano{~ice in Sne`nik-Pivka), preostala {tiri pa enkrat (Planinsko polje, Breginjski Stol – Planja, dolina Reke in Jovsi). Izmed skupno 79 pregledanih lokalitet jih je bilo 41 v ~asu Acrocephalus X6 (127): 171—179, 200J popisa obiskanih dvakrat, druge so bila pregledane enkrat. Med lokalitetami z ugotovljenimi kosci so bile le {tiri obiskane samo enkrat. V popisu je bilo skupaj opravljenih 162 no~nih terenskih obhodov, dobra polovica vseh (82) na Ljubljanskem barju. V enem no~nem obhodu je bilo pregledanih 1 – 8 lokalitet. Na najpomembnej{ih obmo~jih za kosca je bila v enem no~nem obhodu vselej pregledana le ena popisna ploskev oziroma eno obmo~je v celoti. Podatke v okviru popisa je prispevalo 96 popisovalcev. Najve~ popisovalcev, kar 36, je {telo na Ljubljanskem barju. Na Cerkni{kem jezeru je pri {tetju sodelovalo 29 popisovalcev. [tetje na drugih najpomembnej{ih obmo~jih za kosca in vseh lokalitetah so opravili po 1 – 3 popisovalci na posamezno obmo~je oziroma lokaliteto. 3.2. [tevilo koscev V popisu leta 2004 smo v Sloveniji pre{teli 391 koscev. 341 ali 87,2% vseh koscev smo pre{teli na osmih najpomembnej{ih obmo~jih (tabela 1, slika 1), preostalih 50 koscev pa na 21 lokalitetah po vsej dr`avi (tabela 2, slika 1). Kosce smo popisali v 33 kvadratih UTM (slika 2) v vseh makroregijah Slovenije (slika 3). 5 Slika 1: Osem najpomembnej{ih obmo~ij za kosca Crex crex v Sloveniji in druge pregledane lokalitete v letu 2004 (najpomembnej{a obmo~ja so prikazana kot o{tevil~ene bele povr{ine; 1 – Ljubljansko barje, 2 – Cerkni{ko jezero, 3 – Dolina Reke, 4 – Planinsko polje, 5 – Breginjski Stol-Planja, 6 – Pore~je Nano{~ice, 7 – Sne`nik-Pivka, 8 – Kozjansko-Jovsi; ta obmo~ja imajo status Posebnih obmo~ij varstva – SPA), kosec pa je kvalifkacijska vrsta. Pregledane lokalitete so prikazane kot to~ke: ~rne to~ke ponazarjajo lokalitete brez koscev, bele to~ke pa lokalitete z odkritimi kosci. Velikost to~ke ustreza {tevilu pre{tetih koscev (1, 2, 3 – 5 in 6 – 8). Figure 1: Eight most important areas for Corncrake Crex crex in Slovenia and other surveyed areas in the year 2004 (the areas are shown in white and numbered; 1 – Ljubljansko barje, 2 – Cerkni{ko jezero, 3 – the Reka valley, 4 – Planinsko polje, 5 – Breginjski Stol-Planja, 6 – the Nano{~ica catchment, 7 – Sne`nik-Pivka, 8 – Kozjansko-Jovsi; these are SPA areas and Corncrake serves as qualifying species). The surveyed localities are shown as circles, with black circles denoting sites where Corncrakes were absent, and white circles denoting sites occupied by Corncrake. Circle sizes indicate the numbers of counted Corncrakes (1, 2, 3 – 5, 6 – 8). 173 L. Bo`i~: Gnezditvena raz{irjenost in velikost populacije kosca Crex crex v Sloveniji leta 2004 Tabela 1: [tevilo pre{tetih pojo~ih samcev kosca Crex crex na osmih najpomembnej{ih obmo~jih in sprememba {tevil~nosti koscev na posameznem obmo~ju leta 2004 v primerjavi s popisoma v letih 1992 – 93 in 1999. Ta obmo~ja imajo status Posebnih obmo~ij varstva (SPA), kosec pa je kvalifkacijska vrsta. Vklju~eni so samo podatki iz let, ko so bila pregledana vsa ali ve~ina obmo~ij. Table 1: The number of singing Corncrakes Crex crex as counted in eight most important areas and change of numbers on these areas between 2004 and 1992 – 93 or 1999. These are Special Protected Areas and Corncrake is a qualifying species. Only data from those years are included when all or most of the areas were surveyed. Obmo~je / Area mni nil 1 nnn2 lOOl Sprememba/ Sprememba/ Sprememba/ 2004 Change Change Change 1992/93 – 2004(%) 1999 – 2004(%) 2002 – 2004(%) Ljubljansko barje 236 238 160 104 - 55,9 - 56,3 - 35,0 Cerkni{ko jezero 101 54 74 61 - 39,6 + 13,0 - 17,6 Dolina Reke 30 61 no data 13 - 56,7 - 78,7 - Planinsko polje 29 31 26 23 - 20,7 - 25,8 - 11,5 Breginjski Stol - Planja 14 41 44 88 + 528,6 + 114,6 + 100,0 Porečje Nanoščice 12 30 17 22 + 83,3 - 22,7 + 29>4 Snežnik - Pivka no data 16 14 10 - - 37,5 - 28,6 Kozjansko-Jovsi 6 27 14 20 + 233,3 - 25,9 + 42>9 Skupaj / Total Delež / Proportion (%) Skupaj / Total - Slovenija Opombe: 1 Trontelj (1995) 2 Trontelj (2001) 3 DOPPS, neobjavljeno 428 498 92.2 88.5 464 563 349 341 20,3 no data 87.2 391 31,5 2,3 3.3. Primerjava s prej{njimi popisi V popisu leta 2004 smo v Sloveniji pre{teli 15,7% manj koscev kot v popisu v letih 1992 – 93 (464) in 30,6% manj kot v popisu leta 1999 (563). Na najpomembnej{ih obmo~jih je bilo leta 2004 20,3% manj koscev kot v letih 1992 – 93 (428) in 31,5% manj kot leta 1999 (498). Na najpomembnej{ih obmo~jih je bilo koscev leta 2004 manj tudi v primerjavi z letom 2002 (349), in sicer za 2,3%. V popisih v letih 1992 – 93 in 1999 je bilo prav tako kot leta 2004 najve~ koscev pre{tetih na osmih najpomembnej{ih obmo~jih (92,2 oziroma 88,5% vseh koscev). Med najpomembnej{imi obmo~ji za kosca je opazno predvsem manj{e {tevilo koscev na Ljubljanskem barju in porast {tevila na Breginjskem stolu (tabela 1). Kosci so bili le na {tirih lokalitetah ugotovljeni v vseh treh nacionalnih popisih (tabela 2). Devet lokalitet, na katerih so bili v obdobju 1992 – 2003 vsaj enkrat pre{teti najmanj trije kosci, je bilo leta 2004 brez koscev (tabela 3). V nasprotju z velikostjo populacije so razlike v raz{irjenosti kosca med posameznimi popisi majhne. V popisu v letih 1992 – 93 so bili kosci registrirani v 30 kvadratih UTM (10 x 10 km), leta 1999 v 36 in leta 2004 v 33 kvadratih. Skupaj je bilo v vseh treh popisih zasedenih 54 kvadratov. 15 kvadratov je bilo zasedenih v vseh treh popisih, 15 v dveh in 24 v le enem popisu (slika 2). Prav tako so med posameznimi popisi majhne tudi razlike v {tevilu lokalitet z ugotovljenimi kosci. Leta 2004 smo kosce odkrili na najmanj{em {tevilu lokalitet, ~eprav smo pregledali skoraj enkrat ve~ lokalitet (79) kot v prej{njih popisih (45) (slika 4). Leta 2004 je bilo v primerjavi z letom 1999 {tevilo koscev manj{e v vseh makroregijah z izjemo alpskega sveta, kjer smo pre{teli 46,4% ve~ koscev. V dinarskem svetu, makroregiji z najve~jim {tevilom koscev (61,4% vseh koscev), se je njihovo {tevilo zmanj{alo za 39,3% (slika 3). [tevilo koscev na lokalitetah se je najbolj zmanj{alo v panonskem svetu. Leta 1999 smo na 10 lokalitetah v panonskem svetu pre{teli skupno 24 koscev, leta 2004 pa na 6 lokalitetah le 8 koscev. 174 Acrocephalus X6 (127): 171–179, 2005 Tabela 2: [tevilo pre{tetih pojo~ih samcev kosca Crex crex v treh nacionalnih popisih v Sloveniji na lokalitetah. Navedene so samo tiste lokalitete, ki so imele kosce v letu 2004. Table 2: The number of singing Corncrakes Crex crex as counted in localities in three national censuses. Only those localities are shown where Corncrakes were present in 2004. Lokaliteta / Locality 1 r,r,n r,n 1 iyy/ — y^ 1 nnn2 iyyy 2004 Kobari{ko in Starijsko blato 3 8 8 Krn (planina Kuhinja - pl. Leskovica) 1 0 6 Kolpa (Pir~e – Vas) 1 0 6 Breginj ni podatka / no data ni podatka / no data 4 Rakitna (Krimsko hribovje) 0 1 3 Liv{ke Ravne 3 6 2 Sveto (Banj{ice) 0 ni podatka / no data 2 Slavinje (Nanoščica) ni podatka / no data 0 2 Mi{ja dolina (Velike La{~e) 1 2 2 Slavski Laz (Kolpa) 2 4 2 Malence (Krka) 0 2 2 Vonarsko jezero (Sotla) ni podatka / no data ni podatka / no data 2 Postojna - Zalog 0 2 1 Spodnji Brnik 1 0 1 Zakraj (Blo{ka planota) 0 0 1 Re~ica ob Savinji ni podatka / no data ni podatka / no data 1 Gotenica ni podatka / no data ni podatka / no data 1 Zaboršt (Radulja) 0 3 1 Ga~nik (Slovenske gorice) ni podatka / no data ni podatka / no data 1 Žihlava (Slovenske gorice) ni podatka / no data ni podatka / no data 1 Vu~ja gomila (Gori~ko) ni podatka / no data ni podatka / no data 1 Skupaj / Total 12 28 50 Skupaj / Total - Slovenija 464 563 391 Opombe: 1 Trontelj (1995) 2 Trontelj (1999) 4. Diskusija Rezultati popisa kosca leta 2004 so pokazali veliko manj{e {tevilo pojo~ih samcev v primerjavi s prej{njima dvema popisoma. Da gre vendarle za dejanski upad {tevil~nosti populacije, ka`e predvsem naslednje: (1) konstantno upadanje {tevil~nosti koscev na celotnem Ljubljanskem barju v letih 2002 – 2004 (Bo`i~ 2005) in petletni negativni trend {tevila koscev na izbranem transektu na zahodnem delu Barja v letih 1998 – 2002 (Tome 2002); (2) manj{e {tevilo pre{tetih koscev leta 2004, kljub najve~ji vlo`eni koli~ini terenskega dela izmed vseh dosedanjih popisov; (3) manj{e {tevilo lokalitet z odkritimi kosci in ob~utno manj{e {tevilo koscev na teh lokalitetah v primerjavi s popisom leta 1999, kljub skoraj enkrat ve~jemu {tevilu pregledanih lokalitet s potencialno primernim habitatom. Ocenjujem, da je bil popis leta 2004 temeljitej{i kot v letih 1992 – 93 in 1999. Najpomembnej{a razlika je ta, da smo {tetje koscev na Ljubljanskem barju v popisu leta 2004 opravili dvakrat v priporo~enem razmiku, medtem ko je bilo v letih 1992 – 93 in 1999 opravljeno le enkrat. Verjetnost, da samca kosca v obdobju najbolj intenzivnega petja presli{imo med enim terenskim obhodom, je na podlagi navedb razli~nih avtorjev 8 – 30%, pri dvakratnem {tetju pa upade na zanemarljivo vrednost (Hudson et al. 1988, Tyler & Green 1996, Peake & McGregor 2001). Dejanske 175 L. Bo`i~: Gnezditvena raz{irjenost in velikost populacije kosca Crex crex v Sloveniji leta 2004 Slika 2: UTM kvadrati 10 x 10 km, v katerih so bili odkriti kosci Crex crex v treh nacionalnih popisih v Sloveniji v letih 1992 - 93, 1999 in 2004. ^rna barva ponazarja kvadrate, zasedene v vseh treh popisih, svetlo siva kvadrate zasedene v dveh popisih, bela pa kvadrate, ki so imeli kosce le v enem popisu. Figure 2: UTM squares (10 x 10 km) in which Corncrakes Crex crex were recorded during the three national censuses (1992 - 93, 1999 and 2004). Black denotes squares occupied during all three censuses, light grey during two, and white during a single census. razlike v {tevilu koscev v Sloveniji so bile v letih 1992 – 93, 1999 in 2004 torej kve~jemu ve~je, kot ka`ejo podatki. Ljubljansko barje, kjer je bilo v treh vseslovenskih popisih zabele`enih 30 – 50% vseh pre{tetih koscev, ima najpomembnej{i vpliv na upad populacije kosca v Sloveniji. [tevilo pre{tetih koscev se je tukaj v obdobju 1999 – 2004 zmanj{alo za 56,3%. Upad populacije v enakem obdobju v celotni Sloveniji je bil 30,6%. Tako naglo upadanje populacije je bilo doslej zabele`eno le v redkih dr`avah, vklju~no z zahodno Evropo, kjer je bil upad {tevil~nosti najve~ji (Green et al. 1997). Edino obmo~je, kjer lahko z veliko gotovostjo govorimo o porastu {tevil~nosti, je Breginjski Stol. Zastavlja se vpra{anje, ali gre tu za pove~evanje lokalne populacije na ra~un imigracije koscev z uni~enih bivali{~ v ni`inah, kot domneva Trontelj (1999), ali se populacija na Breginjskem Stolu pove~uje na ra~un lastnega uspe{nega razmno`evanja koscev na neko{enih travnikih. Mo`no je oboje, saj je za kosce primernega 176 habitata v ni`inah vse manj, trenutne razmere na Breginjskem Stolu pa so zanje zelo ugodne. Prav tako je za odrasle kosce zna~ilna zvestoba {ir{i okolici gnezdi{~ (Green 1999). O morebitnem pove~anju celotne gorske populacije kosca v Zgornjem Poso~ju za zdaj {e ne moremo govoriti (glej tudi Trontelj 1997). Rezultati 13-letnega {tetja koscev na Cerkni{kem jezeru ka`ejo, da je populacija stabilna, vendar so zanjo zna~ilna velika nihanja {tevil~nosti med posameznimi leti, ki presegajo 50% (Polak et al. 2004). Odgovor na vpra{anje o populacijskih trendih na drugih najpomembnej{ih obmo~jih za kosca bodo najbr` dali le ve~letni rezultati rednih popisov, ki smo jih za~eli opravljati leta 2004. Na upad populacije v Sloveniji ka`e tudi majhno {tevilo lokalitet z odkritimi kosci, glede na celotno {tevilo pregledanih lokalitet. Ob stabilni ko{~evi populaciji bi pri~akovali povezavo med {tevilom lokalitet s kosci in {tevilom pregledanih lokalitet s primernim habitatom v posameznih popisih, saj ve~ina lokalitet, pregledanih leta 2004, le`i znotraj znanega Acrocephalus X6 (127): 171—179, 200J 100% 3- 90% n 80% 5 70% 60% 50% 40% 30% 20% a 10% 1992-93 1999 2004 Leto popisa / Year of census D Sredozemski svet/ Mediterranean region ¦ Panonski svet/Panonic region ¦ Alpski svet /Alpine region ¦ Dinarski svet/Dinaric region Slika 3: [tevilo pre{tetih pojo~ih samcev kosca Crex crex v treh nacionalnih popisih v Sloveniji po makroregijah (po Perko & Orožen Adamič 1999) Figure 3: The numbers of Corncrakes Crex crex counted during the three national censuses in Slovenia per its macroregions (after Perko & Orožen Adamič 1999) areala kosca v Sloveniji, na skoraj 70% pa je bil kosec že zabeležen vsaj enkrat pred letom 2004. Slika razširjenosti kosca po kvadratih UTM kaže, da je bila redno zasedena le slaba tretjina vseh kvadratov z ugotovljenimi kosci. Distribucija redno zasedenih kvadratov se skoraj v celoti pokriva z najpomembnejšimi območji za kosca v Sloveniji. Največ kvadratov, ki so bili zasedeni le enkrat, je v panonskem svetu. V tej makroregiji je bilo leta 2004 zabeleženo tudi največje zmanjšanje števila zasedenih lokalitet in števila koscev na teh lokalitetah v primerjavi z letom 1999. Rezultati odsevajo slabe razmere za kosca v slovenskem panonskem svetu. Primernega habitata je tukaj ostalo le malo, pa še ta se pojavlja na majhnih, izoliranih površinah, ki ne omogočajo naselitve večjemu številu koscev. Verjetnost razmnoževanja posameznih samcev je zelo majhna, saj večinoma ostanejo nesparjeni (Schäffer & Münch 1991). Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da efektivne populacije kosca v panonskem svetu Slovenije, z izjemo Jovsov, leta 2004 ni bilo ve~. Trenutni obeti za dolgoro~no ohranitev pomembne populacije kosca v Sloveniji niso dobri. [tevilne dr`ave srednje, zahodne in severne Evrope, ki so pred dobrim desetletjem imele manj{e populacije kosca kot Slovenija (Green et al. 1997), so v zadnjih letih zabele`ile porast {tevil~nosti (Koffijberg & Schäffer, v pripravi). V nekaterih dr`avah je porast {tevil~nosti kosca posledica na~rtnega uresni~evanja naravovarstvenih ukrepov (npr. Gregory et al. 2003, Koffijberg & van Dijk 2001), ki pri nas v praksi {e ni za`ivelo. Drugi razlog za pove~anje populacij v nekaterih dr`avah je pove~anje globalne populacije kosca zaradi za~asno ugodnih razmer za razmno`evanje v nekdanjih dr`avah Sovjetske zveze, ki se ka`e tudi drugod (Schäffer & Green 2001). Vpliva tega dejavnika, kot ka`e, pri nas ni ~utiti. Ocenjujem, da je edina mo`nost za pove~anje populacije kosca v Sloveniji uvedba ustreznih naravovarstvenih ukrepov na najpomembnej{ih obmo~jih, predvsem na Ljubljanskem barju. 