Štev. 12. Y Ljubljani, 16. julija 1915. LV. leto. UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h , , . dvakrat . . 12 „ . . . trikrat . . 10 . za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Prvo poletje je minilo. S težavami in žrtvami smo vzdrževali svoj list. Prosimo nujno vse cenjene naročnike in naročnice, ki še niso poravnali naročnine ziai tekoče, oziroma še za preteklo leto, naj store to čimprej, ker moramo poštne in tiskarni-ške stroške redno plačevati. Mnogo naročnikov, ki so v vojni, ni plačalo lani in letos nič, nekateri so odpovedali zaradi draginje. Ako ostali ne ustrežejo nujni in opravičeni naši prošnji, smo primorani, da izdajo lista za nedoločen čas s to ali s prihodnjo številko ustavimo. Biti ali ne biti — to je sedaj odvisno od požrtvovalnosti in zvestobe naše stanovske zavednosti! — V pozitivnem primeru izide prihodnja številka našega lista dne 20. avgusta 1915. Današnji številki smo priložili položnice vsem p. n. naročnikom, ki so poravnali polletno naročnino, in onim, ki jo sploh še niso plačali. Po bolniščnicah je gotovo razen strokovne postrežbe tudi mnogo1 drugega dela. Šivanje, krpanje perila, likanje, posti-Ianje razume vsaka kolikortoliko praktična ženska, četudi nima kot učiteljica po^-sla z gospodinjstvom. V tem bi gotovo učiteljice med počitnicami rade pomagale. Ker imamo sedaj bojno polje takore-koč v neposredni bližini, bo gotovo naval ranjencev v naših krajih večji, kakor s prejšnjih oddaljenejših bojišč. Zato pa postavimo vse svoje moči na razpolago ljubljeni domovini! Pomagajmo vsak po svoji moči, kjer je treba! Poprimimo se vsakega, tudi najnavadnejšega dela! Vsako delo je častno, ako služi domovini! Učiteljica. Volna, JUNAKOV GROB. f šolski Veliko je bilo že citati o delovanju in požrtvovalnosti učiteljstva v prid »Rdečemu križu«. Prav lepo vsoto denarja je učiteljstvo prispevalo deloma iz svojih lastnih skromnih dohodkov, deloma nabranih pri domoljubnih ljudeh. Učiteljice so se izkazale s pletenjem raznih potrebščin za naše vrle vojake. Ponosno lahko zre učiteljstvo na svoje delovanje. Zato pa le naprej pogumno in neumorno vsak na svoj način pomagajmo domovini! Tudi v letošnjih velikih šolskih počitnicah ne počivajmo popolnoma. Izpre-memba dela je tudi razvedrilo. Posebno učiteljice, poprimite se iznova pletenja1 ali šivanja za vojake. Druge, kjer je prilika zato, pomagajte pri postrežbi ranjencev. S tem bodete olajšale nekoliko delo onim požrtvovalnim damam, ki se že od začetka vojne trudijo po bolniščnicah. Padel je junaške smrti1 na severnem bojišču tovariš Alojzij Koprivec, nadučitelj iz Selc. Bil je vso dobo svojega učiteljevanja naš naročnik. — Rojen je bil leta 1883. v Preski, učiteljišče je dovršil leta 1906., definitivno je bil nameščen 1. 1909. — Bil je vrl, odkritosrčen tovariš, požrtvovalen učitelj in izvrsten čebelar. — Mladino in ljudstvo je vnemal za vse dobro in lepo; sam je najbolje in najlepše, kar je imel — svoje krepko, moško življenje — daroval cesarju in domovini! Bodi učitelju-junaku zvesto ohranjen najblažji spomin! Gorjah pri Beljaku. — Odšel je -bil v vojake šele 15. januarja. — Nenadna) smrt je dohitela mladega učitelja na patrulji. Bodi mu ohranjen časten spomin! KAREL HLEBEC. Tovariš Ivan Mahnič, nadučitelj v Smastu - Tolminu, nam piše iz ruskega ujetništva z dne 4. aprila: »Sporočam, da je v tukajšnji bolniščnici (Kijev - Lavra) umrl na jetiki tovariš Karel Hlebec, nadučitelj na Velikem Ubeljskem pri Postojni ... V tej bolnici se nahajam kot sanitarni ujetnik nad mesec dni. Godi se mi dobro.« — Mi smo to poročilo prejeli dne 4. julija, torej ravno po treh mesecih. — Pokojnega tovariša Hlebca, ki je bil rojen leta 1882 v Sevnici, je dohitela običajna učiteljska bolezen v neizmerni dalji od ljubljene domovine. Ta bolezen ne prizanaša nikomur in nikjer, rkdor je zapisan žalostni zgodnji smrti! Bodi ljubemu, zvestemu tovarišu najlepši spomin! VALENTIN TERCON. Kot prva žrtev vojne z Italijo je padel dn 25. maja na koroški meji enoletni prostovoljec Štefan Kacian, učitelj v -------------------— ' --——----—■=» Na italijanskem bojišču je padel junaške smrti tovariš Valentin Terčon, učitelj-voditelj v Volčji dragi, rojen v Mavhinjah na Krasu leta 1889. MaturiraJ je leta 1908, definitivno je bil nam^en 1. 1912. — Sovražnikova krogla ga j^mrt-no zadela v glavo. — Celih 10 mesecev se je boril na srbskem bojišču in bil tudi tam odlikovan s svetinjo izredne hrabrosti proti sovražniku. Pokojnik je bil splošno priljubljen zaradi svojih dobrih lastnosti in narodne ter stanovske zavednosti. Gotovo ostane njegovo plemenito delovanje v spominu vsem onim, ki so ga poznali. Užaloščeni soprogi in komaj nekaj mesecev stari hčerki ter njegovim staršem naše najiskrenejše sožalje. Ti pa, dragi Tine, počivaj v miru v naši narodni grudi, ki si jo tako žarko ljubil. Bodi učitelju-junaku neminljiv spomin! * USODA UČITELJEV V VOJNI. Izza zadnjega izkaza je padlo v vojni 195 čeških učiteljev, ranjenih 571. — Nemških učiteljev z Morave je v vojni 50%, t. j. čez 1200. Padlo jih je 40, ranjenih in bolnih je 280. — Čeških nemških učiteljev je padlo 177, ranjenih je 394, pogrešanih 67. — Z Dolenje Avstrije je do začetka julija padlo 79, ranjenih in bolnih 301, pogrešanih 40. — Z Berlina je do začetka junija v vojni 1469 učiteljev, padlo jih je 76, ranjenih 166, pogrešanih 174. — Saških učiteljev je padlo doslej 480, pogrešanih je 428. — Prusko naučno ministrstvo je napravilo spominsko desko padlim učiteljem od ljudskih do visokih šol. j Doslej je zapisanih 2389 imen, od teh 1468 I ljudskošolskih učiteljev. — Z Dunaja po-j ročajo listi 2. t. m.: Pred razsodnim sodi1-j ščem je stala mestna učiteljica Ivana ba-| ronica Murmannova zaradi zločina poiz-; kušenega zavajanja k vohunstvu. Nago-! varjala1 je častnike, da bi proti bogatemu ' plačilu vohunili za Rusijo. Obtoženki se je | krivda dokazala ter je biia obsojena na dve leti težke, s postom poostrene ječe. Razentega je izgubila plemstvo. V SEDANJI SVETOVNI VOJNI. trpe največ slovanski narodi, ker vzhodni in južni boji se vrše vsi na slovanskih tleh, v Galiciji na poljskih in rutenskih tleh, v Bukovini na utenskih tleh, v Karpatih na slovaških tleh, v Sremu in v Bosni in v Dalmaciji na hrvatskih tleh, na Primorskem na slovenskih tleh. ODGODITEV VPOKLICEV ČRNOVOJ-NIKOV OD 15. JULIJA NA 15. AVGUST. Domobransko ministrstvo je izdalo naslednji razglas: V pozivnem razglasu z LISTEK Vilko Mazi;. IZ flOlOVl. Čul sem ljudi, ki so klicali1 dom, sosede svoje, ki so jim nepokojne duše romale slehrno uro do rodne zemlje. Nešteto pisem sem čital, nebroj knjig: povsod nebrzdano koprnenje po kraju, kjer je tekla zibelka, kjer je pela mati sladke uspavanke, koder je šla mladost vsa ovenčana in neskrbna. In bil sem sam med tisto množico nepokojnih in sem pošiljal dušo tja v svojo Belo Krajino, tja k Lahi-nji, ki tako ljubko objema Črnomelj, tja v Vojno vas, kjer počivajo vsi moji: mati, oče, sestra, bratje; tja na Majer, ki je bil dom vsem tistim uram mojega detinstva, kolikor jih morem šteti srečnih in blaženih... Ali če se zdaj domislim teh starih ko-prnenj, klicanj in vzdihov, svojih tujih, se mi zde vsi tako majhni in nebogljeni, da bi brez truda našel tisto besedo, ki bi jih dopovedala: klic otroka, ki se mu je skrila mati za vogalom. In sem videl obraze, ki so bili ozar-jeni od glasu iz domovine. Sam sem bil dostikrat med njimi in sem mislil, da srečnejših trenutkov ne bo nikoli več. Zdaj spoznavam, kako smo bili vsi skupaj razvajeni, kako skromna je bila vsa tista naša sreča. Kaj vse sem doživel zdaj! Lopate in krampi so izrebli globoke jarke, naša nova bivališča. Na levo in desno rov, podol-gem in počez rov: pravo krtovo življenje. Obraz, roke in obleka — vse od prsti, od blata. Ponoči nemo prehajanje od jarka do jarka, od rova do rova, kakor prikazni, ki jih je zbudila noč. Pogled vedno uprt po neskončni planjavi, kjer tu — tam hu-šnfe iz sovražnega jarka droban ogenj — dva, trije zapored, cela vrsta hkrati, in v tem trenutku že zbrlizga rezek žvižg nad glavo. Tam čisto na horizontu se zabliska v velikerh polkrogu. Nehote se sklonijo hrbtišča, zakaj čez nekaj sekund mora že pribrenčatf strašna kepa jekla z nedopo-vedario ljutoštjo. Gorje, kamor se zarije s svojo divjo detonacijo! Ali padfe spredaj, ali zadaj, morda levo, ali desho, morda si baš reže pot do mene? — Tesen trenutek — pa je že mimo: tam za mano je brizgnila zemlja visoko v mesečino. Glava se dvigne, zopet blisk tam v dalji, dva, trije ... Kako tuli po zraku; smrt se vozi pod zvezdami. S kakšnim cinizmom se vozi! — Če se te to uro izogne, ali te ne doseže morda prihodnjo, morda jutri? Nehote plane v dušo misel na1 dom. Ko bi se ji še tako skrival, ne uideš ji. Mimo tebe blisne slika vsega tistega najdražjega, kar si pustil tam daleč za sabo. Zasveti se in ugasne, vse v enem trenutku. Kako hitro se pogovarja duša z domom! Nikdar prej se ni pogovarjala tako. Mudi se ji — vsak pogovor je lahko poslednji... Pogovor? — Saj so to pravzaprav samo vpraševanja,, ki jim sam odgovarjaš po razpoložehju. Nazadnje se prepričaš, da si vendar odtrgan od doma', da so vsi ti pogovori duše le sanje, in takrat se te poloti koprnenje po živem glasu iz domovine s tako neodoljivo silo, da bi šel in bi gore razmaknil, da bi se ti pokazal živ dom ... Saj ni besed! Tisto koprnenje, ki si ga kdaj imenoval veliko, neizmerno, je bilo komaj koprnenje, pohlevna želja. Samo pisana beseda je, ki te more zdaj resnično zvezati z domom. Naj bo tudi skopo število teh besed, nedopove-dano blaženstvo gre skozi dušo, ko jih či-taš. Glas iz domovine! Kako dolgo sem čakal nanj! Cel mesec, ah, to je bila cela večnost. Vi, gospod urednik, ste bili prvi, ki ste me našli. Preiskrena hvala Vam! Spominjal se Vas bom odslej še bolj pridno. Kadar bo le prilika, dobite zopet sporočilo, če ne pade prej križ čez ta račun... Saj veste, kako pravi Schiller: »Denn mit des Geschickes Mächten ist kein ew'ger Bund zu flechten, und das Unglück schreitet schnell..,« Pozdravite mi vse tovariše preiskre-no! Radoveden sem, kako je kaj v Ljubljani — po Binkoštih!? Pošta, ki smo jo včeraj dobili, je še vsa od prvih dni maja. O vojni z Italijo smo zvedeli koj drugi dan. Vipavske črešnje so jim nemara zadišale! Na severnem bojišču, dne 27. maja 1915. Nam otrokom, ki smo zrasli v velikem mestu, je bil velik praznik vsak čeT trtek dopoldne, ko so se po široki ulici vračali vojaki z vežbanja. Stopali so po taktu vesele koračnice, ki je radostno pospeševal bitje naših razburjenih mladih src. Veliki vojaški boben je vozil majhen konjiček, ki je bil predmet naše največje pozornosti in ljubezni. Ko smo se šli konje, je bila največja čast in tudi največja kariera za vsakega, če je bil vojaški konjiček, ki vleče boben. In tudi še v poznejših letih, ko smo že odrasli otroškim dne 12. junija za avstrijske črnovojniške obvezance letnikov 1878, 1879, 1880, 1881, 1882, 1883, 1884, 1885 in 1886, ki so bili pri ponovnem prebiranju spoznani za sposobne, na 15. julija določeni termin za odhod pod orožje, se odgodi za en mesec, tako da morajo ti črnovojniki odriniti pod orožje namesto 15. julija dne 15. avgusta. — Ta odredba brezdvomno pomore, da se letošnja žetev čimprej pospravi, in jo bodo prizadeti krogi vsekakor toplo pozdravili. DUHOVŠČINA IN VOJNA. V italijanski armadi služi, kakor poroča »Giornale d' Italia« nad 18.000 duhovnikov. 700 jih je zaposlenih pri dušnem pastirstvu, 1000 pri saniteti, ostali se nahajajo na fronti kot navadni vojaki. Papeževa nobelgarda je deloma že na fronti, deloma še čaka na vpoklic pod orožje. UGODNOSTI ZA PROSTOVOLJSKIM STRELSKIM ZBOROM PRIPADAJOČE OBRTNE VAJENCE. S cesarsko naredbo od 17. maja 1915, drž. zak. št. 127, se je določilo, da je učna doba onih vajencev, ki so bili povodom sedanjega vojnega stanja pred naborno starostjo kot črnovojniški obvezanci poklicani v črnovojniško službovanje, smatrati za končano, ako ima vajenec tisti dan, ko je odrinil k vojaškemu službovanju, za sabo najmanj dveletno učno dobo. Ker se je od več strani izražal dvom o tem, da li tudi oni vajenci, ki pristopajo prostovoljskim strelskim zborom, uživajo to ugodnost, so dobile v poštev prihajajoče oblasti navodila, da se mora službovanje prostovoljskim strelskim zborom pripadajočih vajencev tedaj smatrati kot črnovojniško službo, ako so bili ti zbori v resnici pritegnjeni k črnovojniškemu službovanju. V tem slučaju veljajo, ako so dani vsi drugi predpogoji, določbe cesarske naredbe tudi za one obrtne vajence, ki pripadajo prostovoljskim strelskim zborom. ŽENSKE KOT VARUHINJE. Ženske so potom zakona dobile sedaij pravico, da smejo biti same varuhinje svojih in tujih otrok. Na tisoče žen je zaradi vojne izgubilo može in bodo morale sedaj same skrbeti za preživljanje in vzgojo svojih otrok. Seveda jim je treba centrale, kjer. M kot zakonite varuhinje lafokO Vprašale za svet in pouk v vseh va-ruških zadevah. A tudi za nezakonske otroke je treba skrbeti, zakaj njihove matere so redkokdaj v položaju, opravljati varuške posle. Na Dunaju so ustanovili posebno organizacijo, ki pojde ženam-varuhinjam v vseh stvareh njihovega novega poklica na roke. ZNAMENIT GOVOR ČEŠKEGA NAMESTNIKA. Te dni se je vršilo v Pragi zborovanje čeških okrajnih zastopstev. Ob tej priliki je imel namestnik grof Goudenhove znamenit govor, iz katerega posnemljemo nastopne markantne izjave: »Po zmago- vitih bojih nam nastane nova Avstrija, ki bo vsem tistim, ki so ji zvesto stali ob strani, nudila svojo mogočno zaščito. Avstrijska država je pod preslavnim žezlom habsburškega plemena nastala iz potrebe svojih plemen po skupnem varstvu in skupnem razvoju moči nasproti vnanjim sovražnikom. Ta država dovoljuje svojim narodom svoboden razvoj in uveljavljanje, dovoljuje njihovemu narodnemu gospodarstvu vse prednosti, ki izhajajo iz nje položenja kot velesile; omogoča državljanu, da more, v ljubezni vdan svojemu narodu, pospeševati nje razvoj in po-vzdigo. Tudi po srečno' doseženem častnem miru ne bo treba nobenemu plemenu, živečemu pod žezlom Avstrije, biti v skrbeh, da bi bil oviran v svojem narodnem življenju, v svojem kulturelnem razvoju.« TRGOVSKI TEČAJI ZA ČASTNIKE IN PODČASTNIKE, KI SO NEZMOŽNI ZA VOJNO. Vojno ministrstvo je odredilo, da se vrše za častnike učni tečaji v bančni in zavarovalni vedi ter trgovski tečaji za podčastnike, ako niso več zmožni za vojno. V Gradcu bodo poučevali profesorji c. kr. trgovske akademije po učnem načrtu, ki se dostavi vsakemu udeležencu. Tečaji imajo namen, dati znanje iz najvažnejših trgovskih strok ter takoi omogočiti invalidnim vojakom nov poklic pri bankah, zavarovalnicah in trgovskih podjetjih. Tečaji trajajo šest tednov, po katerem času je treba napraviti izpit. Vsi tečaji so brezplačni in tudi za izpite odpadejo pristojbine. Priglasiti se je pri nadomestnih četah in poveljstvih itd., kjer se lahko vpogledajo tudi natančnejše določbe o učnem načrtu. V prvi vrsti se ozira na aktivne častnike in podčastnike, dalje na take v rezervi, ki so zaradi vojne postali nesposobni za izvrševanje prejšnjega civilnega poklica. ZA »RDEČI KRIŽ«. General konjeništva nadvojvoda Franc Salvator. c. in kr. generalni inšpektor prostovoljne zdravstvene službe. Avstrijskim narod o m! — V tem trenutku,.k. Mnogokrat je padala v naši minolosti taka dolžnost na naše matere in vsekdar so jo vestno izvršile. Mnogokrat so nam bile opustošene naše vasi in mesta, ali naše matere niso obupavale, marveč so — kakor ^ njihovi očetje, možje in bratje — izvršile svojo slovensko dolžnost. In kar mi, njihovi potomci, danes imamo, na tem se moramo zahvaliti njim. In sedaj je prišla vrsta na današnje slovenske matere, da dokažejo', da so vredne hčere, žene in sestre svojih slovenskih očetov, mož in bratov, ki se junaški bore v današnji vojni. Slovenskih mater dolžnost ne sega na bojno polje, marveč je njihova dolžnost ta, da vredno vzgoje našo slovensko deco, našo slovensko bodočnost. Zato treba, da si je vsaka slovenska mati v svesti, da je Slovenka, česar se ne sme nikjer sramovati, nikjer zatajiti, marveč izpovedovati vsekdar odkrito in jasno. Kakor zavedna Slovenka bo vzgajala svoje otroke v slovenskem duhu, govorila bo ž njimi in drugimi, prijatelji in neprijatelji, samo v slovenskem jeziku, učila jih bo, da se morajo vsekdar ponašati s slovenskim imenom in da ga igram, nas je prevzemala neka posebna nežnost, kadar smo se spomnili malega, potrpežljivega ponija. Živeli smo v mestu z vojaško posadko, in vendar je vsak vojak na ulici zbujal našo pozornost. Danes prihaja vsaka vas v stike z vojaštvom, in današnji kmetiški otroci vedo več o vojakih, kot smo pa pred leti vedeli mi v mestu. In če so vse nitke njihovih sanj zvezane z vojaštvom, je to le zato, ker resničnost sama podpira njih domišljijo in jo bogato oživlja. Naša vas leži uro hoda od mesta, a vkljub temu so vaški otroci malo vedeli o mestu in o življenju v mestu. Samo časih ob sobotah so jih matere jemale s seboj na trg, in tako so poznali v mestu le one ulice, po katerih so hodili in potem široke trge. O mestu so vedeli malo, jako malo. Toda navadili so se srečnega občutka, da morejo hoditi v praznični' obleki, navadili so se tega prazničnega občutka, ki jim ni dal notri v gostih gručah ljudstva, da bi pozabili sami sebe, in vračali so se, kakor običajno, iz mesta ter nosili s seboj zopet nekaj preprostih doj-mov. Če so ugledali vojaka, so se gotovo ozirali za njim. Vojna pa jim ni dala več dojmov, več poznanja vojaškega življenja, nego vse mesto. In pri tem jim ni niti teba utrudljive hoje v mesto. Prileti popoldne iz šole in glej, v dolgih vrstah prihajajo vojaki iz mesta na vežbo. Koraki njihovih vojaških črevljev preglašajo lačne želodčke. Otro>-ci ne razmišljajo dosti, temveč derejo s knjigami pod pazduho za njimi in postavljajo es okolo njih v majhnih gručah. In poleg tega se ob tej priliki uče — nemški. Ko bi jim v šoli obljubljali