90 80 70 h 50 j- ,3Š 30 20 10 79 45 45 25 26 21 1992-93 1999 2004 Leto popisa / Year of census Slika 4: [tevilo pregledanih lokalitet (~rni stolpci) in lokalitet z odkritimi kosci Crex crex (sivi stolpci) v treh nacionalnih popisih v Sloveniji v letih 1992 - 93, 1999 in 2004 Figure 4: The numbers of surveyed localities (black bars) and localities where Corncrakes Crex crex were recorded (grey bars) during the three national counts in Slovenia (1992 - 93, 1999 and 2004) 177 L. Bo`i~: Gnezditvena raz{irjenost in velikost populacije kosca Crex crex v Sloveniji leta 2004 Tabela 3: Lokalitete brez koscev Crex crex leta 2004, na katerih so bili v obdobju 1992 - 2003 vsaj enkrat ugotovljeni najmanj trije kosci Table 3: Localities without Corncrakes Crex crex in 2004 on which in the period 1992 – 2003 at least three Corncrakes were found Lokaliteta / Locality 1992 1999 7 Drugi popis/ Second survey Dolenja vas (Ribni{ka dolina) i - Aj{evica (Lijak) ni podatka / no data 0 5 (2001) Horjulska dolina i 0 5 (1998) Krakovski gozd (soto~je Ra~ne in Martinka) ni podatka / no data 5 - Radensko polje i 4 - Ravnik (Nanos) 3 ni podatka / no data - Lo{ko polje 3 0 - Podsreda — Socko ni podatka / no data 5 0 (2003) Velika Polana – Hotiza (Dolinsko) 0 3 2 (2000) Opombe: 1 Trontelj (1995) 2 Trontelj (1999) 3 DOPPS, neobjavljeno / unpublished 4 Jan~ar & Trebu{ak (2000) 5 lastni podatki / own data Zahvala: V popisu kosca leta 2004 so sodelovali naslednji popisovalci (abc): Ale{ Toma`i~, Ana Drole, Andrej Figelj, Andrej Hudoklin, Andrej Stupica, Andreja Dremelj, Barbara Kaiser, Barbara Vidmar, Bojana Fajdiga, Borut Pittner, Borut Rubini~, Borut [tumberger, Borut @vikart, Bo{tjan Grom, Bo{tjan Surina, Bo`a Majstorovi~, Branko Koren, Cvetka Marhold, Damijan Denac, Dare Fekonja, Dare [ere, Dejan Bordjan, Dragica Prosen, Drago Teli~, Du{an Klenov{ek, Du{an Sova, Eva Vukeli~, Gregor Torkar, Helena Mele, Hrvoje Or{ani~, Igor Kov{e, Irena Zalar, Ivan Kogov{ek, Ivica Kogov{ek, Jakob Smole, Jana Kus Veenvliet, Janez Dragoli~, Jernej Figelj, Jo{t Stergar{ek, Jo`ef Osredkar, Jure Marolt, Jurij Han`el, Jurij Kraj~i~, Karin Gabrov{ek, Katarina Ale{, Leon Kebe, Maja Cipot, Maksimiljan Tur{i~, Marija Ogrinec, Manca ^ernigoj, Marjan Logar, Marjan Mele, Maru{a Sotler, Martina Lu`nik, Mateja Kogelnik, Mateja Nose, Matja` Premzl, Metka [tok, Miha Podlogar, Milan Kosi, Milena Vraneti~, Milka Ko{merlj, Monika Podgorelec, Nada Labus, Nata{a Gorjanc, Nata{a [alaja, Nevenka Pfajfar, Paul Veenvliet, Petra Mohar, Petra Zor, Rado Pfajfar, Rok Planov{ek, Rok Rozman, Samo Razdrih, Sava Osole, Simon [irca, Slavko Polak, Stane Ko{merlj, Tadej Kogov{ek, Tanja Benko, Tatjana [krabec, Tina Lesko{ek, Tine Schein, Toma` Jan~ar, Toma` Miheli~, Tone Karer, Ur{a Budja, Ur{a Koce, Valerija Zak{ek, Vladka Tucovi~, Vojko Havli~ek, Zdravko Podhra{ki, Zvone Ogrinec, @eljko [alamun, @iga Iztok Remec in @iva Pipan. Vsem se najlep{e zahvaljujem za po`rtvovalno opravljeno delo. 178 5. Summary In 2004, the third national Corncrake Crex crex census was carried out. Standard census method was used and 96 volunteers took part, who counted 391 singing males during 162 night field visits. The total number of singing males was by 15.7% smaller than recorded in the years 1992 – 93 and by 30.6% smaller than in 1999. Altogether, 341 Corncrakes were recorded at the eight most important areas, the rest (50) at other smaller localities. Corncrakes were recorded in all macroregions of Slovenia in 33 UTM squares (10 x 10 km). The highest number was recorded in Dinaric (240) and Alpine (110) regions. The author presumes that this indicates population decline in the 1999 – 2004 period. The highest decline in comparison with the year 1999 was recorded at Ljubljansko barje (central Slovenia), where the number decreased by 56.3%. This contributed to the largest share in the decline of the entire Slovene population. A single important site with increased population was Breginjski Stol (Julian Alps, NW Slovenia). There were also fewer localities with Corncrakes, even though the number of the surveyed localities was doubled. The prospect of conserving the important population level of this bird in Slovenia is bleak. The only chance to increase the population is the intriduction of appropriate conservation measures in the country’s most important areas, especially Ljubljansko barje. Acrocephalus X6 (127): 171—179, 200J 6. Literatura BirdLife International (2004): Threatened Birds of the World 2004, CD–ROM. – BirdLife International, Cambridge. Bo`i~, L. (2003): Mednarodno pomembna obmo~ja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih za{~itenih obmo~ij (SPA) v Sloveniji. Monografja DOPPS {t. 2. – DOPPS, Ljubljana. Bo`i~, L. (2005): Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju upada zaradi zgodnje ko{nje in uni~evanja ekstenzivnih travnikov. – Acrocephalus 26 (124): 3–21. Collar, N.J. & Andrew, A. (1988): Birds to watch: the ICBP world check-list of threatened birds. – International Council for Bird Preservation (Techn. Publ. 8), Cambridge. Crockford, N., Green, R., Rocamora, G., Schäffer, N., Stowe, T. & Williams, G. (1996): Action plan for the Corncrake (Crex crex) in Europe. In: Heredia, B., L. Rose & M. Painter (eds.): Globally threatened birds in Europe – Action plans. – Council of Europe Publishing. Geister, I. (1985): Kosec Crex crex. – Acrocephalus 6 (25): 48. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. – DZS, Ljubljana. Green, R.E. (1999): Survival and dispersal of male Corncrakes Crex crex in a threatened population. – Bird Study 46 (suppl.): 218–229. Green, R.E., Rocamora, G. & Schäffer, N. (1997): Populations, ecology and threats to the Corncrake Crex crex in Europe. – Vogelwelt 118: 117–134. Gregory, R.D., Eaton, M.A., Noble, D.G., Robinson, J.A., Parsons, M., Baker, H., Austin, G. & Hilton, G.M. (2003): The State of the UK’s birds in 2002. – The RSPB, BTO, WWT & JNCC, Sandy. Grimmet, R.F.A. & Jones, T.A. (1991): Important Bird Areas in Europe. – International Council for Bird Preservation (Techn. Publ. 9), Cambridge. Hudson, A.V., Stowe, T.J.& Aspinall, S.J. (1990): Status and distribution of Corncrakes in Britain in 1988. – British Birds 83 (5): 173–187. Jan~ar, T. & Trebu{ak, M. (2000): Ptice Kozjanskega regijskega parka. – Acrocephalus 21 (100): 107–134. Koffijberg, K. & van Dijk, A.J. (2001): Infux van Kwartelkoningen Crex crex in Nederland in 1998. – Limosa 74: 147–159. Koffijberg, K. & Schäffer, N. (v pripravi): Species Action Plan Corncrake Crex crex. – BirdLife International. Mischenko, A.L. & Sukhanova, O.V. (1999): Corncrake Crex crex in European Russia: methods and results of a large-scale census. – Vogelwelt 120, (suppl.): 323–327. Peake, T.M. & McGregor, P.K. (2001): Corncrake Crex crex census estimates: a conservation application of vocal individuality. – Animal Biodiversity and Conservation 24 (1): 81–90. Perko, D. & Oro`en Adami~, M. (1999): Slovenija. Pokrajine in ljudje. – Mladinska knjiga, Ljubljana. Polak, S. (ed.) (2000): Mednarodno pomembna obmo~ja za ptice v Sloveniji. Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. Monografja DOPPS {t. 1. – DOPPS, Ljubljana. Polak, S., Kebe, L. & Koren, B. (2004): 13 let popisov kosca Crex crex na Cerkni{kem jezeru (Slovenija). – Acrocephalus 25 (121): 59–70. Schäffer, N. & Münch, S. (1993): Untersuchungen zur Habitatwahl und Brutbiologie des Wachtelkönigs Crex crex im Murnauer Moos / Oberbayern. – Vogelwelt 114 (2): 55–72. Schäffer, N. & Mammen, U. (1999): Proceedings of the International Corncrake Workshop, Hilpoltstein, Germany [www.Corncrake.net]. Schäffer, N. & Green, R.E. (2001): The Global Status of the Corncrake. – RSPB Conservation Review 13: 18– 24. Tome, D. (2002): Ali je populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju ({e) stabilna? – Acrocephalus 23 (113/114): 141–143. Trontelj, P. (1995): Popis kosca Crex crex v Sloveniji v letih 1992–93. – Acrocephalus 16 (73): 174–180. Trontelj, P. (1997): Distribution and habitat of the Corn Crake (Crex crex) at the Upper So~a basin (Julian Alps, Slovenia). – Annales 11: 65–72. Trontelj, P. (2001): Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 ka`e na kratkoro~no stabilno populacijo. – Acrocephalus 22 (108): 139–147. Tucker, G.M. & M.F. Heath (1994): Birds in Europe: their conservation status. BirdLife Conservation Series no. 3. – BirdLife International, Cambridge. Tyler, G.A. & Green, R.E. (1996): The incidence of nocturnal song by male Corncrakes Crex crex is reduced during pairing. – Bird Study 43: 214–219. Uradni list RS (2004): Uredba o posebnih varstvenih obmo~jih (obmo~jih Natura 2000; {t. 49/04). Prispelo / Arrived: 26.10.2004 Sprejeto / Accepted: 9.3.2006 179 i8c Acrocephalus X6 (127): 181–186, 2005 Sezonska dinamika {tevila sivih ~apelj Ardea cinerea ob reki Savinji med Celjem in Zidanim Mostom (SV Slovenija) Seasonal dynamics of the Grey Heron Ardea cinerea numbers along the Savinja river between Celje and Zidani Most (NE Slovenia) Jernej Polajnar1 & Dejan Bordjan2 1 Ka{ova 15d, SI–3212 Vojnik, Slovenija, e–mail: jernej.polajnar@kiss.si 2 Ul. 8. februarja 50, SI–2204 Miklav` na Dravskem polju, Slovenija, e–mail: dejanonih@email.si Med avgustom 2002 in oktobrom 2003 sva z vlaka popisovala {tevilo sivih ~apelj v Savinji med Celjem in Zidanim Mostom. Ob Savinji se sive ~aplje zadr`ujejo stalno. Popisala sva tudi dve aktivni koloniji, ki `ivita na obmo~ju transekta in v literaturi doslej {e nista bili omenjeni. Po {tevilu zasedenih gnezd sva ocenila krajevno populacijo na okoli 75 parov. Ugotovila sva, da sta ~as leta in gnezditev vplivala na {tevilo in razporeditev ptic po transektu. Primerjava najve~jega mese~nega {tevila opa`enih ~apelj s povpre~no mese~no vi{ino vode Savinje v La{kem s pomo~jo modela linearne regresije nam da premico z naklonom – 0,37 ± 0,10 (standardna napaka povpre~ja); P = 0,0016 (H0: naklon ni manj{i od 0), kar pomeni statisti~no zna~ilno zmanj{evanje {tevila ~apelj z ve~jo vi{ino vode. Pojavljale so se tudi bistvene razlike pri izbiri stoji{~a glede na letni ~as. Te lahko v glavnem pripi{emo prehranjevalnim navadam in socialnemu vedenju ptic. Primerjava velikosti skupin med letnimi ~asi ni pokazala zna~ilnih razlik. Klju~ne besede: siva ~aplja, Ardea cinerea, Savinja, Slovenija Key words: Grey Heron, Ardea cinerea, Savinja, Slovenia 1. Uvod 2. Metoda in opis obmo~ja Siva ~aplja Ardea cinerea je v Sloveniji celoletna vrsta (Sovinc 1994, Geister 1995). V zadnjem ~asu je zaznati rast evropske populacije in {irjenje njenega gnezditvenega areala (Knief et al. 1997). Doslej so raziskave, ki so vklju~evale sivo ~apljo v Sloveniji, obravnavale njeno prehrano (Gregori 1996) in {tevil~nost v zimskih mesecih (Geister 1997, Vogrin 1999), potekalo pa je tudi spremljanje letne dinamike {tevila v spodnji Savinjski dolini (Vogrin & Vogrin 1995). Vogrin & Vogrin (1995) sta ugotovila, da se ~aplje v spodnji Savinjski dolini zadr`ujejo vse leto, predvsem ob reki Savinji, na drugih mestih pa se njihovo {tevilo sezonsko zelo spreminja. V raziskavo ni bila v{teta Savinja od Celja do Zidanega Mosta. Namen raziskave je bil ugotoviti pomembnost tega dela reke Savinje za sivo ~apljo, predvsem v smislu prehranjevanja in gnezditve. Hkrati sva `elela ugotoviti, v kako velike jate se dru`i, ~e sploh, katera mesta ob reki najraje uporablja in kako se {tevilo ter razporeditev ~apelj spreminjata skozi leto. Obmo~je raziskave je bila reka Savinja z bregovi, od `elezni{ke postaje v Celju do `elezni{ke postaje v Zidanem Mostu. Gre za sredogorsko reko s prodi{~i v razli~nih sukcesijskih stadijih, plitvinami, brzicami in tolmuni. Ob reki, ob kateri raste sestoj bukve Fagus sylvatica in smreke Picea abies, je ve~ naselij in obdelovalnih povr{in. Na obmo~ju transekta sta poleg Celja in Zidanega Mostu {e dve ve~ji naselji, La{ko ter Rimske Toplice. Ob sami strugi je le malo ravninskega sveta. Od povr{in, ki so vidne z vlaka, je okoli 35% travnikov in obdelovalnih povr{in, 20% naselij, 20% z drevjem poraslih povr{in, 25% povr{ine pa zavzema sama Savinja s pritoki. Slab odstotek vsega obmo~ja pokrivajo prodi{~a ob Savinji ali sredi nje (Arso 2005; groba ocena). Po celotni dol`ini transekta potekata dvotirna `elezni{ka proga in regionalna cesta. Pri {tetju osebkov sive ~aplje ob spodnjem toku reke Savinje od Celja do Zidanega Mosta (UTM WM10, WM11, WM22) sva uporabljala metodo linijskega transekta (Bibby et al. 1993), ki sva jo priredila za 181 J. Polajnar & D. Bordjan: Sezonska dinamika {tevila sivih ~apelj Ardea cinere ob reki Savinji med Celjem in Zidanim Mostom (SV Slovenija) 50 45 « g 40 C d 30 P ,5Š15 10 5 0 ¦ A / 1 /\ ^ ¦ 1 _/ V x J: ¦ i \l ^ A J 1 1 \ ----* *V- J- -V^V n / Va Y/A \d -'*• / S\l •^^~\Li——& pJ^^\ ITV ¦:-•' ^^ -^ -"OF^r 160.0 140.0 — 120.0^ 100.0 i 80.0 ^ o ¦o 60.0 JÜ (TJ 40.0 20.0 0.0 >M Aug Sep Oct Nov Dec Jan Feb Mar Apr May Jun Jul Aug Sep Oct 02 02 02 02 02 03 03 03 03 03 03 03 03 03 03 Visina vode /Water level O - - Celje - Laško D ¦ ¦ Laško - Rimske Toplice A Rimske Toplice - Zidani Most D Prodišče v Laškem / Gravel bank at Laško X Celoten transekt/ Entire transect Slika 1: Najvi{je mese~no {tevilo opa`enih sivih ~apelj Ardea cinerea po odsekih reke in prodi{~u v La{kem ter povpre~na mese~na vi{ina vode Savinje na vodomerni postaji Savinja - La{ko I Figure 1: Monthly maximums of Grey Heron Ardea cinerea sightings for every section of the river and the shingle at La{ko, compared to the monthly average water level of the Savinja river (Savinja - La{ko I) namen te raziskave. Osebke sva {tela z vlaka na strani vagona, ki gleda proti reki. Vklju~ujo~ postanke, vlak prevozi 25 km dolgo progo v 30 minutah. Proga pove~ini poteka tik ob reki ali vsaj blizu nje, kar nama je olaj{alo {tetje. Zaradi la`jega {tetja in kasnej{e obdelave podatkov sva celoten transekt, ki zna{a okoli 25 km, razdelila na tri podobno dolge odseke. Prvi je med Celjem in La{kim, dolg 10 km. Drugi poteka med La{kim in Rimskimi Toplicami in je dolg 7 km. Zadnji odsek pa le`i med Rimskimi Toplicami in Zidanim Mostom in je dolg 8 km. V obdobju 14 mesecev med avgustom 2002 in vklju~no oktobrom 2003 sva napravila 114 transektnih popisov. [tetje je potekalo ob razli~nih urah dneva. Rezultate sva podala v obliki najvi{jega mese~nega {tevila opa`enih ~apelj. Med 45 od vseh 114 popisov sva zabele`ila tudi velikost jat in mesto njihovih stoji{~. Kot jato sva vzela skupino ~apelj, ki niso stale ve~ kot 10 m vsaksebi. Velikost jat sva razdelila na pet kategorij (Vogrin 1999) – posamezne ~aplje (1), par (2), skupina treh do petih (3 – 5), skupina {estih do desetih (6 – 10) in skupina ve~ kot 10 ptic (> 10). Stoji{~a sva razdelila na {est kategorij – v vodi, na prodi{~u oz. obre`ju, tik nad vodo (na kamnu, skali ali potopljenem drevesu), na drevesu vi{e od vode, in na travniku stran od reke. V posebno kategorijo sva razvrstila ~aplje, ki sva jih opazila v letu. Za oceno gnezditvene populacije sva obiskala dve v tem delu Slovenije obstoje~i koloniji in napravila popis gnezd med gnezditvenim obdobjem. Pre{tela sva {tevilo aktivnih in neaktivnih gnezd v koloniji, zabele`ila vrsto dreves, na katerih so bila gnezda, ter ocenila razdaljo gnezd do reke. Najve~je mese~no {tevilo opa`enih ~apelj sva primerjala s podatki o povpre~ni mese~ni vi{ini vode Savinje (vodomerna postaji Savinja - La{ko I) z metodo modela linearne regresije (Carr 2000). 