nebeško kraljestvo za nemški prevod besede »kruh«, vam ga ne povedo. Toda »hap-taht«, »rehešav« in druga vojaška povelja znajo vsa in jih tudi dobro razumejo. Oči jim žare, lica gore. Daleč tja za vas spremljajo vojake. In ti so tuji vojaki, nepoznani. Jeseni so odšli odtod znani vojaki, njihovi očetje, strici in bratje. Smeli so si natikati njihove čepice na glavo in smeli so si celo pripasati njihove bajo^-nete. Prej so se motali po njihovih sanjah vse drugi junaki, razbojniki, vitezi in indijanski poglavarji, tedaj pa so posadili na najvišje mesto v svojih sanjah svoje lastne očete in brate. Oni, ki ni imel očeta vojaka, se jim je zdel vreden obžalovanja. In čimbolj so jokale matere in vile roke, tembolj so se jim pletle njihove sanje okolo njihovih očetov. In s kakim veseljem so potem prinašali zelenja in cvetja na vozove, ki so se na njih vojaki odpeljali iz vasi. S kakim ponosom so potem gledali za njimi. Tudi njihov okus je v znamenju vojne. Kot posledice žepnih eksekucij leže v mojem učiteljskem predalu: izstreljeni pa-troni, slike vojakov, izrezki ilustriranih časopisnih prilog. Pri vojakih na slikah so beležke, kakor na primer: »To je Fran-celj« itd. Otroška domišljija vidi povsod znana lica in za to, da je na sliki njihov oče ali brat, bi stavili brez obotavljanja svojo glavo. Otroci imajo tudi zveze s strelskimi Sakopi. Dogaja se, da pride učenček v šolo in nima peresnikai Joka se in se opravičuje: — Pisal sem včeraj očetu, pa sem pozabil peresnik na mizi. Pišejo očetom dopisnice. Misliti si je treba, kako sede naslonjeni na rožno-barvno dopisnico ter s trudom in težavo rišejo po njej okorne črke. Dogaja se tudi, da napravijo »packo« in potem z jezikom poližejo tak črni pečat. Toda to, kar bi bilo greh v zvezku, je očetu v strel, skem zakopu ljubo kot spomin na ljubega otroka doma'. Ko opoldne prihajajo iz šole, sreča-vajo pismonošo. Drugače prihaja k njim samo parkrat v letu. — Kdo se je pa vendar spomnil nas? — sta vselej povpraševala oče ali mati in sta začudeno obračala pismo v roki. To- da danes pa mati nič ne vprašuje, kdo se je spomnil, saj dobro ve, da se je spomnil oni, ki misli ona nanj vsako sekundo. Zeljno sega po dopisnici in hitro prebira vrstice z očmi. Otroci vedo, kako veselje napravlja doma taka dopisnica. Sami povprašujejo pismonošo, ali ni nič prišlo zanje. Pismo-noša jim daje ražnobarvne dopisnice, barve nežnosti in ljubezni. Na takih rožno-barvnih dopisnicah čestokrat sporoča mož, da je ranjen. Otroci večkrat čitajo materi te ljube rožnobarvne dopisnice, toda glas, s katerim čitajo: »Ranjen sem«, je tako nedolžen in tako brezskrben, kakor tedaj, ko čitajo v berilu, da je »konj največja štirinogata žival«. Mati zajoče, oni pa so popolnoma mirni. Če pa zajokajo z njo vred, jokajo le zato, ker jim je neprijetno in težko, ker joka mati. Pri tem pa ne mislijo na svojega očeta kot trpina, daleč od doma in domače ljubezni, temveč kot velikega junaka, obsejanega s sijajem vojne slave. Kako življenje se zgradi na tem temelju sanj in sijaja? A. T. v »Pravu Lidu«. ne bodo nikjer, pred nikomer in od nikogar puščale nekaznjeno žaliti in blatiti1. Ker nam bo zaradi vojne trpelo tudi gospodarstvo in bo po mnogih krajih vse uničeno, bo dolžnost naših mater velika in težka tudi v tem pogledu. Toda naj se ne plašijo! Tudi to se bo moglo sčasoma premagati, četudi ne naenkrat. Slovenska mati delaj, štedi in se izogiblji vsakega nepotrebnega troška, opuščaj gizdavost in zabave! Tako boš z zgledom učila tudi svojo deco. Ako boš ljubila svojo deco in jo učila, naj se ljubi med seboj in naj to ljubezen daje tudi vsemu slovenskemu narodu, pride sloga, ki ni brez nje rešitve in življenja za noben narod, najmanje pa za naš slovenski! Ako bo slovenska mati sebi in svoji deci ohranjala živo vero v Boga in lepšo bodočnost svojega naroda, ako bo ohranjala nekaljen spomin na junaške svoje očete, može in brate — in ga izročala deci kot relikvijo, nam ohrani slovensko ime, narod in domovino. Zarotite se, slovenske matere, da boste delale tako! In začnite takoj! V vas in vaših otrokih je bodočnost slovenskega naroda! Slovenske naše matere — pokažite se! M svetnik Fran Lei častni Hi bele liti. Občinski svet naše bele Ljubljane je podaril velezaslužnemu šolniku in književniku, dvornemu svetniku Franu L e v c u , najvišje odlikovanje, ki ga, more komu dati: na seji z dne 23. junija t. 1. ga je izvolil za častnega meščana. Podžupan dr. Karel Triller je povzel tekom seje besedo k predlogu ex praesidio, rekši: Slavni občinski svet! Gre za to, da izkaže mestna občina primerno priznanje odličnemu someščanu, ki slavi dne 4 .julija t. 1. svojo 70letnicO'. Gospod dvorni svetnik v pokoju FRAN LEVEČ si je pridobil za ves naš narod tako ne-venljivih zaslug, da je slovenska presto-lica dolžna, izkazati mu ob njegovem slavju svojo hvaležnost s tem, da rnu podeli za njegove velike zasluge častno meščanstvo. Utemeljiti hočem ta svoj predlog s tem-le kratkim pregledom njegovega življenja in delovanja: » Rojen dne 4. julija 1846 na Ježici. Bival pozneje v Radomlju in Pod Rožnikom. Študiral v Ljubljani. Maturiral ondi z odliko leta 1867. Modroslovec na Dunaju do 1871. leta. Domač vzgojitelj. Su-plent v Gorici do 1874. leta; potem na realki v Ljubljani, ravnotam od leta 1877. do 1901. c. kr. profesor. Od leta 1886. c. kr. okrajni šolski nadzornik. Od leta 1901. c. kr. učiteljiščni ravnatelj v Ljubljani, od leta 1903. c. kr. deželni šolski nadzornik, od leta 1913. dvorni svetnik in vitez železne krone III. razreda; od februarja letos stalno umirovljen. Dvorni svetnik Leveč je na glasu pedagoga, jezikoslovca, literarnega zgodovinarja, estetika, kritika, štilista, biografa in urednika. Levee — pedagog. Kot učitelj slovenskega jezika in literature je umel kot malokdo za predmet vnemati in je dosezal velike uspehe. Vne-mal je s svojo živo besedo in s svojim mikavnim pripovedovanjem za materni jezik, za domačo kulturo in za ugled domovine. Osnoval si je velik krog vernih učencev. Kot nadzornik je bil v teoriji in praksi nedosegljiv strokovnjak, zlasti na polju ljudskega šolstva. Šestnajst let c. kr. okr. šolski nadzornik in dvanajst let c. kr. deželni šolski nadzornik je Leveč razvil plodovito delovanje na polju šolske vzgoje in s svojim spretnim in veščim peresom temeljito reformiral kranjsko ljudsko šolstvo. * Leveč — jezikoslovec. Natančno poznanje slovenskega jezika in njegove praktične uporabe sta usposobila dvornega svetnika za praktičnega jezikoslovca prve vrste. S »Slovenskim pravopisjem« je zasnoval navodila o pravopisu slovenskega jezika in z njim zasnoval pravopisna pravila, ki so fiksirana v epohalnem Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju. Leveč — literarni zgodovinar, estetik, kritik, biograf in urednik. Ze v zgodnji mladosti so mu tedanji slovenski slovstveni veljaki vcepili vese- lje do književne zgodovine, Marn itd. Stopil je v stik s slovenskimi pisatelji še kot gimnazijec (Umek, Levstik, Jurčič, dr. Celestin), dalje kot modroslovec (Stritar, Ogrinec itd.). Kot domač vzgojitelj je veliko prepotoval in si ondi pridobil fin okus za umetnost in estetski čut. V Gorici se je seznanil z Erjavcem, dr. Lavričem in S. Gregorčičem ter imel mnogo izbornih in poslušnih učencev. Svoje slovstveno delovanje je pričel kot mladinski pesnik in objavil nekaj pesmi, ki so bile uglasbene.* Sodeloval je pri Stritarjevem »Dunajskem Zvonu« v vezani in nevezani besedi. Izkazal se je kot ¡zbornega biografa in podal javnosti: Vodnika, Staniča, Čopa, Prešerna, Levstika, S. Jenka, Blei-weisa, Jurčiča, Erjavca, Kersnika, Va-ljavca itd. Njegovi životopisi1 niso suhoparna reprodukcija biografskih dat. Čitajo se s svojo živahno dikcijo in lahkim pripovedovanjem kot mikavna knjiga. Leveč se je pokazal tudi jako spretnega urednika in izdajatelja, za kar je imel v obilni meri vsa potrebna svojstva. V Gorici je dve leti uredoval »Sočo«. Leta 1881. je postal urednik »Ljubljanskega Zvona«, kar je ostal deset let. Kot urednik je okrog »Ljubljanskega Zvona« zbral najboljše pesnike, pripovedovalce, noveliste, znanstvenike, strokovnjake itd. »Ljubljanski Zvon«, ki ga je Leveč nad vse spretno urejal, je štel nad 200 sotrud-nikov. V njem je objavil Leveč nebroj življenjepisov in veliko drugih času primernih sestavkov in samostojnih razprav. Kot izdajatelj je slovenskemu občinstvu podal: Erjavca (2 izv.), Jurčiča (11 zv.), Levstika (5 zv.), Valjavca itd. Kot literarni zgodovinar in književnik je stopil v krog prvega slovenskega literarnega društva »Slovenske Matice«, ki ji je bil 25 let odbornik, štiri leta drugi, šest let prvi podpredsednik in 15 let predsednik. Pod njegovim predsedstvom se je »Slovenska ' Matica« krepko razvijala Razumel je kot malokdo, poiskati, kar spaja, in izločati, kar razdvaja. »Slovenske Matice« ni le vodil, marveč je v njej tudi živahno sodeloval kot pisatelj in urednik (Knezova knjižica itd.). Napisal je mnogo esejev in razprav po raznih »Zbornikih« in v raznovrstnih strokovnih in tudi politiških časopisih. Vsi njegovi spisi značijo ¡zbornega štilista, ki mu teče jezik gladko. Njegov slog je lahko razumljiv, vsakemu prikupljiv, Kot oznanjevalec in ocenjevalec prvih slovenskih knjig se je pokazal vedno za finega estetika in pravičnega, razumnega kritika. Kot zgodovinar in arheolog je sodeloval tudi pri »Muzejskem društvu«, ki mu je bil mnogo let zaslužen načelnik in od katerega se je letos poslovil kot njegov častni član. Kot sotrudnik revije »Oesterreich-Ungarn in Wort und Bild« je spisal sesta^-vek »Zur Geschichte Krains« in objavil tudi več znanstvenih sestavkov v realčnih programih. Navedeni podatki, ki niti izdaleka niso še zadostni, naj vsaj nekoliko označijo Levčevo mnogostransko, vplivno in ne-utrudljivo delovanje na različnih poljih slovenske javnosti. Možu, ki je poleg tega žrtvoval domovini dva sinova, gre to najvišje priznanje, ki ga more podeliti mestna občina. Predlog je bil soglasno sprejet. * * * Na tem odlikovanju tudi mi gospodu dvornemu svetniku iskreno čestitamo! Na mnoga leta! * V »Učit. Tov.« pod imenom »Mirko Zorin«. Uredn. i nr lUUMfriTTCTMf AI ii'i,ri Rojaki. Vojna z Italijo je prisilila tisoče obmejnih Slovencev, da so morali zapustiti rodno zemljo, domačijo in vse svoje imetje ter se preseliti v tujino. Večina si ni mogla rešiti nič drugega kot življenje. Ti živijo sedaj v največjem uboštvu in nimajo niti potrebne obleke. Lahko si mislimo žalost teh naših beguncev, zlasti staršev, ki so morali bežati s svojimi še nepreskrbljenimi otroki. Kar se je do sedaij storilo v pomoč tem nesrečnim ljudem, je sicer že veliko, a ne zadostuje, zlasti ker narašča število beguncev od dne do dne vedno bolj. Treba je, da jim priskočimo vsi z ljubeznijo in požrtvovalnostjo na pomoč. V ta na>-men se je osnoval poseben pomožni odbor, ki bo imel nalogo skrbeti za slovenske begunce. Slovenci srno požrtvovalno pomagali Poljakom iz tožne Galicije, prav tako in še v večji meri moramo pomagati sedaj slovenskemu narodu, ki ga je zadela ista strašna nesreča. Podpisani odbor se torej obrača na. vse Slovence in Slovane sploh, naj vsakdo kaj žrtvuje za svoje brate na skrajni južni meji. Darove sprejema: »Odbor za pomoč slovenskim beguncem« v Gorici, Via Ponte Isonzo 28. V G o r i c'i, dne 24. jurtija 1915. Odbor za pomoč slovenskim beguncem v Gorici, Via Ponte Isonzo 28. Opomba: Vsi slovenski listi so na-prošeni, naj ta oklic ponatisnejo. Ravno silni čas sedanje svetovne vojne je primeren za razmotrivanje o kulturni vrednosti narodov, malih po številu. Saj v sedanjem svetovnem obračunu ne gre samo za stvar onih »velikih«, marveč tudi za stvar malih, pa nag že ti poslednji tvorijo samostojne državne formacije, ali pa naj so le sestavni deli velikih držav, ali naj se sami udeležujejo' vojne, ali naj stoje ob strani. Namen tem vrsticam ni, da bi raz-motrivale o tem, kako je vojna že sedaj učinkovala na male narode in kako utegne učinkovati vbodoče — ampak so te vrstice namenjene le kulturelni strani vprašanja narodov. In tu imajo mali narodi poln razlog, da drže glave pokonci, ko v knjigi kulturne zgodovine človeštva pregledujejo svoje dosedanje čine. Vzemimo Grke! Koliko zakladov lepega in dobrega na umetnosti in modrosti so poklonili skupnemu človeštvu za vse čase — bodi že, da so dali iz svojega, ali da so sami sprejemali od vzhoda, najbolje prebavili in sijajno transformirali. Kake temeljne stebre privatnega in javnega prava so Latinci podali svetu za. vse čase! In to še tedaj, ko so bili še La-tini, to je: mal narod, ki niti še sanjal ni o ponosnem, svet obsezajočem poznejem »Imperium romanum!« Koliko kulturnih pridobitev je prlnesei civiliziranemu svetu mali narod Portugalcev s svojimi podjetnimi mornarji okolo sveta, s svojim živahnim smislom za trgovino in poleg tega še s svojo umetnostjo in znanostjo! Kako visoko stoje v kulturni zgodovini Nizozemci! V svetovni trgovini, s smislom za kolonizacijo, z vzorno uredbo svojega meščanstva, svojim vrtnarstvom in poljedelstvom dajejo naravnost šolski zgled za to, koliko more mali narod priboriti sebi samemu in človeštvu, ako je nadarjen in ako zna napenjati svoje moči smotrno in sistematično. A bratje Nizozemcev na Severnem in Vzhodnem morju, mali narodi Dftncev, Norvežanov in Švedov! Tudi ti so izvrstno obogateli kulturna imetja človeštva: z dejanji in knjigo, z besedo, pismom in čopičem, dletom itd. Seveda se tičejo ti podatki malih narodov, ki so po svoji leži ob morju videli svet pred seboj, so se mogli in morali temu primerno uravnati in so imeli s tem ugodne pogoje za ustvaritev in ohranitev svoje državne samostojnosti. Mali narodi v notranjem evropskega kontinenta niso imeli tako ugodnih pogojev. Ravno zato pa je relativno tem višje ceniti njihov delež na obogatenju kulturne zakladnice. — Češki narod n. pr. je dal človeštvu Jana Husa, husitski demokratizem jezikovno in šolsko uedinjenje čeških bratov, slavi-stiko, mnoga dela umetnosti in znanosti, tehnike, gospodarstva. — Hrvatski narod, to »predzidje krščanstva«, je tudi oddal svoj delež v rečeno zakladnico in slovenski narod tudi! To so dejstva, ki se ne dado omajati, zakaj zgodovinska dejstva moremo pač tupatam potajevati, ali s sveta jih ne moremo odpraviti. Pa je še drugih momentov, ki dokumentirajo posebno kulturno vrednost malih narodov napram številno in teritorialno velikim. Prednosti teh poslednjih so v velikem številu prebivalstva in daleko-sežni posesti dežel in voda. Torej v svobodi gibanja, materialnega in duševnega, ki izhaja ravno iz njihove številnosti in posesti. V širokih horizontih! Ali ti široki horizonti imajo poleg svetlih tudi svoje senčnate strani, ki jih je lahko pogoditi, četudi se tičejo notranjosti in ne vna-njosti. Pri malem narodu je n. pr. razdalja med književnim jezikom in onim, ki ga deli naroda v resnici govore, tako minimalna, da je vpliv literature na ljudske mase ve- liko večji in izdatneji nego v velikih narodih. Specialna ljudska literatura pri malem narodu je tudi smotreneje urejena, nego pri velikih. V tem ni nikakega protislovja. Pri malen narodu mora narodu zvesta inteligenca v pretežni večini pogledov pristopati veliko bliže k ljudski masi, nego pri velikem. — Posamezna oseba ima pri malem narodu ravno zaradi njegovega malega števila veliko večjo ljudsko vrednost. Inteligenca mora takorekoč vse pripadnike naroda držati v evidenci in zbirati. Tu treba vsako izgubo zaznaimovati in jo čimprej nadomestiti. Tudi treba sistematično gledati na to, da je vsak sopleme-njak vedno in kolikor le možno oborožen za boj za obstanek. Šolskaj strokovna in javna vzgoja so zato pri malem narodu, ako je nadarjen in se hoče primerno uveljavljati v družini narodov, daleko bolja, in to ne le relativno, ampak tudi absolutno. Na Češkem ni n. pr. analfabetov v pisanju in čitanju. Slovenci zaostajamo seveda za Čehi. Vendar pa je ponekod, n. pr. na našem Krasu, vsaj približno tako. Naša inteligenca si prizadeva, da ne bo v narodu analfabetov v duševnem smislu. Malo število pripadnikov provzroča pri malih narodih samo po sebi, da je smisel skupnosti razvit, da inteligenca) dviga ljudsko maso k sebi' ter da ves narod prevevajo načela plemenite demokracije. Tudi javna morala mora biti pri malem narodu veliko občutljivejša nego pri velikem. V malem narodu so vse potence ve-likb vidneje, in vse dejanje in nehanje je podrejeno veliko bližji kontroli, nego drugod. — Marsikaj, kar pri1 velikem narodu ostaja neopaženo, ali pa živi le od danes do jutri, tvori često pri malem narodu afero in nastaja čistilna nevihta. Pri takem malem narodu, kakršen je naš slovenski, si pa moramo k vsem drugim kulturnim svojstvom vsi želeti še to lastnost, da bo v vseh skupnih stvareh, v vseh narodnih potrebah načeloma nastopal složno za vso bodočnost! Telesne vaje šolske mladine. Nekaj let sem se učna uprava trudi, da bi pospeševala in zahtevam časa primerno izpopolnila telesno vežbanje šolske mladine, da se zviša njena bodoča, bramb-na sposobnost. Ta prizadevanja so našla popolnega umevanja pri raznih telovadnih in športnih društvih, pri mladinskih organizacijah, strelskih društvih in drugih raznih društvih in organizacijah. Za šolo obiskujočo mladino so se v ta namen ustanovile primerne naprave, tako da tvori danes telesno vežbanje in utrjevanje mladine že bistven del šolske vzgoje sploh. Izven šole so si vzele razne organizacije za nalogo, da vzgojijo vsaj en del miadine k telesni kreposti in odpornosti. Sadove teh prizadevanj pokazuje že sedanja svetovna vojna. Mladeniči, ki so uživali smotreno telesno vzgojo pred vstopom v armado, so često mnogo trdnejši in sposobnejši nego odrasli možje, ki so se bili za telesno izvežbanje malo ali pa nič brigali. V mnogobrojnih dopisih na šole, na telovadna in športna društva se izreka v toplih besedah hvala onim, ki so se trudili, da so na ta način zvišali telesno sposobnost hrabrih mladih vojakov. V težkem času, ki ga