182 Acrocephalus X6 (127): l8l-l86, 200J Tabela 1: Najvi{je mese~no {tevilo opaženih sivih ~apelj Ardea cinerea po odsekih reke in prodi{~u v La{kem ter povpre~na mese~na vodnatost Savinje Table 1: Monthly maximums of Grey Heron Ardea cinerea sightings for every section of the river and the shingle at La{ko, compared to the monthly average water level of the Savinja river Mesec/ Celje – La{ko – Rimske Rimske Toplice Prodi{~e v La{kem/ Celoten transekt/ Vi{ina vode/ Month La{ko Toplice – Zidani Most Gravel bank at La{ko Entire transect Water level 8 / 2002 3 1 5 12 19 134,3 9 / 2002 5 5 5 6 21 112,5 10 / 2002 5 5 4 9 16 136,2 n/ 2002 5 8 6 4 16 130,5 12 / 2002 3 2 5 20 25 141,2 1 / 2003 7 2 4 12 16 123,7 2 / 2003 4 5 7 14 17 109,0 3 / 2003 5 3 6 4 17 114,2 4 / 2003 5 3 6 4 11 114,4 5 / 2003 6 3 11 5 23 100,8 6 / 2003 7 16 18 9 44 90,5 7 / 2003 10 13 10 3 30 86,1 8 / 2003 13 24 11 8 41 83,4 9 / 2003 5 10 8 13 33 96,4 10 / 2003 7 6 5 7 19 121,2 3. Rezultati V ~asu popisa so bile ~aplje zabele`ene v vseh mesecih, ne glede na letni ~as. Podatki o {tevilu osebkov za prodi{~e v La{kem so lo~eni od tistih za relacijo La{ko – Rimske Toplice. Na sliki 1 in tabeli 1 sta razvidna dva poletna maksimuma {tevila opa`enih ~apelj, in sicer junija ter avgusta, poleg njiju pa {e en manj{i meseca decembra. Vi{ina vode Savinje je bila najve~ja pozimi, najni`ja pa poleti. Primerjava najve~jega mese~nega {tevila opa`enih ~apelj s povpre~no mese~no vi{ino vode Savinje v La{kem s pomo~jo modela linearne regresije nam da premico z naklonom –0,37 ± 0,10 (standardna napaka povpre~ja); P = 0,0016 (H0: naklon ni manj{i od 0) (slika 2), kar pomeni statisti~no zna~ilno zmanj{evanje {tevila ~apelj ob ve~ji vi{ini vode Savinje. ^aplje so se najpogosteje zadr`evale na plitvinah ali dvignjenih kamnih v vodi, najredkeje pa sva jih opazila na travniku ali njivi stran od vode (slika 3, tabela 2) . Pojavljale so se tudi razlike pri izbiri stoji{~a glede na letni ~as. Jeseni je bilo najmanj ~apelj na stoji{~ih tik nad vodo, v dveh primerih pa sva jih opazila tudi na njivi dlje od vode. Pozimi je velika ve~ina ~apelj stala 183 na prodi{~u ali bregu. Spomladi je bila razporeditev podobna celoletni. Poleti je najve~ ~apelj stalo v vodi, najmanj pa na drevesu vi{e od vode. Razen poleti je 50 n m rä a S p Z v > 0 Ž lb S! 10 J 0 « 5 > 10 0,0 0,0 1,7 0,0 0,4 stanju objekta (Vogrin 1995), je populacija sive ~aplje na spodnjem delu Savinje stabilna skozi vse leto. Slika 1 ka`e pove~anje {tevila opa`enih osebkov v mesecu juniju, kar bi lahko bila posledica speljanih mladi~ev v tem ~asu (Cramp 1978). Pove~anje je bilo zaslediti na obeh odsekih, znotraj katerih sta obe novo najdeni Slika 5: Siva ~aplja Ardea cinerea na gnezdu (kolonija v Strmci) (foto: J. Polajnar) Figure 5: Nesting Grey Heron Ardea cinerea in the colony at Strmca (photo: J. Polajnar) koloniji ~apelj. To se ujema z opa`anjem, da mladi~i {e nekaj ~asa potem, ko so bili speljani, obiskujejo gnezdo in se tako od njega ne oddaljijo (Cramp 1978). Zabele`en je bil {e avgustovski vi{ek, ki gre predvsem na ra~un pove~anja {tevila osebkov v odseku La{ko – Rimske toplice in je lahko posledica plitve Savinje zaradi majhne koli~ine padavin v tem ~asu (slika 1), s tem pa la`je dostopnosti do rib. Decembrski vi{ek gre na ra~un skupin ~apelj, ki sva jih opazovala na mestih, ki jih uporabljajo za dnevni po~itek, predvsem na prodi{~u v La{kem. [tevilo opa`enih sivih ~apelj je bilo najni`je aprila. Vogrin & Vogrin (1995) navajata, da je ob ribogojnici Vrbje pri @alcu od srede marca naprej, ko poteka izlov rib, opaziti veliko ~apelj. Ta ribnik je od gnezdi{~a v Strmci oddaljen le 7 km. Zato lahko sklepamo, da so ptice izkoristile zlahka dostopen vir hrane in se podnevi tam zadr`evale. [tevilo je bilo lahko manj{e tudi zaradi gnezditve, ko je eden od partnerjev ves ~as na gnezdu. Zanimiva je razlika med avgustom in septembrom med letoma 2002 in 2003. Ta razlika je lahko potrditev dognanj drugih avtorjev, ki opa`ajo velika nihanja populacij posameznih obmo~ij med posameznimi leti (Cramp 1978, Geister 1997), pripisali pa bi jo lahko tudi razliki v vi{ini vode Savinje med letoma in s tem povezano dostopnostjo hrane. Zanimiva je tudi statisti~no zna~ilna negativna regresija {tevila ~apelj glede na vi{ino reke. Opazila sva, da so imele ~aplje stalna mesta za lov, dostop do katerih je lahko visoka voda onemogo~ila. Z opazovanjem skupin ~apelj sva ugotovila, da osebki raje stojijo posami~ kot pa v skupinah, kar so dognali tudi drugi avtorji (Cramp 1978, Geister 1997, Vogrin 1995 & 1999). Nekateri osebki branijo svoje prehranjevalno obmo~je (Cramp 1978). Pove~anje dele`a osebkov, ki se dru`ijo v jate v poletnem ~asu, lahko pojasnimo z dru`enjem prvoletnih osebkov v ~asu takoj po tem, ko ~aplje odgnezdijo. Hkrati pa se ti osebki z opazovanjem odraslih u~ijo lova (Cramp 1978). Ker je bila jesen edini letni ~as, v katerem sva opazovala skupine s po ve~ kot desetimi osebki in so se tak{ne skupine zadr`evale le na mestih, ki so jih ~aplje uporabljale za po~itek, si to lahko razlagamo z obdobjem jesenskega klatenja. (Cramp 1978). S slike 3 je vidna vloga reke Savinje kot prehranjevalnega obmo~ja, saj sta kategoriji stoji{~ “v vodi” in “tik nad vodo” tesno povezani s hranjenjem (Cramp 1978). Kategorija ”vi{e od vode” je povezana z dnevnim po~ivanjem. Kategorija ”na prodi{~u ali obre`ju” pa lahko rabi obema namenoma. Posebnih vzporednic z drugimi raziskavami na podro~ju Slovenije (npr. Vogrin 1995 & 1999) ni mogo~e potegniti, saj so zajemale ve~inoma le obdelovane povr{ine in le v manj{em obsegu tudi teko~e vode. Pomen tega dela reke Savinje za sivo ~apljo dokazujeta dve koloniji, ki ju ornitolo{ki atlas Slovenije (Geister 1995) {e ne omenja. Pojav dveh novih kolonij je lahko posledica pove~evanja celotne evropske populacije (Knief et al. 1997) in ugodnih razmer za prehranjevanje ter gnezditev v tem delu reke. Cramp (1978) navaja, da so ~aplje med gnezditvijo ob~utljive na motnje. Zato je zanimivo, da le`i kolonija v Strmci le nekaj sto metrov od gosto naseljenega obmo~ja La{kega, stisnjena med cesto in vrsto hi{, tik pod njo 185 J. Polajnar & D. Bordjan: Sezonska dinamika {tevila sivih ~apelj Ardea cinere ob reki Savinji med Celjem in Zidanim Mostom (SV Slovenija) poteka glavna cesta, blizu pa je tudi `eleznica. Kolonija pred Zidanim Mostom `ivi na mirnej{i lokaciji. Zahvala: Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) se zahvaljujeva za podatke o vi{ini vode reke Savinje. 5. Summary The Grey Heron Ardea cinerea breeds regularly in Slovenia. Between August 2002 and October 2003, we counted Grey Herons on the Savinja river from the train running between Celje and Zidani Most. Grey Herons are permanently present in the area. We also discovered two active colonies near the transect that have not been mentioned in the literature so far. The number of occupied nests allowed us to make a local population size estimate of about 75 pairs. We found out that the season and nesting influenced the distribution of Grey Herons along the transect. Comparison of monthly maximum numbers as related to the average monthly water levels with the help of linear regression model showed statistically significant negative relationship (gradient – 0.37 ± 0.10 /SE, P = 0.0016). There were also significant differences in the selection of the standing grounds in different seasons. These could largely be attributed to the Grey Herons’ feeding habits and social behaviour. Comparison of flock sizes between different seasons showed no significant differences. 6. Literatura Bibby, C. J., Burgess, N. D. & Hill, D. A. (1993): Bird Census Techniques. pp. 78, 141 – Academic Press Ltd., London. Carr, R. (2000): XLStatistics 5.71. – XLent Works, Australia. Cramp, S. & Simmons, K. E. L. (eds.) (1978): The Birds of the Western Palearctic, Vol. I: Ostriches to Ducks. – Oxford University Press, Oxford. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. – DZS, Ljubljana. Geister, I. (1997): Popis prezimujo~ih sivih ~apelj Ardea cinerea, velikih kormoranov Phalacrocorax carbo in labodov grbcev Cygnus olor v Sloveniji v obdobju 1994 – 97. – Acrocephalus 18 (80/81): 14–22. Gregori, J. (1996): Pti~i (Aves) – njihova ogro`enost in varstvo; Narava Slovenije, Stanje in perspektive. – Dru{tvo ekologov Slovenije, Ljubljana. Knief, W., Ulenaers, P. & van Wessem, J. (1997): Grey Heron Ardea cinerea. pp. 50-51 In: Hagemeijer, W.J.M. & Blair, M.J. (eds.). The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. – T & AD Poyser, London. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. – Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Vogrin, M. & Vogrin, N. (1995): Siva ~aplja Ardea cinerea v spodnji Savinjski dolini. – Acrocephalus 16 (72): 159– 161 Vogrin, M. (1999): Grey heron Ardea cinerea, common buzzard Buteo buteo, and hooded crow Corvus cornix, in north eastern Slovenia during winter period. – Riv. Ital. Orn 69 (2): 203–210, Milano. Prispelo / Arrived: 5.1.2005 Sprejeto / Accepted: 9.3.2006 186 Acrocephalus X6 (127): 187–190, 2005 Tengmalm’s Owl Aegolius funereus found in bare karst area of Pag island (N Dalmatia, Croatia) Koconogi ~uk Aegolius funereus najden v goli kra{ki krajini otoka Paga (S Dalmacija, Hrva{ka) Damijan Denac & Al Vrezec National Institute of Biology, Ve~na pot 111, SI–1001 Ljubljana, Slovenia, e–mail: damijan.denac@nib.si, al.vrezec@nib.si 1. Introduction 2. Study area and method In central and southern Europe, Tengmalm’s Owl Aegolius funereus breeding population is supposed to be a glacial relict from the post-glacial epoch (Mikkola 1983, Korpimäki 1997). In this part of Europe, its breeding range is confined to mixed and coniferous forests at higher altitudes (Korpimäki 1997, Vrezec 2003). It rarely breeds lower than 500 m a.s.l., but the bulk of the population is confined to the elevations over 1000 m a.s.l. (Pedrini 1982, Dejaifve et al. 1990, März 1995, Augst 2000, Vrezec 2004). However, as part of the population (young and females) is nomadic in the non-breeding period (Saurola 1995), they can move to the areas where they otherwise do not breed, e.g. at low altitudes (Dobrynina 1994, Tome & Vrezec 2000). In Croatia, the main breeding range of Tengmalm’s Owl covers large montane forests of Gorski Kotar, Plitvi~ka jezera and Velebit (Radovi} et al. 2005). The species is very rare in the coastal part of Croatia. So far, only four certain winter and spring records have been made there, i.e. in the vicinity of the town of Senj (13 Dec 1902, 11 Mar 1903, 23 Mar 1933), while a single male was collected in Dubrovnik area at Zagospom (20 Nov 1895). It should be noted, however, that all these records are more than 70 years old (Kralj 1997, Luka~ & Balti} 2001). According to Rucner (1998), the species probably breeds in the coastal part of Croatia in high-elevated pine forests on the mainland, for example at Mt. U~ka. So far, there have been no records from Croatia that would confirm dispersion of Tengmalm’s Owl individuals to the islands and migration over the sea, where the habitat is completely different compared to its breeding habitat in montane forests. Pag is one of the biggest Croatian islands with 285 km2 surface area and length of 58 km. Its landscape is very heterogeneous, a product of geographic features, climatic conditions (e.g. strong winds that carry salty water) and human land-use (e.g. sheep and goats stockbreeding, tree felling). The island’s NE part that faces Mt. Velebit is generally treeless as bare karst area (Figure 1). Central and SW parts have a more developed vegetation cover with wood patches that typically consist of secondary pine woods and maquis (Horvati} 1963). They cover approximately 15% of the island’s surface. In the last decades, the partial abandonment of stockbreeding and farming resulted in recovery of the vegetation cover in certain bare landscape areas (Fari~i} 2004). Figure 1: Almost treeless bare karst landscape of the island of Pag (N Dalmatia, Croatia) where Tengmalm’s Owl Aegolius funereus was found (photo: D. Denac) Slika 1: Gola, suha in z drevesi prakti~no povsem neporasla kra{ka pokrajina na otoku Pagu (S Dalmacija, Hrva{ka), kjer je bil najden koconogi ~uk Aegolius funereus (foto: D. Denac) 187 D. Denac & A. Vrezec: Tengmalm’s Owl Aegolius funereus found in bare karst area of Pag island (N Dalmatia, Croatia) Seven wind power turbines with total power of 5.6 MW have recently been installed on the »Ravna« plateau (approx. 200 m a.s.l.) of Mt. Dolac, which is situated NE from the village of Pag. The ground under the wind power turbines was checked for dead birds as collision victims. We determined the age of Tengmalm’s Owl carcass following Martinez et al. (2002), and sex according to biometric data compared to Cramp (1985) and König et al. (1999). 3. Results and discussion The ground under six out of totally seven wind power turbines on Mt. Dolac (island of Pag) was checked on 28 Apr 2005. Peregrine Falcon Falco peregrinus and Griffon Vulture Gyps fulvus had been observed flying just past the operating turbines a few days earlier. Under the turbine marked with number 5, a dead Tengmalm’s Owl was found (Figure 2). The bird was lying below the edge of the propeller blade and had clearly been there for some days. Its skull was crushed, indicating the collision as the cause of its death. According to the wing moulting pattern, the owl was a juvenile (spring 2Y), since all wing feathers were of one generation only. We collected some biometric data: wing length 162 mm, bill length to forehead 20.8 mm, bill length to cere 14.8 mm, and tarsus 23.0 mm. We compared the data with the published references and concluded that the owl was a male. Figure 2: Carcass of a young (spring 2Y) male Tengmalm’s Owl Aegolius funereus found on 28 Apr 2005 under the turbine at the »Ravna 1« wind farm on Mt. Dolac, island of Pag (photo: D. Denac) Slika 2: Kadaver mladega (pomlad 2Y) samca koconogega ~uka Aegolius funereus, najden 28.4.2005 pod vetrnico v vetrni elektrarni »Ravna 1« na gori Dolac na otoku Pagu (foto: D. Denac) i88 We assumed that the killed individual had most probably migrated from the nearest mountain massive of Velebit, where the Tengmalm’s Owl is known to breed (Kralj 1997, Radovi} et al. 2005). If flying directly from Velebit, the bird must have crossed some 10 km of the open sea. It is known from Croatia that some typical forest owl species can occasionally migrate over the sea, e.g. Tawny Owl Strix aluco (Eler{ek 2002) or Ural Owl Strix uralensis ([tumberger 2000), so this habit can also be expected in Tengmalm’s Owl. In Northern Europe, the migration of Tengmalm’s Owls to non-breeding areas in the autumn starts at the end of August and lasts till the end of October (Pakkala et al. 1994). Since the owl was found on the island of Pag in spring (April), when Tengmalm’s Owl breeding season already starts (März 1995), we can only speculate that it had spent the winter on Pag. The other issue addressed from the find is the habitat. Pakkala et al. (1994) reported that Tengmalm’s Owls move within their potential breeding range and habitat during the search for suitable prey rich areas in the non-breeding period. However, the area on Mt. Dolac as well as the major part of Pag island is an almost treeless open rocky terrain with only xeric grasslands (e.g. Salvia officinalis, Asparagus acutifolius, Crocus reticulatus, Asphodeline lutea, Ruscus aculeatus, Rubia peregrina, Reichardia picroides, Stachis salviaefolius, Marrubium incanum, Stipa pennata, Viola sp., Inula candida, I. viscosa, Drypis spinosa, Scolymus hispanicus), some bushes (e.g. Quercus ilex, Q. pubescens, Phillyrea media, Juniperus oxycedrus, Rubus ulmifolius) and isolated pine trees (Figure 1), much different from the Tengmalm’s Owl breeding habitat in large montane forest complexes. However, the bird had possibly used some small planted pine woods (Pinus nigra, P. halepensis, P. pinaster), since deciduous forest associations, e.g. Orno-Quercetum ilicis and Carpinetum orientalis croaticum, are degraded on the island and are mainly present in the vegetation form of maquis (Horvati} 1963). In general, the non-breeding habitat of migrating Tengmalm’s Owls is still poorly known. It is known that during the winter Tengmalm’s Owls can use small forest patches in otherwise open areas (Knaus & Bruderer 1997, Tome & Vrezec 2000), but our case opens a completely different view of Tengmalm’s Owl habitat use. There is a need for more detailed studies of the non-breeding habitat selection in typical forest owl species, considering that their survival also depends on habitat quality and food conditions during the non-breeding period. In future studies, it would therefore be necessary to record habitat range occupied by forest owls during the non-breeding Acrocephalus X6 (127): 187–190, 2005 period, and to evaluate the overall importance of these habitats for owl populations. At the end, we would like to open another point of view closely associated with the find presented, the effect of wind farms on birds. Wind farms can be an alternative energy source, but their impact on nature, especially birds, should be suitably assessed. When erected, detailed monitoring programme is needed to evaluate their actual impact (Anderson 1999). To our knowledge, no such monitoring programme exists at the discussed wind farm. Considering the data presented, such monitoring would be of course highly recommendable. Edges of rotor blades on the turbines are indeed painted red, which can make them more detectable by birds during the day, but in the night such marks are ineffective and other techniques should be implicated to reduce the impact on owls as well as on other night active birds. Povzetek Dne 28.4.2005 je bil na Pagu na goli kra{ki planoti »Ravna« (cca. 200 m n.v.) gore Dolac najden mrtev koconogi ~uk Aegolius funereus, mlad (2Y) samec. Najdba je zanimiva, ker gre za enega redkih podatkov o pojavljanju koconogega ~uka na obalnem predelu Hrva{ke. Doslej so bili za to obmo~je potrjeni le {tirje podatki, tri iz okolice Senja in en iz okolice Dubrovnika (Zagospom), in vsi so starej{i od 70 let. Koconogi ~uk je na Pag najverjetneje migriral s svojih najbli`jih gnezdi{~ na Velebitu. Znano je namre~, da je del populacije koconogega ~uka, posebej mlade ptice in samice, zunaj gnezditvenega obdobja nomadski. Odpira se vpra{anje habitata, v katerem je ptica bivala na Pagu, saj naj bi koconogi ~uk tudi zunaj gnezditve izbiral potencialni gnezditveni habitat, to pa so v Evropi me{ani in iglasti gozdovi vi{jih leg. Kadaver z zdrobljeno lobanjo je bil najden pod peto vetrnico v vetrni elektrarni Ravna 1. Vzrok smrti je bil trk z vetrnico. Po na{ih podatkih v tej vetrni elektrarni ne opravljajo {tudije vpliva elektrarne na smrtnost ptic, kar bi bilo po tujih priporo~ilih in upo{tevajo~ omenjeno najdbo nujno potrebno. Summary On 28 Apr 2005, a dead young (2Y) male Tengmalm’s Owl Aegolius funereus was found on the island of Pag (N Dalmatia, Croatia) in bare karst area of the rocky Ravna plateau (app. 200 m a.s.l.) of Mt. Dolac. So far, only four published data of Tengmalm’s Owl occurrence in the coastal part of Croatia exist, and all of them are older than 70 years. The bird most probably migrated to the island from its nearest breeding area – Mt. Velebit. According to the literature, part of the population, especially young birds and females, are nomadic during the non-breeding period. But the question on the habitat used on the island of Pag remains open. It is known that during the non-breeding period, Tengmalm’s Owls usually move within their potential breeding range and habitat, which is probably not the case as far as this find is concerned. The carcass was found under the turbine of the wind farm, and collision with the turbine was clearly the cause of the bird’s death. To our knowledge, no monitoring to evaluate the impact of the discussed wind farm on bird mortality exists, but should certainly be started in view of the references and data presented herewith. References Anderson, R, Morrison, M., Sinclair, K. & Strickland, D. (1999): Studying wind energy / bird interactions: a guidance document. – National Wind Coordinating Committee, Washington. Augst, U. (2000): Tengmalm’s Owl (Aegolius funereus) in the National Park “Sächsische Schweiz” (Saxony). – Mitt. Ver. Sächs. Ornithol. 8: 465–474. Cramp, S., ed. (1985): The Birds of the Western Palearctic, Vol. IV. – Oxford University Press, Oxford, New York. Dejaifve, P.A., Novoa, C. & Prodon, R. (1990): Habitat et densité la Chouette de Tengmalm Aegolius funereus a l’extrémité orientale des Pyrénées. – Alauda 58: 267– 273. Dobrynina, I.N. (1994): Seasonal movements of owls (Strigiformes) in the Baltic region based on ringing data. – The Ring 16 (1/2): 77–83. Eler{ek, T. (2002): Lesna sova Strix aluco. – Acrocephalus 23 (115): 199. Fari~i}, J. (2004): Pag – otok na dodiru geografskih mikrosvijetova. [http://www.geografja.hr]. Downloaded: 18.11.2005. Horvati}, S. (1963): Vegetacijska karta otoka Paga s op}im pregledom vegetacijskih jedinica hrvatskog primorja. – Prirodoslovna istra`ivanja JAZU, serija Acta biologica 33 (4): 5–181. Knaus, P. & Bruderer, D. (1997): Winternachweis eines Rauhfußkauzes (Aegolius funereus) im Vorarlberger Rheindelta [A winter record of Tengmalm’s Owl (Aegolius funereus) from the delta of the river Rhine in Vorarlberg]. – Egretta 40 (2): 147–148. König, C, Weick, F. & Becking, J.H. (1999): Owls, a Guide to the Owls of the World. – Pica Press, Sussex. Korpimäki, E. (1997): Tengmalm’s Owl Aegolius funereus. pp. 420-421 In: Hagemaijer, W.J.M. & Blair, M.J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. – T & AD Poyser, London. Kralj, J. (1997): Croatian Ornithofauna in the Last 200 Years [Ornitofauna Hrvatske tijekom poslednjih dvjesto godina]. – Larus 46: 1–112. 189 D. Denac & A. Vrezec: Tengmalm’s Owl Aegolius funereus found in bare karst area of Pag island (N Dalmatia, Croatia) Luka~, G. & Balti}, M. (2001): Diversity and richness of the ornithological collection of the wider Dubrovnik area (Croatia). – Nat. Croat. 10 (4): 321–365. Martinez, J.A., Zuberogoitia, I. & Alonso, R. (2002): Rapaces Nocturnas. Guía para la determinacíon de la edad y el sexo en las Estrigiformes ibéricas. – Monticola Ed., Madrid. März, R. (1995): Der Rauhfußkauz. – Die Neue Brehm-Bücherei, Bd. 394, Westrap Wissenschaften, Spektrum Akademischer Verlag, Heidelberg. Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. – T & AD Poyser Ltd, London. Pakkala, H., Ojanen, M. & Tynjälä, M. (1994): On the autumn movements of the Tengmalm’s Owl (Aegolius funereus) at the Tauvo bird observatory, Northern Finland. – The Ring 16 (1/2): 70–76. Pedrini, P. (1982): Distribuzione altitudinale di Alcuni Strigidae in Val di Tovel (Trentino). – Avocetta 6: 83– 89. Radovi}, D., Kralj, J., Tuti{, V. , Radovi}, J. & Topi}, R. (2005): Nacionalna ekolo{ka mre`a. Va`na podru~ja za ptice u Hrvatskoj. – Dr`avni zavod za za{titu prirode, Zagreb. Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. – Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministarstvo razvitka i obnove, Zagreb. Saurola, P. (1995): Suomen pöllot. – Kirjayhtymä Oy, Helsinki. [tumberger, B. (2000): Koza~a Strix uralensis. – Acrocephalus 21 (98/99): 93. Tome, D. & Vrezec, A. (2000): Koconogi ~uk Aegolius funereus najden na Ljubljanskem barju [Tengmalm’s Owl Aegolius funereus found at Ljubljansko barje]. – Acrocephalus 21 (98/99): 71–73. Vrezec, A. (2003): Breeding density and altitudinal distribution of the Ural, Tawny, and Boreal Owls in North Dinaric Alps (central Slovenia). – J. Raptor Res. 37 (1): 55–62. Vrezec, A. (2004): Medvrstni odnosi med gozdnimi sovami (Strigidae) [Interspecifc interactions between forest owls (Strigidae)]. – Dissertation Thesis, Dep. of Biology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana. Prispelo / Arrived: 22.11.2005 Sprejeto / Accepted: 9.3.2006 190 Acrocephalus X6 (127): 191–193, 2005 Drugo opazovanje plamenca Phoenicopterus ruber roseus v Sloveniji Second record of the Greater Flamingo Phoenicopterus ruber roseus in Slovenia Matja` Ker~ek Kungota pri Ptuju 44, SI–2325 Kidri~evo, Slovenija, e–mail:matjazkercek@yahoo.com 1. Uvod Plamenec Phoenicopterus ruber poseljuje {irno obmo~je ju`ne Evrope, centralne in jugozahodne Azije, Afrike (podvrsta roseus), karibske otoke ter oto~je Galapagos (podvrsta ruber) (Johnson 1997). Nekateri avtorji ju lo~ijo kot samostojni vrsti P. roseus in P. ruber (Sangster 1997). V Evropi je omejen na obmo~je Sredozemlja. Redno gnezdi v [paniji, Franciji, Tur~iji in Azerbajd`anu, od leta 1993 na Sardiniji, od leta 2001 pa v manj{em {tevilu tudi na Cipru. V ve~jem {tevilu se pojavlja tudi na Portugalskem in v Gr~iji, vendar v teh dr`avah ne gnezdi. Evropska populacija je ocenjena na 56.000 – 58.000 gnezde~ih parov. V preteklem desetletju se je populacija plamenca v Franciji mo~no pove~ala, v [paniji in Tur~iji pa je bila stabilna (Birdlife International 2004). [tevilo gnezde~ih parov v Franciji, Italiji in Cipru se {e vedno pove~uje (Bauer et al. 2005). Plamenec je gnezdilec plitvih, braki~nih in slanih lagun, solin in delt, kjer se prehranjuje z vodnimi nevreten~arji, njihovimi jaj~eci in li~inkami. Ob~asno se pojavlja tudi v sladkovodnih mo~virjih in celo na ri`evih poljih. Je izrazito lokalizirana gnezdilka, odvisna od majhnega {tevila primernih mokri{~ (Johnson 1994). Na mnogih lokalitetah je njegovo gnezdenje vezano na leta z ve~jo koli~ino padavin (Johnson 1997). V Evropi se poleg plamenca podvrste roseus pojavljajo {e nominantna podvrsta plamenca Phoenicopterus ruber ruber ter mali P. minor in ~ilski plamenec P. chilensis. Mali plamenec gnezdi v Afriki. Znanih je nekaj opazovanj iz [panije in Francije ter ve~ opazovanj ube`nic v srednji in severni Evropi (Cramp & Simmons 1998, Svensson et al. 1999). Pogosteje lahko v Evropi sre~amo druga dva taksona, pri ~emer gre za osebke, pobegle iz `ivalskih vrtov (kar velja zlasti za ~ilskega plamenca). 2. Opis opazovanja Zadr`evalnik Medvedce (UTM WM53, JV od Pragerskega, SV Slovenija) je bil ob mojem obisku dne 6.12.1999 skoraj popolnoma izpraznjen. Po zaostalih lu`ah so se prehranjevale predvsem {tevilne sive Ardea cinerea in velike bele ~aplje Egretta alba. Po grmovju ob robu zadr`evalnika je posedal veliki srakoper Lanius excubitor, v nizkem letu je lovil svoj plen pepelasti lunj Circus cyaneus, to pa je tudi skoraj vse, kar je bilo prve pol ure mo~ videti. Ob pregledovanju ~apelj me je v o~i zbodel osebek, ki je imel ves ~as sklonjen vrat. Misle~, da se ukvarja s kak{no posebej veliko ribo, sem mu posvetil ve~jo pozornost. Ko je naposled le dvignil glavo, sem namesto harpunastega ~apljinega kljuna zagledal kolenasto ukrivljeni plamen~ev kljun. Opazoval sem plamenca in sicer mladosten osebek (slika 1). Ve~inoma je bil bel, le po temenu in tilniku je bil sivkasto nadahnjen. Letalna peresa so bila ~rna. Kljun je bil svetlo siv s ~rno konico. Osebek se je ves ~as intenzivno prehranjeval, tu in tam pa za trenutek dvignil glavo in se razgledal po okolici. Bil je dokaj zaupljiv, saj sem se mu lahko pribli`al bolj kot ~apljam. O opazovanju sem takoj obvestil tudi druge ornitologe, ki so si plamenca v naslednjih dneh tudi ogledali. Na Medvedcah se je zadr`eval od 6. do 8.12.1999. Slika 1: Plamenec Phoenicopterus ruber roseus, opazovan med 6.12.1999 in 8.12.1999 v zadr`evalniku Medvedce (foto: L. Bo`i~) Figure 1: Greater Flamingo Phoenicopterus ruber roseus, observed between 6 and 12 Dec at Medvedce reservoir (photo: L. Bo`i~) I9I M. Ker~ek: Drugo opazovanje plamenca Phoenicopterus ruber roseus v Sloveniji Lo~evanje plamenca podvrste roseus od drugih plamencev, ki se pojavljajo v Evropi, ni te`avno. Mali plamenec ima prete`no ro`nato obarvano perje, temno rde~ kljun s ~rno konico in rde~e noge (Svensson et al. 1999). ^ilski plamenec je ro`nato obarvan predvsem po spodnjem delu vratu in prsih, medtem ko je plamenec prete`no bel, z ro`natim nadihom na vratu. Nominantna podvrsta plamenca je prete`no oran`no rde~a. Pri vseh vrstah je intenzivnost barve perja odvisna od hrane in letnega ~asa. ^e je vnos karotenoidov, ki jih sintetizirajo alge in drugi organizmi, zmanj{an, je perje manj intenzivno obarvano. Tako ~ilski plamenec kot nominantna podvrsta plamenca imata precej ve~ ~rnine na kljunu kot plamenec podvrste roseus, s tem da ima nominantna podvrsta {e oran`no rde~o bazo kljuna (Sangster 1997). 