preživlja naša domovina in z njo vred mi, se vedno bolj spoznava potreba čim zgodnejše primerne priprave moške mladine za dolžnosti brambne starosti. Iz raznih strani se na-glaša, da dosedanje naprave za ta veliki končni smoter ne zadostujejo, da bi se morala temveč telesna in etična krepitev postaviti na širšo in splošnejšo podlago, če naj uspeh vbodoče koristi skupnosti. O tem vprašanju se je vršila cela vrsta in-terministerialnih posvetovanj ter se čuje, da se namerava telesno izobrazovanje mladine razširiti in posplošiti. S tem telesnim izobrazovanjem, ki naj se ga moška mladina udeležuje prostovoljno, naj se to mladino usposobi, da bo lažje prenašala visoke zahteve svoje svoječasne brambne dolžnosti in z njo spojene telesne napore. Na drugi strani pa bi se mladeničem, ki bi se udeleževali teh telesnih vaj, nudile pri vojakih gotove ugodnosti s tem, da bi dosegli prej podčastniške šarže ter bi se jim priznavale ugodnosti tudi na podlagi § 48. brambnega zakona zaradi predizobrazbe v vojaški telovadbi in v streljanju. S pozivom ministrstva za deželno brambo se bo prebivalstvo opozorilo na nameravano telesno predpripravo, da se mladeniči od 16. leta naprej, ako zahajajo še v šole, po predidoči zdravniški preiskavi pridno udeležujejo vseh v to svrho prirejenih priredb. Če pa ti mladeniči ne zahajajo več v šole, naj se pa vpliva nanje, da pristopajo k organizacijam, ki slu- žijo enakim smotrom. Apelira se na vsa društva brez razlike stanovske in strankarske smeri, ki so se posvetila negovanju mladine ali sodelujejo pri telesni krepitvi mladine, na vse prijatelje mladine, zlasti na bivše častnike in na učiteljstvo, da se strnejo ter se zavzamejo za splošno vojaško predizobrazbo mladine. Pri vseh vajah se bo pazilo na to, da se bo pospeševal telesni razvoj ter se preprečilo vse, kar bi moglo škodovati zdravju. Tudi oblasti dobe tozadevna navodila, zakaj njim pripade naloga, da prebivalstvo pouče o veliki koristi take predpriprave tako za splošnost kakor zai vsakega posameznika in da po svojih močeh podpirajo vsa stremljenja v ta namen. S skupnim delom vseh se lahko udejstvi že pred sto leti po Frideriku Lu do viku Jahnu spoznana resnica, da naj se razen vzgoje za duševno delovanje in za poklic doma in v šoli posveti1 posebna skrb še telesni okrepitvi mladine, da se vzgojijo mladeniči v polnovredne in za hrambo sposobne može, ki jim ne bo težko, braniti rodno grudo iz lastne moči1 in z radostjo proti vsakemu sovražniku. Naučni minister je na podlagi ugodnih izkušenj, ki jih je dobil na polju pospeševanja telesne izobrazbe moške šolske mladine, izdal na vse deželne šolske oblasti odlok, po katerem se vse do sedaj za okrepitev šolske mladine obstoječe naprave izpopolnijo ter se tesno spojijo z vojaško predpripravo mladeničev. V ministerialnem odtoku se opozarja na to, da daje že pouk po sedanjem ui-nem načrtu pri posameznih predmetih možnost, da se šolski mladini pojasnjujejo vojaške naprajve in vojno-zgodovinski dogodki. Šolska mladina bo taka pojasnila zlasti v sedanjem vojnem času sprejemala z velikim zanimanjem. Pri telesnem izobrazovanju šolske mladine, zlasti v višjih razredih, naj se pridno in s posebnim ozirom na vojaške oblike goje mladinske igre pod milim nebom, četudi ni treba, da so obvezne. Za večje vaje, ki se jih od 13. leta naprej lahko udeležujejo učenci tudi več zavodov skupaj, naj se razen za to odločenih prostih dopoldnevov posveti še en celi prosti dan v mesecu. Vaje naj se raztezajo na pohode, na vojni službi odgovarjajoče vaje itd.; orožje se seveda pri tem na noben način ne sme uporabljati. K strelskim vajam naj bodo pripuščeni učenci vseh gornjih razredov. Borenje, plavanje, veslanje in slične vaje se nujno priporočajo. Odtok poživlja deželne šolske oblasti, da ukrenejo vse potrebno, da se bodo vse te vaje na srednjih šolah in na sličnih učnih zavodih gojile kar najintenzivnejše, da se bo ugodni letni čas uporabljal za telovadbo pod milim' nebom ter se bo na ta način zrelejšim mladeničem brez prikrajšanja duševni izobrazbi posvečenega učnega časa nudila prilika, da: se bodo lahko primerno telesno izvežbali, kar jim bo pri poznejšem izpolnjevanju zakonite brainb-ne dolžnosti v veliko korist. Ker se bliža zaključek šolskega leta ter bo učencem zlasti večjih mest tekom letošnjih počitnic zaradi vojnega stanja jedva mogoče, vsaj v tem obsegu ne ka>-kor sicer, da bi se podali na deželo, poL zivlja ministerialni odlok deželne šolske oblasti, da priredijo povsod, kjer to starši žele in kjer se to izvesti da, pod vodstvom učiteljev dnevne izlete učencev, ki naj se spojijo z igrami pod milim nebom in eventualnimi predavanji. Kniižemost. »Popotnik«. Vsebina 3. številke: 1. Anton Kosi: Sedanja vojna in ljudska šola. 2. Pavel Fleré; Iz moderne metodike. 3. »S. V.«: Šola v boju proti alkoholu. 4. Dr. Ivan Lah: Pater Hipolit in njegov »Orbis pictus«. 5. Sirius Mir: Utrinki iz raznih svetov vzgoje. 6. Iz šolskega dela: Vojna kronika v šoli. Sličice iz šole in zunaj šole. S. Exel: Metodiške izjeme iz računstva. 7. Slovstvo: Ocene 138. — Književne novosti 142. — Časopisni vpogled 143. 8. Razgled: Kultura 145. — Šolstvo 147. — To in ono 148. »Zvonček«. Vsebina 6. številke: 1. Fran Zgur: Pomladanska. Pesem. 2. Antonija Germkova: Majniški izlet. Povest. 3. Fran Žgur: Spomladi. Pesem. 4. M. K.: Kralj Matjaž. Povest. 5. Josip Kralj: Pesem o zvončku. Davorinov: Maj je odšel. Pesmi. 6. Fr. Roječ: Jutranjica. Jan Re-ginov: Vlakov pisk. Andrej Rapé: Jutra-njicaJ. Pesmi. 7. Pastirček. Pesem s podo-do. 8. Sven Hedin — F. Palnak: Za morjem. Povest. 9. Poletno bivališče turškega, sultana. Podoba. 10. Le urno dvigajte peté, iz šole zdaj domov gred«! Podoba. 11. Cvetinomirski: Golobijek. Povest. 12. Davorinov: Jutro v polju. Davorinov: Vsepovsod je bojni krik. Pesmi. 13. Pouk in zabava: Geometriška naloga. — Rešitev demanta v peti številki. — Rešilci. — Prestolonaslednik Karel Franc Jožef v Pulju. — Pes je rešil življenje. — Pogreb lOlet-nega junaka. -— Ranjeni poljski dijak. — »Roko naj mi prinese!« — Kotiček gospo-da Doropoljskega. — Kotičkove risbe. »Zvonček«. Vsebina 7. številke: 1. Jos. Vandot: Deveta kraljična. Pesem. 2. Andrej Rape: Pričakovanje. Drago Širok: Huda ura. Pesmi. 3. Ivo Trošt: Oba noska. Povest. 4. Podmorski čoln. Slika. 5. Jos. Vandot: Zvezda. Pesem. 6. Simon Palček: Veselje mladih dni. Pesem s podobo. 7. Sven Hedin — F. Palnak: Za morjem. Povest. 8. Indijančeva glava. Podoba. 9. Mehkodlačka - Tihotačka - Meso-jedka-Stadkosnedka. Podoba. 10. Cvetinomirski: Jagnje. Povest. 11. Pouk in zabava: Zastavica v podobah. — Rešitev geometriške naloge v šesti številki. — Rešilci. — Vrtnar, čebele in gosenice. — Vojna v kraljestvu živali. — 1,250.000 knjig za vojake. — Delo za »Rdeči križ«. — Kotiček gospoda Doropoljskega. Iz Opatije poročajo: Ker je bila pri zadnjem pregledovanju večina profesorjev potrjena v vojake, so tukajšnjo višjo hrvatsko realno gimnazijo zaprli. Osebna vest iz Trsta. C. kr. deželni šolski nadzornik nemških šol dr. Robert Kauer se je zopet vrnil nai svoje mesto in uraduje ob navadnih uradnih urah na na-mestništvu. Odlikovanje. Profesor na mariborskem učiteljišču, zaslužni štajersko rodoljub dr. Ljudevit Pivko, nadporočnik črno-vojniškegai bataljona II./37, je bil za izredno hrabrost odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojno dekoracijo. Padel je na severnem bojišču dr. F. M e i n g a s t, profesor na državni višji realki v Celovcu. U~jrl ie v Gradcu profesor na ljubljanski realki dr. Anton H e u. V VI. činovni razred je Njeg. Veličanstvo uvrstilo ravnatelja ljubljanske obrtne šole Ivana Š u b i ca. Iz Celja. Početkom leta je štela naša slovenska gimnazija 193 učencev in 2 učenki; na koncu šolskega leta je ostalo še 167 učencev in 2 učenki. Učni uspeh je navzlic močnemu skrajšanju šolskega leta in težavam pri poučevanju (pouk se je vršil vedno le popoldne, od učiteljskega zbora so šli 4 gospodje k vojakom) prav po-voljen; z odliko je izdelalo 26 učencev in 1 učenka, nesposobnih je 26, ponavljalni izpit so dobili 4 učenci in neizprašana sta ostala 2 učenca. Pouk na državnih srednjih šolah v Trstu. Kakor znano, je bil pouk na državnih srednjih šolah v Trstu po Binkoštih prekinjen. Sedaj se nadaljuje v ferialnem kurzu na realki v ulici Pasquale Besenghi, dnevno od 9. do 12. ure; dostopen je z dovoljenjem vodstva tudi gimnazijcem. Na tržaški gimnaziji se je uvedel na prošnjo staršev ferialni pouk, in sicer vsak dan od 8.