3. Diskusija Opisano opazovanje je drugo opazovanje te vrste v Sloveniji in ga je potrdila tudi Nacionalna komisija za redkosti (Bo`i~ 2001). Pri opazovanem osebku se zastavlja vpra{anje, ali gre za ptico iz populacije, gnezde~e v naravi, ali ptico, ki je u{la iz ujetni{tva. Poreklo ve~ine ptic, ki so bile opazovane v Srednji Evropi, namre~ ni zanesljivo dolo~eno (Bauer et al. 2005). Obro~kanje plamencev v pokrajini Camargue je pokazalo, da se ve~ji del populacije odseli v Andaluzijo in SZ Afriko, le manj{ina pa ostane ~ez zimo. Najdbe ptic iz Camargue so redke vzhodno od Italije. Delna selitev iz Camargue se pri~ne v juliju in traja do oktobra ali {e kasneje, ~e so temperature nizke. Ptice se vrnejo na gnezdi{~a v marcu, negnezde~i osebki pa ostanejo v prezimovali{~ih vse leto (Cramp & Simmons 1998). Pozimi je vrsta {tevilna na Sardiniji in Cipru (Johnson 1997). Manj{e skupine plamencev redno prezimujejo tudi v severni Italiji (Bauer et al. 2005). Na Mad`arskem je bilo do leta 1998 enajst potrjenih opazovanj. Vsi plamenci so se pojavljali med junijem in avgustom, z eno izjemo v novembru (Gabor et al. 1998). Na Hrva{kem je bil ve~krat opa`en v 19. stoletju. Navajajo tudi zimske podatke, vendar brez natan~nih datumov. Edino natan~no datirano opazovanje je bilo 4.10.1887 v Kraljevici. Za zadnjih sto let ni potrjenih opazovanj (Luka~ 1998, Kralj 1997). Od 80-ih let 20. stoletja se redno in v vseh mesecih pojavlja na Nizozemskem in v nem{ki zvezni de`eli Nordrhein-Westfalen. V [vici je bilo do leta 2003 znanih sedem opazovanj ptic nedvomno divjega porekla in petintrideset tak{nih z dvomljivim poreklom. Ve~ opazovanj je znanih tudi iz Belgije in ^e{ke, vendar nobeno zanesljivo divjih ptic (Bauer et al. 2005). 192 Plamenec je izrazito ob~utljiv za ~lovekovo vznemirjanje (Cramp & Simmons 1998), kar pa v na{em primeru ni dr`alo. Ena razlaga za to je, da gre za pobegli osebek, druga pa, da je bil osebek mo~no sestradan, saj se je ves ~as intenzivno prehranjeval. Poleg tega je za plamence zna~ilna izrazita dru`abnost, tako da le redko vidimo posamezne osebke (Cramp & Simmons 1998). Obstaja mo`nost, da se je osebek lo~il od jate v slabem vremenu. V ~asu opazovanja cikloni pogosto potujejo iz ju`ne Francije prek Padske ni`ine ~ez Slovenijo in Panonsko ni`ino ([egota 1988), tako da bi lahko {lo za osebek iz Camargue. V prid tej trditvi govori tudi dejstvo, da je bil opazovani osebek {e spolno nezrel, ravno ti pa se najve~ klatijo (Cramp & Simmons 1998). Vsekakor pa zanesljiva dolo~itev porekla ptice na osnovi opa`enih zna~ilnosti ni mogo~a. Opisano opazovanje je drugi podatek o pojavljanju te vrste v Sloveniji in ga je potrdila tudi Nacionalna komisija za redkosti. Zahvala: Luki Bo`i~u se zahvaljujem za napotke pri pisanju ~lanka in fotografijo, Borutu [tumbergerju pa za posredovano literaturo. Povzetek Med 6.12. in 8.12.1999 je bil v zadr`evalniku Medvedce (UTM WM53, JV od Pragerskega, SV Slovenija) opazovan spolno nezrel osebek plamenca Phoenicopterus ruber roseus. Ptica se je ve~ino ~asa intenzivno prehranjevala in je bilo dokaj nepla{na. Po zna~ilnostih opazovane ptice ni bilo mogo~e zanesljivo ugotoviti, ali gre za ptico iz naravne populacije ali ube`nico iz ujetni{tva. Opisano opazovanje je drugi podatek o pojavljanju te vrste v Sloveniji in ga je potrdila tudi Nacionalna komisija za redkosti. Summary Between 6 Dec and 8 Dec 1999, an immature Greater Flamingo Phoenicopterus ruber roseus was observed at Medvedce reservoir (UTM WM53, SE of Pragersko, NE Slovenia). The bird was feeding intensely and was not timorous at all. This is the second record for this species in Slovenia and has been confirmed by the National Rarities Committee. Acrocephalus X6 (127): 191–193, 2005 Literatura Bauer, H.–G., Bezzel, E. & Fiedler, W. (eds.) (2005): Das Kompendium der Vögel Mitteleuropas. – AULA Verlag, Wiebelsheim. BirdLife International (2004): Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status. BirdLife Conservation Series No. 12. – BirdLife International, Cambridge. Bo`i~, L. (2001): Poro~ilo Nacionalne komisije za redkosti o opazovanjih redkih vrst ptic za obdobje 1997 – 2000. – Acrocephalus 22 (106/107): 109–113. Cramp, S. & Simmons, K.E.L. (1998): The complete birds of the western Palearctic on CD. – Oxford University Press, Oxford. Gabor, M., Hadarics, T., Waliczky, Z., Schmidt, A., Nagy, T. & Bankovics, A. (1998): An annotated list of the birds of Hungary. – Nomenclatorum Avium Hungariae. Budapest – Szeged. Johnson, A. (1994): Greater Flamingo Phoenicopterus ruber. pp 106–107 In: Tucker, G. M. & Heath, F. A. (eds.): Birds in Europe: Their conservation status. Birdlife Conservation Series No. 3. – Birdlife International, Cambridge. Johnson, A. (1997): Greater Flamingo. In: Hagemeijer, W.J.M. & Blair, M.J. (eds.): The EBCC atlas of European breeding birds: their distribution and abundance. – T & AD Poyser, London. Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednjih dvjesto godina. – Larus 46: 1–112. Luka~, G. (1998): List of Croatian birds. Spatial and temporal distribution. – Natura Croatica 7: 1–160. Sangster, G. (1997): Species limits in famingos, with comments on lack of consensus in taxonomy. – Dutch birding 19: 193–198. Svensson, L., Grant, P.J., Mullarney, K., Zetterstrom, D. (1999): Der neue Kosmos Vogelfuhrer. – Frankch-Kosmos Verlags, Stuttgart. [egota, T. (1988): Klimatologija za geografe. – [kolska knjiga, Zagreb. Prispelo / Arrived: 29.9.2004 Sprejeto / Accepted: 9.3.2006 194 Acrocephalus X6 (127): 195, 2005 Razprava: Komentar na ~lanek Miheli~, T. & Genero, F. (2005): Occurrence of Griffon Vulture Gyps fulvus in Slovenia in the period from 1980 to 2005. – Acrocephalus 26(125): 73–79. Forum: Comments on the article by Miheli~, T. & Genero, F. (2005): Occurrence of Griffon Vulture Gyps fulvus in Slovenia in the period from 1980 to 2005. – Acrocephalus 26(125): 73–79. Davorin Tome Trnovska 8, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: davorin.tome@nib.si Zna~ilnost analiti~nih ornitolo{kih prispevkov je, da pomembni kot tisti o opazovanju ptice. sku{ajo avtorji v njih iz kopice opazovanj ali meritev Kar nekaj previdnosti je potrebno posvetiti tudi izlu{~iti dolo~ene vzorce in zna~ilnosti v pojavljanju ali uporabi nadomestnih podatkov oz. surogatov. To so obna{anju ptic. Pri tem so pogosto premalo pazljivi. podatki, do katerih zaradi razli~nih razlogov te`ko Delajo zaklju~ke na podlagi podatkov, ki niso bili zbrani pridemo, zato jih prika`emo z drugimi podatki, ki zastavljenim ciljem primerno. Najpogostej{a napaka naj bi bili z njimi v povezavi. Surogat za gnezditveno je podcenjevanje pomena negativnih rezultatov. V gostoto kosca na travnikih je npr. {tetje kli~o~ih prispevku o beloglavih jastrebih Gyps fulvus v Sloveniji samcev. Ve~ ko jih kli~e, ve~ je na travniku gnezd, kar jih je kar nekaj. je nekaj raziskav potrdilo. ^eprav povezava ni ravno Sami podatki o opazovanjih jastrebov so ve~inoma popolna, je zadovoljiv pribli`ek za vrsto, katere gnezda novi, {e neobjavljeni, predstavljeni dovolj pregledno in ne najde{ tako zlahka. Avtorja prispevka o jastrebih u~inkovito, tako da je prispevek s tega vidika precej{en sta kot nadomestni podatek za raz{irjenost termi~nih doprinos k poznavanju avifavne Slovenije. Zaklju~ki vetrov v JZ Sloveniji vzela podatke o aktivnosti analiz pa so precej neprepri~ljivi, kar je posledica padalcev. Padalci i{~ejo termi~ne stebre, da podalj{ajo zbiranja podatkov po principu ankete ali prevelike u`itek jadranja, a termi~ni vetrovi se pojavljajo tudi `elje avtorjev po analizi; kot na primer, da se jastrebi v sredi ravnin, do kamor padalci iz vzleti{~ na gorskih Sloveniji pojavljajo le v topli polovici leta. Zaklju~ek grebenih ve~inoma ne zahajajo. Ali potem takem je sicer podkrepljen s sliko, ki pa ji manjkajo klju~ni podatki v prispevku prikazujejo povezanost med podatki, da bi bila tudi prepri~ljiva. Ne obravnava ~asa, pojavljanjem jastrebov in termike, ali povezanost med v katerem so bili jastrebi iskani a ne opa`eni. Manjka pojavljanjem ptic in pojavljanjem padalcev? Oz. glede ji torej predstavitev tudi negativnih rezultatov. Tako na to, da so v prispevku obravnavani le nesistemati~no v resnici ne vemo ali jastrebov v mrzli polovici leta zbrani podatki, rezultat lahko razlo`imo tudi tako, da res ni, ali jih morda samo nih~e ni iskal tako zavzeto se na Primorskem opazovalci ptic in padalci zna~ilno kakor poleti. pojavljajo na istih mestih. Zaradi neupo{tevanja negativnih rezultatov so Precej bolj “znanstveno” bi ~lanek deloval, ~e neprepri~ljivi tudi zaklju~ki o geografskem vzorcu bi avtorja analize predstavila kot hipoteze in ne kot pojavljanja jastrebov. V prispevku izvemo vse o tem, zaklju~ke raziskave. Seveda, povsem mo`no je, da bi kje so bili opa`eni in v kak{nem {tevilu, a ni~ o tem, bile {tevilne med njimi s sistemati~nim delom tudi kje so jih opazovalci iskali, pa ne tudi na{li. Morda se potrjene, a o tem lahko v naprej le ugibamo. zdi komu tak podatek odve~, a pomislite, da delate raziskavo, v katero trgovino najraje hodijo kupci in bi se na zadnje mesto uvrstila trgovina, pred katero kupcev sploh niste {teli. Bi se ~udili? V Acrocephalusu starega kova, ki je objavljal bolj ali manj le opisne prispevke je bilo objavljanje podatkov o krajih, kjer ptic nismo opazili precej nesmiselno po~etje. V analiti~nih prispevkih novega ~asa so ti podatki enako 195 196 Acrocephalus 26 (127): I97-2O3, 200J Iz ornitoloŠke BELEŽNICE From the ornithological notebook Slovenija / Slovenia Velika bela čaplja Egretta alba Great White Egret – several observations of an individual with distinctly shaped neck between Jun 2002 and Nov 2004 at Medvedce reservoir (UTM WM53, SE of Pragersko, NE Slovenia) Na vodnem zadrževalniku Medvedce gnezdi, se seli ali kako drugače zadržuje na stotine ptic, vendar je brez sodobne znanosti ali posebnih označb zelo težko ugotoviti, ali se posamezni osebki pojavljajo večkrat, morda celo v različnih obdobjih. Ena takšnih priložnosti se mi je ponudila v Medvedcah. Junija 2002 sva z Matjažem Kerčkom opazila osebek velike bele čaplje s specifično oblikovanim vratom. Preprost opis bi bil, da ima ta caplja zlomljen vrat. Kadar ga je popolnoma iztegnila, je del vratu ostal pravokotno prelomljen naprej. Prvič je bila opažena 6.6.2002, na zadrževalniku pa se je zadrževala vsaj do 10.7.2002. Videna je bila še v letu 2003 in aprilu 2004, zadnjič pa novembra 2004. Torej je bil en osebek zvest Medvedcam več kot dve leti, kar kaže na zanimivo navezanost posameznih osebkov na določene kraje. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI—2204 Miklavž, Slovenija, e—mail: dejanonih@email.si Črna štorklja Ciconia nigra Black Stork — late observation of 1Y individual at Medvedce reservoir (UTM WM53, SE of Pragersko, NE Slovenia) on 28 Oct and 7 Nov 2004 Ko sem 28.10.2004 hodil po severni strani vodnega zadrževalnika Medvedce (JV od Pragerskega, SV Slovenija), sem iz večjega sestoja rogoza Typha sp. nehote splašil več sivih čapelj Ardea cinerea in velikih belih čapelj Egretta alba. Takoj sem opazil, da ena izmed čapelj nima zanje značilne drže v letu. Podrobnejši pogled skozi teleskop mi je razkril, da sem imel priložnost opazovati pozen mladosten osebek črne štorklje. Z verjetno istim osebkom sem se srečal tudi 7.11.2004. Takrat je štorklja stala na stari lovski opazovalnici sredi travnikov v Medvedcah. To opazovanje je dopolnilo redkim, a obstoječim pozno jesenskim podatkom o tej vrsti [Ficko, B. (2001): ČrnaštoAlja Ciconia nigra. — Acrocephalus 22 (104/105): 55; JurČević, I. (2001): Črna štorklja Ciconia nigra. —Acrocephalus 22 (108): 181]. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI—2204 Miklavž, Slovenija, e—mail: dejanonih@email.si Reglja Anas querquedula Garganey – a flock of 600 individuals observed on Lake Cerknica (UTM VL56, central Slovenia) on 28 Mar 2005 Cerkni{ko jezero je bilo 28.3.2005 skoraj polno vode in na njem je mrgolelo rac. Opazovati je bilo mogo~e prakti~no vse vrste rodov Anas in Aythya, {e posebej {tevilne pa so bile reglje. Pre{tel sem jih 600, kar se mi je že na terenu zdelo nenavadno veliko. Mojo domnevo je potrdil pregled literature – doslej objavljeno najve~je {tevilo regelj, ki so se ustavile na selitvi na Cerkni{kem jezeru, je bilo 300, opazovane pa so bile skorajda na isti datum (29.3.) leta 1992 [Kmecl, P. & Rižner, K. (1993): Pregled vodnih ptic in ujed Cerkni{kega jezera; spremljanje {tevil~nosti s poudarkom na preletu in prezimovanju. – Acrocephalus 14 (56/57): 4–31]. Dne 23.3.2003 je bilo na jezeru 200 osebkov [Vrezec, A. & Eler{ek, T. (2003): Žerjav Grus grus & togotnik Philomachus pugnax. – Acrocephalus 24 (116): 32]. Cerkni{ki pejsaž so tradicionalno dopolnili {tirje pari krule~ih rjavovratih ponirkov Podiceps grisegena, nato pa {e jata 200 togotnikov Philomachus pugnax nad obzorjem. Damijan Denac, Gorki~eva 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: damijan.denac@nib.si Koconoga kanja Buteo lagopus Rough–legged Buzzard – one individual observed at ^rni Kal (UTM VL14, SW Slovenia) on 7 Nov 2004; unusually early and far from its regular wintering quarters in NE Slovenia Dne 7.11.2004 smo se peljali na družinski izlet na Primorsko. Med po~asno vožnjo po ~rnokalskem klancu navzdol sva s Katarino zagledala kanjo, ki je imela {iroko ~rto na koncu svetlega repa, in takoj nama je bilo jasno, da kanja ni »navadna«, ampak koconoga. Podatek je zanimiv iz dveh razlogov: prvi~ je zelo zgoden – koconoge kanje so pri nas pogostej{e pozimi, pa {e to v njeni drugi polovici, in drugi~ – prakti~no vsa dosedanja opazovanja so iz SV Slovenije, kar je razumljivo, saj se k nam priselijo z vzhoda [Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. – Tehni{ka založba Slovenije, Ljubljana]. Damijan Denac, Gorki~eva 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenija Katarina Denac, Gorki~eva 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenija 197 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook Sokol plenilec Falco cherrug Saker Falcon – one individual observed at Medvedce reservoir (UTM WM53, SE of Pragersko, NE Slovenia) on 13 Aug 2003 Na koledarju pi{e 13.8.2003. Dopoldan je, sonce pa že neusmiljeno pripeka. V sredini avgusta {tevilo mlakaric Anas platyrhynchos in lisk Fulica atra v Medvedcah skokovito naraste, tako da porabim kar precej ~asa, preden pre{tejem vse ptice na vodni povr{ini. Ob pregledovanju nasipa za hip uzrem ujedo s smetanasto rjavo glavo. Pomislim, da je rjavi {karnik, ter takoj spet usmerim teleskop proti ujedi. Poleg zelo svetlo rjave glave opazim {e tanek brk na licih in srednje rjav hrbet. Po teh zna~ilnostih ugotovim, da gre za sokola plenilca. Sokola opazujem kako minuto, dokler ne izgine v nizkem letu za nasipom. To je že tretje opazovanje te vrste na Dravskem polju, obe prej{nji opazovanji pa sta iz pomladnih mesecev. [Vogrin, M. (1996): Sokol plenilec Falco cherrug. – Acrocephalus 17 (75/76): 84.]