—10. dopoldne. Matura v Mariboru. Pod predsedstvom ravnatelja dr. Tominška je bil dne 12. pret. m. zrelostni izpit na tukajšnji gimnaziji. Udeležilo se ga je devet kandidatov in dve kandidatinji. Trije kandidati so izvršili izpit z odliko, ostali pa z dobrim uspehom. Od teh pa jih je že 55 odšlo med letom v vojake. Dva sta se celo že vrnila ranjena z italijanskega bojišča: Alojzij Skuhala, ki se nahaja v mariborski bolnici, in Ivan Goršič, ki leži v Celovcu. Dijaki pri mlačvi. Ravnateljstvo obrtne šole v Gjuru je v posebnih tečajih 22 gojencev teoretično izvežbalo, kako se ravna z matilnicami. Praktično so se gojenci izvežbali v tvornici Soma Kovacsa. Nato so jih takoj sprejeli v službo veleposestniki iz okolice. Dajejo jim 100 kron mesečne plače in prosto oskrbo. lSleini črnovojniki lahko dobe pravico enoletnih prostovoljcev, če so obiskovali vsaj šesti razred kake srednje šole ali vsaj drugi letnik kakega učiteljišča. Prošnje je vložiti najkasneje sedem dni pred nastopom vojaške službe pri pristojnem dopolnilnem okrajnem poveljstvu. Zaključek bosenskega veleizdajalske-ga procesa. Koresp. urad: Kot dodatek veleizdajalske sodne razprave Princip in tovariši se je izvedla te dni pred okrožnim sodiščem v Travniku glavna razprava proti 39 srednješolcem, ki so bili kot Člani v službi velikosrbske propagande se nahajajoče orgaiizacije srednješolcev obtoženi hudodelstva ali pregreška motenja javnega miru in reda. Razprava se je tako končala, da je bilo obsojenih 31 obtožencev v zapor ali v ječo od enega meseca do treh let. Osem obtožencev je bilo oproščenih. Slovenski oddelek dijaške knjižnice na c. kr. državni realki v Trstu. Ker posluje dijaška knjižnica v počitniškem tečaju v mnogo večjem obsegu nego navadno, ne zadošča že itak pičlo število slovenskih knjig. Zato se obrača vodstvo realke do slovenskega občinstva1, v prvi vrsti pač do bivših učencev tega zavoda, s prošnjo, da bi darovali omenjeni knjižnici slovenske mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Cenjeni darovalci so naprošeni, da prinesejo ali sami knjige na realko (ul. Pasquale Besenghi) ali pa naznanijo svoj naslov. Mestni dekliški licej v Ljubljani. Ker so se šolski prostori v »Narodnem domu« odstopili vojaštvu, se je dne 26. maja na tem zavodu pouk končal in 29. maja razdelila izpričevala. Iz klasifikacije posnamemo, da je štel zavod koncem šolskega leta 1914/15 298 javnih učenk in 2 privatistiki, 29 manj nego koncem šolskega leta 1913/14. Od teh ima 21% odliko, 2%% je neizprašanih, druge so sposobne da vstopijo v naslednji višji razred. Zrelostni izpiti so se vršili dne 31. maja, 1. ju-nja, 2. junija in 4. junija. Izpit je delalo 40 učenk z naslednjim uspehom: Za zrele z odliko je proglašenih 12 maturantk, soglasno 19 maturantk in z večino glasov 9. — Izmed učiteljev je padel pri Wolezi Dolni profesor Josip Beice, profesorja dr. Rudolf Mole in dr. Janko Pretnar sta mobilizirana od 1. avgusta 1.1., dr. Pavel Pestot-nik pa od 26. maja t. 1. — Kdaj se prične prihodnje šolsko leto, se bo objavilo po časopisih. Prepovedane slovenske čitanke. Hrvatski listi poročajo, da je naučno ministrstvo prepovedalo nadaljno rabo dosedanjih aprobiranih slovenskih čitank za srednje šole. Profesorji bodo prihodnje šolsko leto predavali o slovenski literaturi na podlagi cenzuriranih skript, ki jih morajo sestaviti preko počitnic. Za srednješolce. Z Dunaja uradno razglašajo z dne 6. junija: Naučni minister je v neki odredbi, ki jo je izdal na vse deželne šolske oblasti, odredil, da smejo oni srednješolci, ki so podvrženi črnovojni-škemu prebiranju in ki jim je bilo po šolski kvalifikaciji koncem šolskega leta 1914/15 dovoljen ponavljalni izpit, ali ki se jih je pri zrelostnem izpitu na pol leta re-probiralo, na prošnjo pripustiti takoj k po-navljalnemu izpitu, če dokažejo, da neposredno pričakujejo vpoklicanja k aktivnemu vojaškemu službovanju. Pod istimi pogoji se smejo tudi kandidati, zlasti ekster-nisti, ki se hočejo prvič podvreči zrelostnemu izpitu, pripustiti takoj in tudi izven navadnih terminov k izpitu. Slične izjemne odredbe veljajo tudi za dijake drugih srednjih šol. Odlikovanje. Nj. Veličanstvo cesar je podelil profesorju na državni realki v Gorici Ferdinandu Seidlu ob priliki njegove vpokojitve naslov vladnega svetnika. — Čestitamo! Iz Maribora. Profesor verouka na višji gimnaziji dr. A. Medved je pomaknjen v 7. in profesor dr. Maks Haid na istem zavodu v 8. činovni razred. Iz naše organizacije. Štajersko. Učiteljsko društvo za ormoški okraj naznanja, da se učiteljsko zborovanje, ki se je nameravalo vršiti dne 1. julija 1915, preloži na poznejši čas. — V podporni sklad učiteljskih vojaških rodovin so v mesecu juniju 1915 darovale: šola pri Sv. Bolfenku 3 K in šola Ormož-okolica 1 K, torej skupaj 4 K. FRAN LEVEČ. Profesor Makso P i r n'a t objavlja v »Savi« ta podlistek, posvečen proslavi sedemdesetletnice rojstva dvornega svetnika Levca: »Gorenjska je dala slovenskemu narodu lepo število mož, ki so se proslavili kot pesniki, pisatelji in politiki. V prijazni Vrbi se je rodil France Prešeren, naš največji pesnik. V bližnji Žirovnici je zagledal luč sveta njegov prijatelj učenjak Matija Čop, ki je govoril devetnajst jezikov. Pod strmim Storžcem je tekla pri Kračmanu na Beli zibelka Matiju Valjav-cu, ki je zlagal čudovite pravljice in legende in navdušeno opeval lepoto Gorenjskega sveta. Starodavni Kranj nam je poklonil očeta Bleiweisa, zaslužnega urednika »Novic«. Z lepega sorškega polja je prišel naš odlični lirik Simon Jenko. Na gradu Brdu pri Podpeči se je rodil in deloval priznan naš pripovednik Janko Kersnik, v sosednjih Kosezah pa stoji rojstni dom Janeza Vesela Koseskega, ki se je proslavil s svojimi rodoljubnimi himnami. Šiškar je pesnik Valentin Vodnik, Ljubljančan pa nedosežni prirodopisec Erjavec. — Gorenjec je tudi tisti mož, ki je rojakom s spretnim peresom opisal življenje in delovanje naših domačinov: Vodnika, Prešerna, Čopa, Koseskega, Valjavca, Erjavca, Bleivveisa, Jenka, ki je točno ocenil velike zasluge teh odličnjakov, mož, ki nam je vzgojil našega beletrista Kersnika. Vsi ga poznamo, vsi ga spoštujemo in se ga z ljubeznijo spominjamo prav te dni (4. julija), ko nastopa sedemdeseto leto svojega življenja. Fran Leveč je njegovo ime, zibel pa mu je tekla na prijazni Je-žici pri Ljubljani. — Leveč se je posebno proslavil z životopisi mož, ki smo- jih pravkar omenili. Mikavno popisuje Leveč njih življenje, vedno ve vplesti zanimive, značilne anekdote, duhovito presoja njih zasluge. Te životopise preveva iskreno spoštovanje in resnično navdušenje, ki se nehote polasti tudi bralca in ga pripravi do tega, da vzljubi te naše duševne velikane. Leveč je med Slovenci populariziral slovstveno zgodovino. — Nekaj posebnega je Levčev slog. Prijetno, neprisiljeno mu teče beseda. Brez dvoma spada Leveč med naše prve stiliste, kar je o priliki poudaril Ivan Cankar, sam mojster slovenskega sloga. — Znamenite so izdaje slovenskih pisateljev in pesnikov, ki nam jih je oskrbel Leveč s posebno spretnostjo. Izdal je Jurčičeve spise (11 zv.), Levstikove spise (5 zv.), Erjavčeve spise (2 zv.) in Valjav-čeve poezije. Jezikovno je uredil Tavčarjeve spise. — Znan je Levčev Slovenski pravopis, s katerim je izkušal uvesti enotnost v slovensko pisanje. S pravopisom je zbudil naše mlajše in starejše slovni-čarje, da so se lotili pravopisnega vprašanja. — Deset let je urejeval »Ljubljanski Zvon«. Zbral je okrog lista vse tedanje priznane pisatelje in pesnike in nam vzgojil celo vrsto mlajših književnikov. Kersnik je njegov učenec, Aškerc se je prav po njegovem nasvetu lotil slovenske epike in dosegel s svojimi baladami in romancami nenavadne uspehe. — Kot učitelj je znal Leveč s svojo metodo in s prepričevalno besedo buditi v učencih ljubezen do materinščine in spoštovanje do domače kulture. Zgodovinar Simon Rutar, pesnik Jožef Pagliaruzzi-Krilan, slovničar Karel Štrekelj, pisatelj Ivan Cankar so imeli za učitelja slovenščine Levca in so baš od njega dobili mnogo duševne vzpodbude in praktičnih navodil. — Mnogo zaslug si je pridobil Leveč kot dolgoletni odbornik in predsednik »Slovenske Matice« in »Muzejskega društva«. — V osemdesetih in devetdesetih letih je stal Leveč z nekaterimi drugimi nadarjenimi možmi v središču slovenskega kulturnega življenja. Treba je v roke vzeti le epohalno delo dr. Iv. Prijatelja »Janko Kersnik«, pa se takoj uverimo, kako markantna osebnost je bil v tej dobi naš Leveč. — Iskreno mu čestitamo kot ožjemu rojaku k sedemdesetletnici z željo, da nam ga Bog ohrani in poživi še mnoga leta. In iz srca nas veseli, da ga je ob tej priliki bela Ljubljana odlikovala s častnim občanstvom. Zaslužil je to odliko, kakor malokdo.« —r— Iz ljudskošolske službe. C. kr. okrajni šolski svet v Novem mestu je imenoval bivšo suplentinjo v Sp. Kartele-vem Hedvigo Schweigerjevo za suplentinjo na mesto k vojakom, odišlega učitelja Josipa Adolfa na ljudski šoli v Posterici. — C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku je na mesto obolele učiteljice Frančiške Ale-ševe pridelil provizorično učiteljico Olgo Pleveljevo iz Čemšenika ljudski šoli v Peči. — C. kr. okrajni šolski svet ljubljanske okolice je poveril začasno vodstvo šole na Viču namesto obolelega nadučite-lja Jerneja Ravnikarja učitelju Franu Tro-štu. —r— Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je darovala »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta« 50 K. Za to velikodušno darilo se blagi dobrotnici šolstva in učiteljstva najiskreneje zahvaljuje odbor. —r— Iz seje deželnega šolskega sveta dne 1. julija 1915. Upokoje se stalno: učiteljici Pavla. Wolflingova v Št. Vidu, Marija Majcen-Zagorjanova in Kiferle Iv., nadučitelj v Preski. • —r— Dijaško podporno društvo »Domovina«. Vkljub izrednim in težavnim razmeram je vršila »Domovinai« tudi letos svojo nalogo. Zaradi manjših dohodkov, a večje draginje jc bilo letos število podpi-rancev manjše in se je delila le opoldanska hrana. Mnogo dijakov je odšlo med ieiom v vojake. Na članarini in podporah smo letos prejeli dosedaj 2525 K, od neimenovanega dobrotnika hranilno knjižico za 500 K in volilo predlansko leto umrlega štabnega zdravnika dr. Fr. Košme-lja v znesku 1016 K 66 vin. Vsem dobrotnikom največja zahvala! Prosimo jih, naj bi nas podpirali tudi v prihodnjem letu, ko bomo morali priskočiti dijaštvu v veliko večji meri na pomoč.. Občni zbor društva se letos ni vršil. —r— Znamenje časa. V »Slovenskem Narodu« čitamo ta dva inserata: Učiteljica, zmožna treh jezikov, išče kakršnekoli službe, tudi gospodinjstva. Ponudbe pod »učiteljica/1462« na uprav. »Slov. Naroda«. — Učiteljica ljudske šole, Slovenka, zmožna nemškega, slovenskega, italijanskega jezika, godbe nikakršne, je pripravljena sprejeti mesto do 15. septembra pod »Vzgojiteljica« 1372/1500« na uprav. »Slov. Naroda«. —r— Iz Byskd, gubernija Tomsk so odposlali 26. aprila t. 1. razglednico slovenski vplenjenci. Podpisan je tudi tovariš Karel J e'r e t i n a, učitelj iz Domžal. —r— Za » Rdeči križ« potom slavnega c. kr. glavarstva v Radovljici je daroval učitelj P i b r o v e c Leo iz Jesenic 50 K, za bolniščnico na Bledu pa 4 K. — V imenu športnega društva pa je daroval jeseniški podružnici »Rdečega križa« 12 K; slov. odboru za podpiranje ranjencev 30 K, bolniščnici na Bledu pa 5 K. — Ravnotako je daroval na več strani svalčice, smod-ke, tobaka itd. ter razdelil ubožnim rodbinam 30 kron. —r— Deželni odbor je dovolil za društvo »Angel varuh« v Šiški še nadalj-no izredno podporo 2000 kron. —r— Strokovni učitelj Zidanšek ranjen. V bojih pri Okni v Bukovini je bil dne 21. junija ranjen v desni bok strokovni učitelj Josip Zidanšek z Grma. —r— Imenovanje v armadi. Nadpo-ročnik polj.-havb. polka 13., Anton Lokar, sin tovariša Ivana Lokarja, nadučitelja v Spodnji Hrušici pri Ljubljani je imenovan za stotnika v generalnem štabu. —r— Sedemdesetletnico rojstva je dne 6. t. m. praznoval slovenski skladatelj in turist, župnik Jakob A'l j a ž v Dovjem. Pred leti je bil tudi šolski andzornik. Čestitamo plemenitemu možu! Štajerske vesti. JOŽEF TIČAR- Iz Gornjega grada pišejo: V Gornjem gradu smo dne 12. junija pokopali vpoko-jenega nadučiteja Jožefa T i c'a r j a. Rojen je bil leta 1842. v Št. Jurju pri Kranju in dočakal tedaj dokaj lepo starost, karje posebnost za učitelja. Učiteljeval je na šolah, a zadnja leta kot nadučitelj pri Sv. Frančišku Ksav. in v Šmartnem pri Gornjem gradu. Pred več leti je jel bolehati in bil umirovljen. V pokoju in bolehanju je zadnja leta živel sam zase. Kateri smo ga poznali, vemo, da je bil ljubezniv in gostoljuben tovariš, jako ljubljen od gospe, soproge, ki jo je sedaj zapustil, od otrok, ljudi in učencev. Bil je vedno mirna, blal-ga duša in naprednega mišljenja. Ob grobu mu je govoril gornjegrajski gospod dekan kratko, a jedernato nagrobnico. Spremljali so ga k zadnjemu počitku razen obilnega občinstva gornjegrajski šolski otroci1 s svojima učiteljicama; tovariš nadučitelj Kocbek je hudo bolan, da bi le kmalu okreval! — Tovariš Korban je moral v Šokot poučevat, a drugo učiteljstvo se zaradi sedanjih poštnih razmer ni moglo udeležiti .pogreba, razen tovariša Ivana Kelca, ki je kot predsednik zastopal učiteljsko društvo, katerega ustanovni član je bil pokojnik, in tovarišice Cirile Delejeve, učiteljici v Novi Štifti. V miru počivaj blagi Joško, Tvoj duh pa se naj veseli v raju vekomaj! I. K. —š-— Umrl je v Celju vpokojeni mestni učitelj Jakob Goriup, star 63 let. R. i. p.! —š— Štajerski deželni šolski svet je imenoval def. učiteljico pri Sv. Rupertu v Slov. goricah Irmo Scheligovo za defini-tivno učiteljico pri Sv. Martinu poleg Slo-venjegradca. Nadalje je imenoval nadučitelja pri Vel. Nedelji Ivana Zolnirja za nadučitelja na okoliški deški ljudski šoli v Ptuju, Karolino Zajčevo za definitivno učiteljico v Zibiki, Marijo Lavričevo za def. učiteljico v Loki; prestavil je def. učit. De-simiro Dolžanovo od Sv. Eme k Sv. Križu na M. p. in def. učit. Ivana Zagažna iz Doberne k Sv. Emi. — Štajerski deželni šolski svet razglaša, da se more prošnjam staršev, ki želijo predčasno zaključitev pouka na ljudskih šolah, oziroma predčasni izstop učencev, ugoditi. Gre za to, da se nad 10 let stari otroci pritegnejo k poljskemu delu. —š— Poročil se je enoletni prostovoljec Anton Mohor, učitelj pri Sv. Marjeti na Dravskem polju, z učiteljico pri Sv. Barbari pod Mariborom Milico Lendov-škovo. — Bilo srečno! —š— Iz Št. Jurja ob Južni žel. Tukajšnja deželna kmetijska šola si je nabavila veliko prevozno mlatilnico s parno silo, ki bo kmetovalcem za mlatev na razpolago. Potrebna pojasnila za izposojeva-nje daje ravnateljstvo. —š— Štajerski dež. zakon v obrambo planinskih cvetic potrjen. Cesar je podpisal po štajerskem deželnem zboru sklenjen zakon o varstvu planinskih cvetic. —š— Umrla je v Studenicah pri Mariboru soproga nadučitelja v pokoju J. Ja-gra, gospa Jerica Jagrova, stara 70 let. Blag ji spomin! —š— Hvala Slovencem. Evgen Lenn-hoff je poslal »Tagesposti« iz vojnega po>-ročevalskega stana poročilo z dne 29. junija, katerega zadnji odstavek se tako-le gasi: »Še en narod bodi omenjen, o katerem je četverosporazumno časopisje časih napačno trdilo, da je šel z mlačnim srcem v boj: S1 o v e'n c i. Italijani, ki so imeli z njimi opraviti v dosedanjh bojih, čutijo, koliko je na tej trditvi resnice. S sveto jezo so ti Jugoslovani napolnjeni do vsega, kar je laškega, in njihovi voditelji govore o njih le v izrazih visoke hvale.« —š— Tovariš Anton Hren, nadučitelj v pokoju, je obhajal dne 21. junija svojo 701etnico. Čestitamo! —š— Iz Huma pri Ormožu pišejo: Umrl je tukaj po dolgi in mučni bolezni da-leč naokolo znani pravnik Jožef Š t e b i h. Bil je nekdaj bogoslovec, pozneje trgovec in nazadnje si je služil kruh s skioptikom. S težavo je študiral pravo, da bi zasigural sebi in stari materi obstanek. Vkljub temu, da je hodil samo po bergljah, je prepotoval s svojim skioptikonom vso deželo in si je povsod vedel pridobiti s svojim humorjem prijateljev. Ker ni sredstev za skromen nagrobni kamen, prosi nadučitelj Anton Porekar na Humu nekdanje njegove sošolce, prijatelje in znance, da mu v ta namen pošljejo kak donesek. Eventualni preostanek se izroči Štebihovi stari materi v poboljšek. —š— Vodstvo štajerske učiteljske zveze (Lehrerbunda) je napravilo na deželni odbor vlogo, v kateri nujno prosi za vojno draginjsko doklado učiteljstvu. Ta doklada bi naj bila vsaj v priličnem razmerju s sedanjo neobičajno draginjo. V utemeljevanju te prošnje izvaja vodstvo učiteljske zveze, da jfe med nastavljene! z rednimi mesečnimi dohodki učiteljstvo plačano najslabše. Štajersko učiteljstvo je upalo, da se mu v letu 1915. obrne na bolje zaradi znanih sklepov deželnega zbora o regulaciji učiteljskih plač, vojna je pa vse te nade razpršila. Učiteljstvo hvaležno priznava, da je deželni odbor dovolil tudi za leto 1915. draginjsko doklado, jasno pa je, da ta nikakor ne zadostuje. — Pripominjamo, da bi bilo jako- želeti upoštevanja te vloge pri štajerskem deželnem odboru. Cena živilom je danes na deželi prav tako visoka kakor po mestih in se mnogokrat sploh ničesar ne dobi. Učiteljstvo je v sedanjih težkih časih ne le verno izpolnilo svojo težavno nalogo v šoli, temveč je opravljalo po premnogih občinah vse tajniške in županske posle; pomagalo in žrtvovalo se je pri vseh javnih dobrodelnih akcijah, šlo je ljudstvu s svetom in dejansko pomočjo na roke. Zato je pravično, ako se tudi javnost spomni na učiteljstvo, kadar prosi pomoči v svojih težavnih življenskih razmerah. —š— Pohvalno priznanje. Kadet v rezervi 27. pešpolka, tovariš Riko P e -s t e v š e k , učitelj na Vranskem, je 24. pr. m. rešil 231etnemu vtopljenemu pešcu v K. s poizkusi umetnega dihanja življenje in za ta plemeniti čin prejel od vojaškega poveljstva pohvalno priznanje v najvišji; službi. — Čestitamo! —š— 401etni učiteljski jubilej so obhajali prve dni meseca julija t. 1. prvi če-trtoletniki od 1. 