. Med naslednjimi rednimi obiski Medvedc sokola nisem ve~ opazil. Podatek o opazovanju sokola plenilca je potrdila Nacionalna komisija za redkosti. Matjaž Ker~ek, Kungota pri Ptuju 44, SI–2325 Kidri~evo, Slovenija, e–mail: matjazkercek@yahoo.com Sloka Scolopax rusticola & pegasta sova Tyto alba guttata Woodcock & Barn Owl – on 21 Oct 2005, a Woodcock was found dead on Pragersko – Ptuj road (UTM WM54, WM64, Dravsko polje, NE Slovenia); on the very same road, three killed Barn Owls were also found between 23 and 28 Nov 2002; these and several other unpublished data clearly indicate that this part of the road is extremely dangerous for birds Ravna cesta Pragersko – Ptuj gotovo spada med najbolj »~rne to~ke« za ptice v SV Sloveniji. ^e jo primerjam z drugimi cestami v SV Sloveniji, na njej nadpovpre~no pogosto naletim na povožene sove ali druge ptice. Z Željkom [alamunom sva na primer 21.10.2005 na tej cesti na mestu, ko se za~ne gozd pred Kidri~evim, na{la povoženo sloko, malo pred njo pa {e malo uharico Asio otus. V zapiskih pa sem na{el {e tri podatke o povoženih pegastih sovah s tega odseka (23.11.2002: 1 os., 28.11.2002: 2 os.). V {ir{i okolici je Dominik Bombek istega leta prav tako v novembru na{el {e tri povožene pegaste sove [Bombek, D. (2003): Pegasta sova Tyto alba guttata. – Acrocephalus 24 (118): 112]. ^e kje, potem bi prav na tej cesti kazalo podrobneje raziskati vpliv prometa na ptice in pripraviti ukrepe za zmanj{anje njihove smrtnosti. Damijan Denac, Gorki~eva 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenija e–mail: damijan.denac@nib.si ^rnoglavi galeb Larus melanocephalus Mediterranean Gull – breeding attempt with Black– headed Gull Larus ridibundus in a Black–headed Gull colony at Ptuj reservoir (UTM WM74, NE Slovenia) in May 2005 V koloniji re~nih galebov Larus ridibundus na malem ptujskem otoku se je 14.5.2005 zadrževal odrasel ~rnoglavi galeb. Medtem ko tega dne {e ni kazal gnezditvene aktivnosti, je bilo kasneje, 22.5.2005, njegovo vedenje že povsem druga~no. Aktivno je dvoril in prina{al hrano re~nemu galebu. Po njegovem vedenju sode~ je {lo za samca, ki je snubil samico. Ona je prineseno hrano sprejemala, vmes pa gradila gnezdo. Pri predaji hrane sta glasno komunicirala že o~itno kot (me{ani) par~ek. 29.5.2005 ga je v koloniji opazoval {e Alen Ploj, kasneje pa ga tam nismo ve~ videli. Teritorialni ~rnoglavi galeb je bil v koloniji na Ptujskem jezeru že opazovan [Smole, J. (2002): Prvi teritorialni ~rnoglavi galeb Larus melanocephalus v Sloveniji. – Acrocephalus 22(109): 225–226], zato je najverjetneje le {e vpra{anje ~asa, ko se bosta pri nas sre~ala samec in samica in bomo pri~a uspe{nemu gnezdenju. Pojavljanje odraslih ~rnoglavih galebov v SV Sloveniji pa ima tudi že svojo zgodovino. Na Ledavskem jezeru na Gori~kem je Iztok Geister 9.7.1984 opazoval sedem odraslih ptic [Geister, I. (1990): Prelestne prikazni. – Samozaložba, Ljubljana]. Od 70–ih let naprej se je evropska populacija ~rnoglavega galeba okrepila [BirdLife International (2004): Birds in Europe: Population estimates, trends and conservation status. BirdLife Conservation Series No. 12. – BirdLife International, Cambridge], zato je vrsta lahko raz{irila svoj gnezditveni areal. Damijan Denac, Gorki~eva 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: damijan.denac@nib.si Jakob Smole, Cafova 4, SI–2000 Maribor, Slovenija Mala uharica Asio otus Long–eared Owl – breeding site found in 2005 near Zavrh on Meni{ija plateau (UTM VL58, central Slovenia) at 730 m a.s.l. Petje male uharice sem nedale~ od Zavrha na Meni{iji prvi~ zasli{al ob mraku dne 22.3.2005. Na isti lokaciji na nadmorski vi{ini 730 m sem petje potem sli{al {e ve~krat, nekajkrat že podnevi. Da je bila gnezditev uspe{na, se je pokazalo v za~etku junija, ko sem prvi~ sli{al ogla{ajo~e se mladi~e. Samega gnezda nisem uspel najti, mladi~e, ki sem jih poslu{al {e do druge polovice julija, pa sem najpogosteje opazil v kro{njah smrek ali borovcev, v me{anem sestoju nedale~ od makadamske ceste. V bližini se raztezajo tudi ve~ji ko{eni travniki in pa{niki, kjer sem ve~krat opazoval odrasle male uharice, ki te povr{ine verjetno uporabljajo za 198 Acrocephalus X6 (127): I97-2O3, 200J lov. Na isti lokaciji se pojavlja tudi lesna sova Strix aluco, nekoliko dlje v okoli{kih gozdovih pa je mo~ sli{ati {e koza~o Strix uralensis in koconogega ~uka Aegolius funereus. Za zdaj je to prvo znano gnezdenje male uharice za obmo~je Meni{ije. Podatek je toliko bolj zanimiv, ker mala uharica velja za nižinsko vrsto. Pregled znanih podatkov je pokazal, da je bila v polovici primerov zabeležena na nadmorskih vi{inah 250 – 370 m [Tome, D. (1996): Vi{inska raz{irjenost sov v Sloveniji. – Acrocephalus 17 (47): 2–3]. Kljub temu pa ta podatek ni edina izjema, saj so jo na Pohorju in v Julijskih Alpah na{li celo na vi{inah okoli 1400 m [Boži~, L. & Vrezec, A. (2000): Sove Pohorja. – Acrocephalus 21 (98/99): 47–53; Miheli~, T. (2000): Mala uharica Asio otus. – Acrocephalus 21 (98/99): 98.] Miha Krofel, Zavrh pri Borovnici 2, SI–1353 Borovnica, Slovenija, e–mail: mk_lynx@yahoo.co.uk Veliki skovik Otus scops Scops Owl – on 7 May 2003, 1 ind. observed resting during the day in a young and dense willow tree stand at Ljubljansko barje (UTM VL49, central Slovenia) near the village of Drenov gri~ Na Ljubljanskem barju sem imel 7.5.2003 naravoslovno ekskurzijo. {ele proti koncu kraj{ega predavanja na Jur~evem {oti{~u med Drenovim gri~em in Bevkami sem se zavedel, da nas je ves ~as iz gostega vrbovja, od nas oddaljenega vsega dva metra, z vi{ine kakega metra in pol nepremi~no opazoval veliki skovik. Bil je sivo obarvan in iz priprtih o~i mu je sijala rumena {arenica. Ko sem novico sporo~il poslu{alcem in so se ti obrnili proti njemu, se je spla{il in odletel. [e danes sem presene~en, da je za dnevno po~ivali{~e izbral gosto mlado vrbovje, po katerem se je le s težavo prebijal, ko je zletel. Prej bi ga pri~akoval na kak{nem starem visokodebelnem sadnem drevesu ali glavati vrbi. Bržkone mu je gosto vrbovje dajalo varno zavetje pred neslutenimi plenilci. Damijan Denac, Gorki~eva 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: damijan.denac@nib.si Kratkoprsti {krjanec Calandrella brachydactyla Short–toed Lark – 1 observed at [empasko polje (UTM VL08, W Slovenia) on 20 Apr 2002, feeding and singing; a few days later not found there any more Dne 20.4.2002 smo se z Andrejem Figeljem ter Michaelom Szabom, kljub tisti dan spremenljivemu vremenu s pogostimi plohami, odpravili na [empasko polje. Le to leži v spodnji Vipavski dolini ob vznožju Trnovske planote. Neko~ je kazalo podobo kulturne krajine, kakr{no lahko danes vidimo pri Aj{evici ali v vipavskih Mlakah. Danes pa je to meliorirano polje brez mejic in pove~ini posejano s koruzo. Eden redkih gnezdilcev tu je ~opasti {krjanec Galerida cristata, ki ga je želel videti tudi Michael. Ko smo stopili iz avtomobila, smo poleg ~opastega sli{ali tudi petje poljskega {krjanca Alauda arvensis in hribskega {krjanca Lullula arborea. Pozornost smo usmerili v jato belih pastiric Motacilla alba in rumenih pastiric Motacilla flava, ki so se prehranjevale na bližnji sveže zorani njivi. Med njimi se je dvajset metrov pro~ od nas smukal svetel pti~ vrab~je velikosti. Ker smo bili opremljeni s teleskopom smo si ga ogledali zelo dobro. Na prvi pogled smo družno ugotovili, da je {krjanec, nismo pa vedeli kateri {krjanec je. Bil je manj{i kakor poljski {krjanec in svetlej{i kot hribski {krjanec. Tudi kljun je bil kraj{i in bolj stož~ast. Da gledamo kratkoprstega {krjanca so nam dokon~no potrdili belo grlo in prsi ter ~rnikasta proga prek peruti. Nato je nekajkrat poletel na vi{ino {tirih metrov, naredil kraj{i krog, medtem pa nekaj malega zapel. A vendar je bila ptica tu le na preletu, saj je ob ponovnih obiskih nisem ve~ zasledil. Podatek je potrdila Nacionalna komisija za redkosti. Jernej Figelj, Pav{i~evo naselje 29, SI–5000 Nova Gorica, Slovenija Hrva{ka / Croatia Griffon Vulture Gyps fulvus Beloglavi jastreb – 1 ozna~en osebek opazovan 4.9.2005 v bližini jezera Sakada{, naravni park Kopa~ki rit (UTM CR25, V Hrva{ka) On 4 Sep 2005, a large raptor flew above me near Lake Sakada{, Kopa~ki rit Nature Park (UTM CR25). Despite the unfortunate fact that the sun was not in the best position, I managed to make several photographs, from which it became evident that the bird was in fact a Griffon Vulture (see photo). Much to my surprise, the photograph revealed that the bird had a wing-tag with dark “KS” code on its right wing, as well as a colour ring on its right leg. On the basis of l99 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook these marks and with the kind help of Dr Goran Su{i}, we identified the bird, named Severin, that had been ringed as pullus on 15 May 2005 in the colony on Cres Island. Griffon Vultures bred in the Pannonian plain prior to the 19 century. They were observed four times in the area of Kopa~ki rit during the 19 century, for the last time on 15 Mar 1890 [Mikuska, J., Mikuska, T. & Romulić, M. (2002): Vodi~ kroz biolo{ku raznolikost Kopa~kog rita. Knjiga 1 – Ptice. – Matica Hrvatska, Osijek]. Since then, their population suffered a heavy decline due to overhunting, poisoning and collapse of traditional husbandry, and the birds retracted to the high mountains of the Balkan Peninsula. The only existing population in Croatia breeds in the Kvarner Archipelago, namely on the islands of Cres, Prvi}, Krk and occasionally Pag, with a total population of 90 - 100 pairs (Radović, D., Kralj, J., Tuns, V. & Ciković, D. (2003): Crvena knjiga ugroženih vrsta ptica Hrvatske. – Ministarstvo za{tite okoli{a i prostornog ure|enja, Zagreb). Mario Romuli}, Orlov put 1, HR–31327 Bilje, Croatia, e–mail: info@romulic.com, web page: www.romulic.com Levant Sparrowhawk Accipiter brevipes Kratkonogi skobec – 1 osebek opažen nad Dubrovnikom dne 29.10.2005 Levant Sparrowhawks leave their Balkan nesting areas between mid-August and early September [Reiser, O. & Führer, L. (1896): Materialien zu einer Ornis Balcanica, IV Montenegro. – Carl Gerolds Sohn, Vienna]. On 29 Oct 2005, during a short rest at the parking place along the main E–80 road above the old town of Dubrovnik (UTM BN62), we saw a solitary Levant Sparrowhawk in juvenile plumage. Around 11.35 h CET, the hawk was actively migrating along the mountain ridge above the town in a south-east direction following the Adriatic coastline. According to B. [tumberger, the location of our observation was 20 - 25 km north of Cavtat [Štumberger, B. (2005): Levant Sparrowhawk Accipiter brevipes. – Acrocephalus 26 (127): 200], the only currently known nesting site in Croatia. Autumn migration of Levant Sparrowhawks across Israel is concentrated within a very short period between 14 and 26 Sep [Leshem, Y. & Yom-Tov, Y. (1996): The magnitude and timing of migration by soaring raptors, pelicans and storks over Israel. – Ibis 138: 188–203]. Diurnal migration decreases towards mid-October, while numbers tracked at night by radar were highest during the last two weeks of the month [Stark, H. & Liechti, F. (1993): Do Levant Sparrowhawks Accipiter brevipes also migrate at night? – Ibis 135: 233–236]. To our knowledge, our observation is an extremely late date within the species’ breeding range, while G. Kouzmanov & G. Stoyanov mention a comparatively 200 late end of autumn migration till mid-November in Bulgaria [Kouzmanov, G. & Stoyanov, G. (1998): Sobre la situación actual del Gavilán Griego Accipiter brevipes en Bulgaria, pp. 247-250 In: Chancellor, R D., Meyburg, B.-U. & Ferrero, J. J. (eds.): Holarctic Birds of Prey. – WWGBP & ADENEX, Berlin and Mérida]. Peter Sackl, Steiermärkisches Landesmuseum Joanneum, Forschungsstätte “Pater Blasius Hanf am Furtnerteich, Raubergasse 10, A–8010 Graz, Austria, e–mail: peter.sackl@stmk.gv.at Tina Lon~ar, Gosposvetska 12, SI–2000 Maribor, Slovenia, e-mail: martina_loncar@yahoo.com Levant Sparrrowhawk Accipiter brevipes Kratkonogi skobec – samec teritorialno kroži dne 9.5.2003 pri kraju Komaji (UTM BN71, Cavtat, Konavelsko polje) On 9 May 2003, I observed a male Levant Sparrowhawk at about 10.00 h along the Adriatic throughfare (E–80) near the village of Komaji (Cavtat), while marking its territory with the characteristic circling above a hardwood forest spreading along the edge of the rising floodplain of Konavelsko polje (UTM BN71). As there have been no data on this species from this area in the last twenty years [Radović, D., Kralj, J., Tuns, V. & Ciković, D. (2003): Red Data Book of Birds of Croatia. – Ministarstvo za{tite okoli{a i prostornog ure|enja, Zagreb], the observation of this individual indicates that breeding of this species in the only known breeding area in the territory of Croatia is still possible (OEAC code: breeding possible). Borut [tumberger, SI–2282 Cirkulane 41, Slovenia, e-mail: stumberger@siol.net Veliki škurh Numenius arquata Curlew – 1 individual seen in Supetarska draga on Rab Island between 1 and 2 Jun 2004 (UTM VK76, N Dalmatia) V okviru terenskih vaj za ekosisteme na otoku Rabu smo obiskovali slani{~a. Tako smo se 1.6.2004 odpravili na slani{~e v Supetarski dragi. Tam smo med opravljanjem nam naložene vaje opazili ve~jega pobrežnika. Ni bilo težko prepoznati velikega {kurha. In na tem slani{~u se je zadrževal tudi dan kasneje. Letujo~i osebki so sicer znani s hrva{ke obale, vendar so redki [Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. – Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministrstvo razvitka i obnove, Zagreb]. Zanimivej{i vrsti na tem slani{~u sta bili {e odrasel osebek rjave ~aplje Ardea purpurea in {krjan~ar Falco subbuteo. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI–2204 Miklavž, Slovenija, e–mail: dejanonih@email.si Acrocephalus X6 (127): 197-203, 2005 Lesna sova Strix aluco & veliki skovik Otus scops Tawny & Scops Owl – a male Tawny Owl was heard calling on the island of Pag (N Dalmatia) on 28 Apr 2005 near the village of Povljana (UTM WK00), and a pellet was found near the village of [imuni (UTM WK02); Scops Owl was heard calling in the town of Pag (UTM WK02) on 22 Apr 2004 Otok Pag je znan po svojih kamnitih goli~avah in negozdnem zna~aju. Strnjenih gozdnih sestojev na Pagu je malo – le približno 15%, v glavnem pa gre za sekundarne borove gozdove (Pinus nigra, P. halepensis, P. pinaster) in makijo [Horvati}, S. (1963): Vegetacijska karta otoka Paga s op}im pregledom vegetacijskih jedinica hrvatskog primorja. – Prirodoslovna istraživanja JAZU, serija Acta biologica 33 (4): 5–181]. Dne 27.4.2005 smo v tak{nem gozdu malo pred [imuni na{li izbljuvek lesne sove. V no~i 28.4.2005 smo z metodo predvajanega posnetka neuspe{no izzivali pegasto sovo Tyto alba, pa~ pa smo pri Povljani sli{ali spontano teritorialno ogla{ajo~ega se samca lesne sove. Najverjetneje je na otoku gnezdil, kot je to sicer obi~ajno za hrva{ko Primorje in nekatere otoke, {e posebej Cres [Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom poslednjih dvjesto godina. – Larus 46: 1–112]. Dne 22.4.2004 smo v centru mesta Pag poslu{ali tudi velikega skovika Otus scops, ki se je razburjeno odzval na žvižganje in takoj priletel bliže, celo na teraso apartmaja, od koder smo ga izzivali. Ob tem so se »odzvali« tudi doma~ini in na njegovo ogla{anje za~eli ploskati in ga preganjati. Kasneje smo od njih izvedeli, da ga ne marajo, ker »prina{a smrt«. Damijan Denac, Gorki~eva 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenija Katarina Denac, Gorki~eva 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenija Žalobna sinica Parus lugubris Sombre Tit – 1 observed near Vrije{tica in the Neretva delta (UTM YH16, S Dalmatia) on 27 Apr 2001; a pair feeding the young observed under a rockwall above Kula Norinska on 1 May 2001 Dne 27.4.2001, po kon~anem jutranjem popisovanju bobnaric Botaurus stellaris blizu naselja Vrije{tica, sva se s Primožem Kmeclom odpravila proti zapu{~enim hi{am na robu mo~virja. Z garigo pora{~eni hribi se tukaj spu{~ajo do roba delte. Med potjo sva opazila sinico, ki je ravno priletela na vrh grma. Po izrazitem ~rnem slin~ku in trikotni belini na glavi sva ugotovila, da gre za žalobno sinico. Drugi~ smo to vrsto opazovali dne 1.5.2001, ko nas je ve~ina udeležencev odprave v delto Neretve popisovala skalne brgleze Sitta neumayer, sredozemske kup~arje Oenanthe hispanica melanoleuca in pu{~avce Monticola solitarius v stenah nad vasjo Kula Norinska. Poleg teh ptic je gnezdil v tej steni {e po par velikih uharic Bubo bubo, sokolov selcev Falco peregrinus in postovk F. tinnunculus. Ko smo že zaklju~ili s popisovanjem, je na pobo~ju pod stenami Luka Koro{ec opazil žalobno sinico. Kmalu zatem smo opazili {e en osebek. Po dalj{em opazovanju smo ugotovili, da gre za par, ki krmi mladi~e, saj sta imela hrano v kljunu in se tiho, a razburjeno ogla{ala. Ena izmed ptic je tudi zapela tipi~no kitico žalobne sinice. Ni pa se nam posre~ilo ugotoviti, ali so mladi~i {e v gnezdu ali pa že speljani. Matjaž Ker~ek, Kungota pri Ptuju 44, SI–2325 Kidri~evo, Slovenija, e–mail: matjazkercek@yahoo.com Common Redpoll Carduelis flammea Brezovček – jata 8 ptic opazovana 19.1.2006 na ribnikih Podunavlje, naravni park Kopa~ki rit (UTM CR35, N Croatia) On 19 Jan 2006, I was carrying out the regular monitoring of bird fauna in Kopa~ki rit Nature Park. At the largest fishpond, a flock of eight birds suddenly landed in front of my car on the weed vegetation along the fishpond dike. The birds did not pay attention to my presence while searching for food. From a distance of 6 – 10 m, using binoculars and a bird guide, it was not difficult to determine the species – the Redpoll. The birds had bright red foreheads and one of them, a male, had a pink breast. Redpolls are considered rare guests in the area [Mikuska, J., Mikuska, T. & Romuli}, M. (2002): Vodi~ kroz biolo{ku raznolikost Kopa~kog rita. Knjiga 1 – Ptice. – Matica Hrvatska, Osijek]. For the Baranya region, there are only two records: Mojsisovics referred to Redpolls for Bilje village, as well as for bird collection in the Bilje Museum, but without giving any details on the date and place [Mojsisovics, A. (1889): Zogeographische Notizen über Süd–Ungarn aus den Jahren 1886 – 1888. Ein III. Nachtrag zur «Fauna von Béllye und Dárda». – Mitteilungen Des Naturwissenschaftlichen Vereines für Steiermark 24: 233–269]. However, Rössler did not find this species in that collection during 1905. The second author referring to Redpolls at Bilje was Schenk [Schenk, J. (1918): Aves, pp. 1–112. In: Fauna Regni Hungariae, Regia Sociates Scientiarum Naturalium Hungarica, Budapest], but again without any further details on place and date, and probably referring to the previous observation. On the other hand, there are at least six observations of Redpolls on the left Danube bank near the town of Apatin in the last century, confirming the fact that they are rare winter guests [Lakato{, J. (1989): Sjeverna jur~ica, Acanthis flammea, u Apatinu tokom zime 1986/87. godine. – Ciconia 1: 54; Lakato{, J. (1979): Ptice Apatina. – NNIU “Glas komune”, pp. 1–63, Apatin]. These data give additional weight to my 201 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook observation as the first certain record of Redpolls in Baranya and Kopa~ki rit Nature Park. Tibor Mikuska, Kopa~ki rit Nature Park Management Office, Ul. Petefi {andora 33, HR–31327 Bilje, Croatia, e.mail: tmikuska@kopacki-rit.com Bolgarija / Bulgaria Osprey Pandion haliaetus Ribji orel – verjetno gnezdenje para v bližini zadrževalnika Ogosta (UTM FP70, SV Bolgarija) med letoma 1997 in 2004 During the recent years, there have been some separate records showing that Osprey is a very rare breeding bird in Bulgaria. According to Kostadinova [Kostadinova, I. (1997): Important bird areas in Bulgaria. BSPB Conservation Series, Book 1. – BSPB, Sofia (in Bulgarian)], between 3 and 5 pairs breed in the country, but Nankinov et al. [Nankinov, D. et al. (2004): Breeding totals of the ornithofauna in Bulgaria. – Green Balkans, Plovdiv] state that 6 – 10 pairs breed there. No published records are available on observations of Osprey during the breeding period in the vicinity of Ogosta Dam lake (UTM FP70, NE Bulgaria). By the end of 2004, during our studies of the wintering waterfowl on the lake, we gathered some data on the presence of Osprey in the area. According to a local fisherman, a pair had been observed during the breeding season annually between 1997 and 2004. The same person told us that a nest had been built in an old oak tree close to the southern shore of the lake. During this period, the pair was observed rearing the young several times during different breeding seasons. In the spring and summer of 2005, we made a special search for the species in the area of Ogosta Dam lake. On 16 Apr 2005 and 21 Apr 2005, we observed a single Osprey fishing on the lake. On 14 May 2005, we noticed both male and female birds catching fish together in a shallow bay of the reservoir, where the fish concentrated for reproduction. During May 2005, we conducted a survey in the area in which an Osprey nest was supposed to be situated. A mass tree cutting was registered at the place described as the exact locality of the pair. Obviously, the old tree with the nest had been cut down. The Ospreys probably built a new nest in the neighbouring forested area. But even if this is true, the species did not breed successfully this year, considering that we did not observe even a single bird of the species during our visits in the area in June and July. We have reason to believe that one of the individuals of that pair was shot by poachers, but unfortunately have no secure proof of such a deed. Georgi P. Stoyanov, Centre for Conservation and Support of the Wild Fauna Durrell, Sofia 1618, Golyam Bratan Str No 23, Bulgaria, e–mail: georgips@abv.bg 202 Petar Shurulinkov, Institute of Zoology, Bulgarian Academy of Science, 1000 Sofia, Tsar Osvoboditel 1, Bulgaria, e–mail: shurulinkov@mail.bg Todor Todorov, Natural Protection Society, 3900 Belogradchik, Bulgaria, e–mail: toshe_65@abv.bg Saker Falcon Falco cherrug Sokol plenilec — dne 7.1.2006 opažen 1 osebek v bližini vasi Dolno Ozirovo (UTM FN99, SZ Bolgarija) On 7 Jan 2006, a Saker Falcon was observed in the region of the village Dolno Ozirovo (UTM FN99, NW Bulgaria). The bird was registered at around 14.00 h at an altitude of 400 m a.s.l. in the Vrachanska Mountain, within the boundaries of “Vrachanski Balkan” Nature Park. The weather was cloudy, the temperature approx. 4o C (during the night falling down to –10o C); there was snow cover of about 10 – 15 cm. The bird was actively flying and swooping very low above the crowns of trees around the ridges of hills covered with mixed forests – it perched for a while in a high tree, and eventually flew away to the nearby open terrain. It was clear that the falcon was hunting there, and at the time of its registration 10 Wood Pigeons Columba palumbus and a Stock Dove Columba oenas were seen in the area. Just before the Saker Falcon was seen, a flock of 30 Fieldfares Turdus pilaris was also noticed, plunging at a high speed into the lower part of the area and entering dense crowns of trees and bushes. Up to the mid-1990s, the Saker Falcon could be seen in different parts of Vrachanska Planina and other neighbouring territories during the breeding season [Stoyanov, G., Kouzmanov, G. (1998): Nuevos datos sobre poblacion del Halcon Sacre Falco cherrug en Bulgaria, pp. 357-362 In: Chancellor, R.D., Meyburg, B.-U. & Ferrero, J.J. (eds.): Holarctic birds of prey. – ADENEX & WWGBP, Mérida & Berlin]. Affirmative data proving that the species still breeds in the area, however, is missing. Georgi P. Stoyanov, Centre for Conservation and Support of the Wild Fauna Durrell, Sofia 1618, Golyam Bratan Str No 23, fl. 2, ap. 2., e–mail: georgips@abv.bg 'VvAllcreeper Tichodroma muraria Skalni plezalček — 1 osebek opažen dne 5.10.2003 v zimskem perju v soteski Trigrad (UTM KG80, JZ Bolgarija) The Trigrad Gorge in Western Rhodope Mts. is one of the traditional breeding sites of the Wallcreeper in Bulgaria. It is one of the southernmost breeding sites of the species in the country. On 5 Oct 2003, the Wallcreeper’s autumn song was heard in the Trigrad Gorge in close proximity of the upper entrance to “The Devil’s Throat” cave (UTM KG80, SW Bulgaria). The bird (already in winter plumage) Acrocephalus X6 (127): 197-203, 2005 was singing very actively while flying around the rock. Its characteristic song was heard eight times at short intervals. It suddenly stopped singing and flew away as soon as several motor vehicles and a noisy group of people appeared on the nearby road. The Wallcreeper was recorded at about 8.30 h some 30 m above the ground on some 300 m high limestone rockwall. The weather was clear and sunny, air temperature +10 o C. The altitude of this region is about 1350 m a.s.l. Georgi P. Stoyanov, Centre for Conservation and Support of the Wild Fauna Durrell, Sofia 1618, Golyam Bratan Str No 23, Bulgaria, e–mail: georgips@abv.bg was spotted in the mid-western part of Bulgaria, above the western residential area of Sofia – the neighbourhood of Pavlovo. (UTM FN82, FN92). The birds were flying from east to west some 20 m above the buildings. The weather during that day in both of the mentioned regions was cloudy and rainy, with air temperatures of about +12oC. Georgi P. Stoyanov, Centre for Conservation and Support of the Wild Fauna Durrell, Sofia 1618, Golyam Bratan Str No 23, Bulgaria, e–mail: georgips@abv.bg Great Grey Shrike Lanius excubitor Veliki srakoper — dne 19.6.2004 opažen 1 osebek pri vasi Krivina (UTM LJ83, okro`je Ruse); možna gnezditev On 19 Jun 2004, an adult Great Grey Shrike was noticed in close proximity to the bank of the Danube where joined by the Yantra River. The place is situated near Krivina village, Ruse district (UTM LJ83). The bird was carrying a beetle in its bill, but eventually lost its prey. It perched on the ground for a short while, trying to find the beetle, then rose and landed on one of the poplars. The entire watching time was about 3 minutes. For Bulgaria, Great Grey Shrike has been noted as a rare breeding species by Nankinov & Nikolov [Nankinov, D., Nikolov, B. (2003): On the subspecies, breeding, migration and wintering of the Great Grey Shrike (Lanius excubitor) in Bulgaria. – Biota 4 (1/2): 73–82]. The authors summarize printed and unpublished data about the species in the country, pointing out that part of the registered observations during the breeding season probably refer to juvenile birds of the Lesser Grey Shrike Lanius minor. Georgi P. Stoyanov, Centre for Conservation and Support of the Wild Fauna Durrell, Sofia 1618, Golyam Bratan Str No 23, e–mail: georgips@abv.bg Radoslav H. Stanchev, Executive Environment Agency, Monitoring of Lands, Biodiversity and Protected Areas Department, 1618 Sofia, 136 “Tzar Boris III” Blvd., e–mail: pafmon@nfp–bg.eionet.eu.int Rosy starling Sturnus roseus Rožnati {korec – jata 20 osebkov opažena 20.5.2005 pri vasi Dolno Ozirovo, SZ Bolgarija; istega dne opažena jata pribl. 15 osebkov nad Sofijo On 20 May 2005 at 8.13 h, a flock of about 20 Rose– coloured Starlings was observed about 1 km southwest from Dolno Ozirovo village in the northwestern part of Bulgaria (UTM FN99). The birds were flying in NW–SE direction above open terrain and forests along the boundary of “Vrachanski Balkan” Nature Reserve. At 13.00 h on the same day, the second flock of Rosy Starlings (about 15 birds) 203 204 Acrocephalus 26 (127): 205–206, 2005 Nove knjige New books Tome, D., Sovinc, A., Trontelj, P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. Monografija DOPPS [t. 3. -DOPPS, Ljubljana. 417 str. ISBN 961-90786-3-2, cena: 1000 SIT / 4,17 EUR Da je pti~ji svet Ljubljanskega barja zares pester in {tevil~en je bilo `e velikokrat omenjeno, pa vendarle nam {ele pri~ujo~a knjiga predstavlja ptice Ljubljanskega barja v vsej njihovi veli~ini. Nemara se je marsikdo {ele ob njej zavedel, da se je za opazovanje natanko dveh tretjin vrst, ki jih je mo~ videti v Sloveniji preko leta, potrebno odpraviti le na Barje. @alostno je le dejstvo, da se ob {tevil~nosti in pojavljanju vrst na Barju vse pogosteje uporablja preteklik in da trendi nakazujejo intenziviranje tega procesa. Ptice Ljubljanskega barja so v knjigi predstavljene celostno. ^eprav ve~ino knjige predstavljajo favnisti~ni podatki zbrani po vrstah, se knjige ne bodo razveselili samo favnistiki in naravovarstveniki, katerim bo knjiga eden od temeljev usmerjanja in argumentiranja njihovih varstvenih prizadevanj. Razveselili se je bodo enostavno vsi, ki so jim blizu ptice ali pa Barje. Knjiga premore ogromno podatkov, med katerimi bo skoraj vsak na{el kaj zase. Kdor si `eli na Barju ptice zgolj opazovati, bo kaj hitro razbral, katera so najprimernej{a obmo~ja, in kdaj bo uspe{nost opazovanja kar najve~ja. ^e se splo{ne podatke dopolni {e s ciljnimi za izbrane vrste bo uspeh zagotovljen. Seveda pa bo pri te`je opaznih vrstah vseeno potrebno pose~i po literaturi, ki opisuje ekologijo in etologijo vrst, saj razen najosnovnej{ih podatkov, knjiga temu ni namenjena. Izredno uporabna pa bo pri odlo~evalcih urejanja prostora, natan~en pregled nam pove tudi veliko o glavnih virih ogro`anj Barja ter ptic na njem. Knjiga nas najprej uvede z zgodovinskim pregledom raziskav na Barju. Poglavje je napisano jedrnato in nam odli~no vzbudi apetite po branju in naka`e izjemno pomembnost slovstva. Konec koncev je ravno slovstvo eden redkih oprijemal pri ocenjevanju dogajanj in k tem bo pri~ujo~a knjiga dala svoj odlo~ilen pe~at. Podobno jedrnatost opazimo pri opisu metod. Bralec si lahko zelo hitro ustvari sliko o naravi in kvaliteti zbranih podatkov, kar je klju~no za razumevanje vsebine. V bistvu prav nikjer v knjigi ne zasledimo »balasta« in bi delo lahko ocenili kot knjigo dejstev. Tako tudi med opisom metod ni zaslediti poveli~evanja zares obse`nega terenskega dela vseh sodelavcev, ki so podatke zbirali, tako da predstava o tem nastane spontano ob branju. In vlo`ek ve~ine izmed njih je bil zares veli~asten! Vsebinski del knjige se za~ne s poglavjem o pomembnih obmo~jih za ptice, v katerem so strnjeni podatki o kvadratih, v katerih gnezdi najve~ ogro`enih oz. nacionalno pomembnih vrst in se seveda logi~no zaklju~i v poglavje o posameznih pticah Ljubljanskega barja. ^e so mogo~e nastala vpra{anja, kaj pomenijo oznake in {rafure v tabelah, ko smo vzeli knjigo prvi~ v roke in jo naklju~no odprli na sredini, nam to `e na za~etku nejasnosti kratko in nazorno razlo`i poglavje »Kako brati knjigo?«. Poglavje nas nazorno uvede v zajeten sklop, kjer je opisana vsaka vrsta posebej, kar je bistven in najobse`nej{i del knjige. Domiselno in nadvse pregledno so prikazani klju~ni podatki po posameznih vrstah. Tako za vsako vrsto zelo hitro razberemo podatke o ~asu pojavljanja, njenem statusu glede gnezdenja, preleta in zimovanja. Sledi zelo uporabni statisti~ni sklop, kjer so nanizani podatki o opazovanjih, gnezditveni {tevil~nosti in klju~nih datumih, relevantnih seveda za gnezdilke. 205 Nove knjige / New books Besedila ob posameznih vrstah so skromna, a ne preskromna. Z jedrnato informacijo sporo~ijo bralcu status vrste, veliko bogatej{i pa so ponekod opisi z informacijami o habitatu in ekologiji vrste ter krajih in ~asu pojavljanja na Barju. Besedila so najbogatej{a pri najpomembnej{ih vrstah Ljubljanskega Barja, in bralca logi~no usmerjajo k ogro`enim ali tipi~nim vrstam tega obmo~ja. Napisana so strokovno in so izjemno pou~na za {e tako zahtevnega ornitologa. Knjiga Ptice Ljubljanskega barja nadaljuje tradicijo DOPPS-ovih monografij, ki jih odlikuje mno`ica uporabnih podatkov, ki jih je v takem obsegu mo~ zbrati samo zahvaljujo~ velikemu prostovoljnemu anga`iranju ~lanov dru{tva. Pomemben doprinos h kvaliteti dela pa so knjigi dodali tudi podatki, ki so jih zbrali obro~kovalci, sodelavci Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Pa {e vzpodbuda. ^e ste samo posumili, da utegne knjiga zanimati tudi vas, le koraj`no. Tokrat bo za malo denarja veliko muzike, saj knjiga stane le simboli~nega tiso~aka. Toma` Miheli~ 206 Acrocephalus X6 (127): 2O7-2O9, 200J Vsebina letnika 26 (2005), {t. 124-127: str. 207-209 Contents of Volume 26 (2005), No. 124-127, pp. 207-209 ^lanki / Articles Božič, L.: Gnezditvena razširjenost in velikost populacije kosca Crex crex v Sloveniji leta 2004 [Breeding distribution and population size of Corncrake Crex crex in Slovenia in 2004], 171—179. Božič, L.: Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju upada zaradi zgodnje košnje in uničevanja ekstenzivnih travnikov [The population of Corncrake Crex crex at Ljubljansko barje (Central Slovenia) is declining due to early mowing and destruction of the extensively farmed meadows], 3—21. Božič, L.: Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2004 in 2005 v Sloveniji [Results of the International Waterbird Census (IWC) in January 2004 and 2005 in Slovenia], 123—137. Denac, D. & Vrezec, A.: Tengmalms Owl Aegolius funereus found in bare karst area of Pag island (N Dalmatia, Croatia) [Koconogi čuk Aegolius funereus najden v goli kraški krajini otoka Paga (S Dalmacija, Hrvaška)], 187—190. Kambourova, N.T.: The recent status of breeding bird communities of the Srebarna Reserve (NE Bulgaria) [Aktualni status združb ptic gnezdilk v rezervatu Srebarna (SV Bolgarija)], 81—97. Karakas, R.: A new breeding site of the Rook Corvus frugilegus in South-eastern Anatolia (Turkey) [Novo gnezdišče poljske vrane Corvus frugilegus v JV Anatoliji (Turčija)], 33—35. Kerček, M.: Drugo opazovanje plamenca Phoenicopterus ruber roseus v Sloveniji [Second record of the Greater Flamingo Phoenicopterus ruber roseus in Slovenia], 191—193. Mihelič, T & Genero, E: Occurrence of Griffon Vulture Gyps fulvus in Slovenia in the period from 1980 to 2005 [Pojavljanje beloglavih jastrebov Gyps fulvus v Sloveniji od leta 1980 do 2005], 73—79. Mlkuska, J., BogdanovlČ, T, Mlkuska, T, Mlkuska, A. & ŠaliČ, V.: Size and distribution of breeding colonies of Grey Heron Ardea cinerea in lowland Croatia [Velikost in razporeditev kolonij sive čaplje Ardea cinerea v nižinskih delih Hrvaške], 37—40. Nikolov, S.C. & Spasov, S.D.: Frequency, density and numbers of some breeding birds in the south part of Kresna Gorge (SW Bulgaria) [Frekvenca, gostota in številčnost nekaterih gnezdilk južnega dela soteske Kresna (JZ Bolgarija)], 23—31. Polajnar, J. & Bordjan, D.: Sezonska dinamika števila sivih čapelj Ardea cinerea ob reki Savinji med Celjem in Zidanim Mostom (SV Slovenija) [Seasonal dynamics of the Grey Heron Ardea cinerea numbers along the Savinja river between Celje and Zidani Most (NE Slovenia)], 181—186. RakoviČ, M.: Sombre Tit Parus lugubris in Serbia and Montenegro — a review of historical and recent data with suggestions regarding its distribution and habitat [Zalobna sinica Parus lugubris v Srbiji in Crni gori -pregled zgodovinskih in novejših podatkov z možnimi zaključki glede njene razširjenosti in habitata], 139-145. SaveljiČ, D. & RubiniČ, B.: The presence of the Dalmatian Pelican Pelecanus crispus on Ulcinj saltpans (Montenegro) [Pojavljanje kodrastega pelikana Pelecanus crispus v Ulcinjskih solinah (Crna gora)], 41—44. Štumberger, B.: Rezultatištetja vodnih ptic v januarju 2003 v Sloveniji [Results of the Mid-Winter Waterfowl Counts in January 2003 in Slovenia], 99—103. Tucakov, M., Probst, R., Puzovič, S.& Vučanovič, M.: Probable new breeding sites of Booted Eagle Hieraaetus pennatus in Vojvodina (N Serbia) [Nova verjetna gnezdišča malega orla Hieraaetus pennatus v Vojvodini (S Srbija)], 147—149. Vogrin, M.: Fenologija vodnih ptic na Žovneškem jezeru (spodnja Savinjska dolina, osrednja Slovenija) [The phenology of waterbirds on Lake Žovnek (Lower Savinja valley, central Slovenia)], 151—155. 207 Vsebina letnika / Contents of Volume Uvodniki / Editorials Jančar, T.: Interventno varstvo ptic [Bird conservation by means of interventionist management], 121—122. Kmecl, P.: Nagovor novega urednika [New editor’s address], 1—2. Kmecl, P.: Urednikova notica [Editors note], 169. Vrezec, A.: Ornitološke taksonomske novosti [Ornithological taxonomic novelties], 69—71. Razprave / Forum Tome, D.: Komentar na članek Mihelič, T. & Genero, F. (2005): Occurrence of Griffon Vulture Gyps fulvus in Slovenia in the period from 1980 to 2OO5. — Acrocephalus 26(125): 73—79. [Comments on the article by Mihelič, T. & Genero, E (2005): Occurrence of Griffon Vulture Gyps fiilvus'm Slovenia in the period from 1980 to 2005. — Acrocephalus 26(125): 73—79.], 195. Povzetki diplomskih, magistrskih in doktorskih del / Thesis summaries Koce, U. (2005): Gnezditvena ekologija malega deževnika {Charadrius dubius) v Ljubljanski kotlini [Nesting ecology of Little Ringed Plover {Charadrius dubius) in Ljubljana Basin]. — Graduation Thesis, University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Biology, Ljubljana, 156. Petkov, N. (2004): Comparative ecological studies on the Ferruginous Duck (Aythya nyroca Guldenstaedt, 1879) and Pochard (Aythya ferina Linnaeus, 1758) during breeding season in Bulgaria — PhD thesis, Central Laboratory of General Ecology (CLGE), Bulgarian Academy of Sciences, Sofa, 45—46. Vukelič, E. (2005): Vpliv načinov gospodarjenja s travišči na ptice gnezdilke Ljubljanskega barja [Effects of meadow management practices on the breeding birds of Ljubljansko barje]. — Graduation Thesis, University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Biology, Ljubljana, 105—106. 208 Iz ornitolo{ke beležnice / From the ornithological notebook No. 124, 47-62: Slovenija / Slovenia: Phalacrocorax pygmeus, Plegadis falcinellus, Mergus merganser, Circaetus gallicus, Milvus milvus, Pernis apivorus, Accipiter gentilis, Sterna hirundo, Asio otus, Strix uralensis, Dendrocopos leucotos, Picoides tridactylus, Prunella collaris, Phoenicurus phoenicurus, Saxicola rubetra, Parus cristatus, Fringilla coelebs Hrva{ka / Croatia: Ciconia nigra, Falco vespertinus, Larus genei, Gelochelidon nilotica, Asio otus, Merops apiaster, Delichon urbica, Lanius minor Srbija (Srbija in ^rna gora) / Serbia (Serbia & Montenegro): Circaetus gallicus, Milvus milvus, Anas acuta, Aythya nyroca, Charadrius dubius, Troglodytes troglodytes, Luscinia svecica, Ficedula parva, Emberiza cia Bolgarija / Bulgaria: Hieraaetus pennatus, Falco eleonorae, Xenus cinereus, Phalaropus lobatus, Dendrocopos syriacus, Hirundo rustica, Bombycilla garrulus, Lanius senator No. 125, 107-116: Slovenija / Slovenia: Ciconia nigra, Pandion haliaetus, Circaetus gallicus, Milvus migrans, Tetrao urogallus, Crex crex, Fulica atra, Scolopax rusticola, Athene noctua, Dendrocopos medius & Ficedula albicollis, Riparia riparia, Montifringilla nivalis, Pyrrhula pyrrhula Bosna in Hercegovina / Bosnia and Herzegovina: Phalacrocorax carbo, Cygnus atratus, Aythya nyroca, Buteo rufinus, Cinclus cinclus, Pyrrhocorax graculus Srbija (Srbija in ^rna gora) / Serbia (Serbia & Montenegro): Botaurus stellaris, Ciconia nigra, Plegadis falcinellus, Pandion haliaetus, Falco peregrinus, Porzana porzana, Himantopus himantopus, Larus melanocephalus, Merops apiaster, Carduelis flammea No. 126, 157-163: Slovenija / Slovenia: Ciconia nigra, Dendrocopos medius, Corvus corone cornix Hrva{ka / Croatia: Podiceps nigricollis, Ciconia nigra, Merops apiaster, Hirundo daurica, Saxicola rubetra, Regulus regulus & Serinus serinus, Loxia curvirostra ^rna gora (Srbija in ^rna gora) / Montenegro (Serbia & Montenegro): Pelecanus crispus, Parus lugubris, Emberiza cia Bolgarija / Bulgaria: Calidris canutus, Stercorarius parasiticus, Larus ichthyaetus, Saxicola torquata, Emberiza melanocephala Acrocephalus X6 (127): 2O7-2O9, 200J Tur~ija / Turkey: Elanus caeruleus, Falco biarmicus, Corracias garrulus No. 127, 197-203: Slovenija / Slovenia: Egretta alba, Ciconia nigra, Anas querquedula, Buteo lagopus, Falco cherrug, Scolopax rusticola & Tyto alba guttata, Larus melanocephalus, Asio otus, Otus scops, Calandrella brachydactyla Hrva{ka / Croatia: Gyps fulvus, Accipiter brevipes, Accipiter brevipes, Numenius arquata, Strix aluco & Otus scops, Parus lugubris, Carduelis flammea Bolgarija / Bulgaria: Pandion haliaetus, Falco cherrug, Tichodroma muraria, Lanius excubitor, Sturnus Nove knjige / New books Ciconia – ornithological journal published by Bird Protection and Study Society of Vojvodina, 65 (Tucakov, M.). Gregori, J. & Šere, D. (2005): Pti~i Šale{kih jezer in okolice. – Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 165–166 (Vrezec, A.). Puzovi}, S. (2000): Atlas ptica grabljivica Srbije – mape rasprostranjenja i procene populacija 1977 – 1996. Atlas of birds of prey of Serbia – their breeding distribution and abundance. Institute for Protection of Nature of Serbia, Belgrade, 63–64 (Tucakov, M.). Puzovi}, S. (2000): Šumska {ljuka Scolopax rusticola L. – populacije i lovni pritisak. – Zadužbina Andrejevi}, Belgrade, 117 (Tucakov, M.). Tome, D., Sovinc, A., Trontelj, P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. Monografja DOPPS Št. 3. – DOPPS, Ljubljana, 205–206 (Miheli~, T.). 209 roseus Seznam recenzentov The list of manuscript reviewers Spisek recenzentov, ki so pregledovali prispevke v reviji Acrocephalus za letnik 26, 2005. Njihov dele` pri nastajanju revije je bil velik in klju~en pri objavljanju kvalitetnih prispevkov. Urednik in ~lani uredni{tva se zato vsem iskreno zahvaljujemo za opravljene recenzije v minulem letu. Imena recenzentov so urejena po abecednem vrstnem redu brez akademskih naslovov, a z oznakami dr`av (z * so ozna~eni tisti recenzenti, ki so v letu 2005 recenzirali dva ali ve~ prispevkov): The list of manuscript reviewers for the journal Acrocephalus in Volume 26, 2005. Their contribution was great and essential in preparing high quality papers published in Volume 26. The Editor and the Editorial Board would like to thank them for their work in the past year. Names of reviewers are presented in alphabetical order without academic titles but with abbreviations of their countries (with the names of those who reviewed two or more papers marked *): Dejan Bordjan (SI) Luka Boži~* (SI) Damijan Denac (SI) José A. Donázar (E) Anita Gamauf (AT) Janez Gregori (SI) Bojidar Ivanov (BG) Franc Jan`ekovi~* (SI) Max Kasparek (DE) Primo` Kmecl* (SI) Jelena Kralj (HR) Gordan Luka~* (HR) Toma` Miheli~* (SI) Tibor Mikuska (HR) Mirko Peru{ek (SI) Nikolai Petkov (BG) Borut Rubini}* (SI) Borut Štumberger (SI) Davorin Tome* (SI) Peter Trontelj* (SI) Marko Tucakov (SCG) Al Vrezec (SI) 210 Acrocephalus X6 (127): 211, 2005 Popravek Corrigendum V {tevilki 125 letnika 26 je pri{lo do neljube napake (izpu{~en je drugi avtor) pri navajanju vsebine na zadnji strani ovitka, kjer je pravilna navedba: Occurrence of Griffon Vulture Gyps fulvus in Slovenia in the period from 1980 to 2005 (T. Miheli~ & F. Genero) Pojavljanje beloglavih jastrebov Gyps fulvus v Sloveniji od leta 1980 do 2005 (T. Miheli~ & F. Genero) In the issue 125, volume 26 there was an unfortunate mistake (second author is not quoted) on the back page of the cover, section Contents. It should be written: Occurrence of Griffon Vulture Gyps fulvus in Slovenia in the period from 1980 to 2005 (T. Miheli~ & F. Genero) Pojavljanje beloglavih jastrebov Gyps fulvus v Sloveniji od leta 1980 do 2005 (T. Miheli~ & F. Genero) 211