1875. na učiteljišču v Gradcu ti-le spodnještajerski tovariši, in sicer: Fran Vrečko, ravnatelj v Slov. Gradcu, Alojzij S e d 1 a č e k, nadučitelj v Mariboru, Karel Pestevšek, nadučitelj v Slivnici pri Mariboru, dalje vpokojeni učitelji: Janez Adamič, v Čre-šencih, Anton Brezovnik v Vojniku, Jurij Schofhalter v Gomilici. Umrli pa so Maks Kos, Franc Z o 1 g a r, Karel F.luhair, Janez Ne del j ko, Andrej Sket in Josip Večaj. — L. 1875. ni bilo v Mariboru četrtega letnika in ne mature. —š— Vpoklicani učitelji - vojaki. Sv. Tomaž pri Ormožu: tovariš Poplatnik Franc, učitelj, za lletno' prostovoljstvo. Velika Nedelja: tovariš Preindl Jakob, učitelj in šol. vod., za lletno prostovoljstvo. — Hum pri Ormožu: tovariš Porekar Anton, nadučitelj, kot poročnik črne vojske k c. kr. prostovoljnim strelcem. —š— Iz Maribora poročajo: Na deželni sadjerejski in vinorejski šoli se vrši pod običajnimi pogoji v dneh 26., 27. in 28. julija tečaj za konserviranje in vnov-čevanje sadja in zelenjave. Prijave pri ravnateljstvu. —š— Lehen pri Ribnici. Učenci I. razreda so med seboj po izpodbudi svoje učiteljice nabrali za oslepele vojake 12 K 66 vin., in sicer so dali po 2 K učenci in učenke Marija Urbančeva, Schwieger Ferdinand, Wollmajer Ludvik, Eckhard-tova Roza ter učiteljica ročnih del in razredna učiteljica, ostali učenci in učenke so po možnosti prispevali 2—20 vin. Ta znesek malih šolarjev je odposlalo šolsko vodstvo na okrajni šolski svet v Maribor, ki ga dopošlje namenjenemu smotru. —š— Umrla je pri Sv. Štefanu poleg Žusma učiteljica Amalija P o d p e č a-n o v a. Blag ji spomin! Goriške vesti. —g— V Gradcu se zdravi v rezevni bolnici v stari domobranski vojaščnici ranjeni tovariš Franc Belin, učitelj v Soči na Tolminskem. Ljubo zdravje se mu polagoma vrača. —g— O narodnostnih razmerah v Goriški deželi so v Italiji čisto napačno poučeni. — Tako čujemo, da imajo na svojih zemljevidih goriški politiški okraj zaznamovan za popolnoma italijanski. V resnici pa je v vsem velikem goriškem okrajnem glavarstvu samo ena občina furlanska, in še ta ne vsa; to je Ločnik. Ze ime kraja kaže, kak rod prebiva od nekdaj tod. Tolminski politiški okraj, ki je čisto slovenski, imajo označen za narodnostno mešan, istotako sežanski, dasi je v teh dveh okrajih le tupatam kak Italijan. — Pač slabi geografi! —g— Tolminsko glavarstvo v Cerknem, Tolminsko okrajno glavarstvo se nahaja od pričetka vojne dalje v Cerknem. —g— Begunci iz Goriške so se razkropili po raznih notranjih deželah države. Prav mnogo jih je na Kranjskem: v Ljubljani, na Gorenjskem in Dolenjskem, v Novem mestu je cela kolonija Goriča-nov. — Okolo 2000 beguncev iz Furlanije, Brd in Kanalskega so odpeljali te dni iz Gorice v Lipnico na Štajerskem. — O beguncih iz naših dežel je sedaj dosti' govora po nemških listih. —g— C. kr. goriško glavarstvo premeščeno začasno v Ajdovščino. Goriško okrajno glavarstvo se je preselilo začasno v Ajdovščino. Urad se nahaja v hiši ajdovske hranilnice in posojilnice. Tržaške vesti. —t— Poziv. C. kr. okr. šol. nadz. za Trst in okolico, prof. Ivan Nekerman, ki stanuje sedaj v Borovnici 38 pri Ljubljani, poživlja p. n. gospode in gospodične Henrika L e b'a na, c. kr. učitelja-vodi-telja pripravnice na Proseku, Rozalijo G o 1 i j e v o , c. kr. učiteljico-voditeljico1 Ciril-Metodove šole na Acquedottu, in Vido Kersnikovo, c. kr. učiteljico Ciril-Metodove šole v Trstu, da pridejo do njega po 2 mesečno plačo, oziroma da mu prijavijo svoje naslove, pod katerimi jim dopošlje označeno plačo. —t— Slovenska trgovska šola v Trstu. Dne 26. junija se je zaključil pouk v prvem in drugem tečaju Slovenske trgovske šole. Precej veliko število dijakov je neklasificiranih, ker niso; mogli iz raznih oseb ustaviti pouk že meseca majni-šolo. V jesenskem terminu bodo smeli vsi ti dijaki napraviti izpit za zamujeno dobo drugega semestra. V pripravljalnem tečaju se je moral zaradi pomanjkanja učnih oseb ustaviti poukže meseca majni-ka. Zato pa so otvorili s 1. julijem 1. 1915. počitniški pripravljalni tečaj za vse dosedanje učence pripravljalnega tečaja in za one, ki nameravajo napraviti v jesenskem terminu sprejemni izpit na prvi letnik in ki odgovarjajo vsem ostalim zahtevam glede sprejema v prvi tečaj. —t— Emil Adamič v ruskem ujetništvu. Učitelj Ciril-Metodove šole v Trstu in znameniti naš skladatelj Emil Adamič je pisal iz ruskega ujetništva »Edinosti«: »V bližini Taškenta, za Turkesta-nom, sem v taborišču. Daleč, daleč od domovine, ki je najbrž ne bom videl več. Izrecite presrčne pozdrave vsem znancem, vsem Slovencem, v Trstu. Povejte jim, naj mi pišejo. Tu nas je nad 50 tržaških Slovencev. Vsi smo brez denarja in brez sredstev, da bi si izboljšali življenje. Jesti je sicer dovolj, toda človek ima tudi še druge potrebe. Mislite torej na nas. Moj naslov: Emil Adamič, vojni ujetnik, Turkestanski okraj, mesto Taškent, Trojčki art, Ruska Azija.« —t— Prepoved nositi italijanske znake. Namestništveni svetnik razglaša: V sedanjih odnošajih nositi italijanske znake, kakor peterožarne zvezdice, trakove na čepicah in drugo,, kot priponke ali nakit ni združljivo z domoljubnim mišljenjem in bi moglo žaliti čuvstva zvestih državljanov. Zato je strogo prepovedano nositi take znake. Prestopki se bodo kaznovali po ministrski naredbi z dne 30. septembra 1857, št. 198 drž. zak. — Do1-moljubi, ki imajo take znake, naj jih darujejo v korist dobrotvornih namenov, na prime r za vojno oskrbo ali za »Rdeči križ«, da tako dokažejo svoje domoljubno čuvstvovanje. —t— Nazaj v Trst. Učiteljstvo iz Trsta je dobilo poziv, naj se vrne v Trst. —t— Šentjakobska podružnica CMD. v Trstu je priredila v nedeljo, 4. dne meseca julija, ob 4. popoldne zaključek otroškega vrtca z razstavo del, izvršenih po deci iz tega otroškega vrtca. —t— Počitniški tečaj na tržaški državnih ljudskih šolah. Na tržaških državnih šolah se odprejo za čas glavnih počitnic posebni tečaji v namen, da bo šolska mladina na koristen način zaposlena in nadzorovana. Vsak šolski otrok, ki je v minulem šolskem letu hodil v državne šole, ima prosto pravico, udeleževati se teh tečajev. Istrske vesti. —i— »Hrvatski List«. V Krmpotičevi tiskarni v Pulju je pričel izhajati dnevnik pod imenom »Hrvatski List«. V uvodnem članku poudarja, da hoče nuditi predvsem onim tisočem hrvatskih delavcev in vojat-kov, ki se nahajajo sedaj v Primorju, potrebno vsakdanje čtivo. Glede strankarske pripadnosti izjavlja »Hrvatski List«: »Damas nema stanaka, a naša je politika: bojne poljane.« —i— Razpuščena italijanska društva v Istri. Namestništvo je razpustilo naslednja društva: »Casino di societá v Pazi-nu, »Circolo democrático« v Pazinu, »So^ cietá di lettura« v Pazinu, »Societá es-cursionisti Montemaggiore« v Pazinu, »Circolo di cultura« v Rabcu, »Circolo di coltura« pri Sv. Nedelji, »Circolo di coltura« v Plominu, »Societá di lettura« v Labinju, »Societá di Casino« v Labinju, »Banda civica« v Labinju ,»Club progres-so« v Zminju, »Societá ginnastica Paren-tina« v Poreču, »Club náutico Parentium« v Poreču, »Circolo di lettura« v Višnja-nu, »Associazione italiana di beneficenza« v Poreču. —i— Istrska posojilnica v Pulju se je provizorično preselila vPazin. — Okna v Pulju morajo biti tako zastrtai, da ne pade nobena luč iz razsvetljenih stanovanj. Patrulje imajo pravico iti v vsako stanovanje, od koder bil se videla kaka luč. —i— Koprski in piranski občinski za-stop razpuščena. Namestnik v Trstu in na Primorskem je razpustil koprski in piranski občinski zastop ter sporazumno z istrskim deželnim odborom poveril vodstvo občinskih poslov v obeh občinah po-litiškim uradnikom. Zal občinskega1 gerenta v Kopru je bil/določen okrajni komisar Leon vitez Klodič-Sabladoski, za občinskega gerenta v Piranu pa okrajni komisar Pavel di Gaspero. Koroške vesti. —k— »Mir«, glasilo koroških Slovencev, se je preselil zopet v Celovec, kjer ga tiska Mohorjeva tiskarna. Zadnja leta so ga tiskali v ljubljanski »Katoliški tiskarni —k—V Beljaku so zaprli dne 1. julija vse šole. —k— Samoumor zaradi prepovedanega igranja kart. Nadučitelj v Šmarji pri Volšpergu, Matija Honigmann, se je dne 19. junija na pokopališču v VrnjiVasi pri Celovcu ustrelil. Naznanjen je bil zavoljo prepovedanega igranja kart. To ga je tako vznemirilo, da je 18. junija pobegnil od doma v Celovec in izvršil nesrečni čin. Bil je oženjen in ima otroke. Splošni vestnik. Pomanjkanje drobiža prihaja občutno. Vzrok temu je, da ga nekateri ljudje namenoma zadržujejo, zaradi česar je javni promet hudo oviran. Neuki ljudje naj bi se poučili, da je zadržavanje drobiža popolnoma brez smisla. Po deželi naj sodeluje posebno učiteljstvo. V teh resnih časih pač niso umestne nepotrebne in brezmiselne prometne ovire, in naj se upošteval tudi dejstvo, da državna oblast lahko izda naredbe, ki bi zadrževalcem drobiža ne bile prijetne. »Lega Nacionale«, ki je sedaj oblastveno razpuščena, ima v Avstriji okolo 30.000 članov. Od teh članov odpade na Trst okolo 12.000; na Istro 10.742; na Furlanijo z Gorico 3099. V Gorici je predlanskega leta 12 odstotkov prebivalstva dalo »Legi Nazionale« nad 12.000 kron, kar se nam zdi neverjetno. Tega leta so znašali dohodki »Lege« nad 600.000 K. Ako upoštevamo rapidno propadanje laškega kapitala v naših mestih in siromaštvo meščanov, ki se štejejo za Italijane, se mora res čuditi, kakor slišimo, da je na primer mesto Zader s peščico Lahov podarilo v enem letu 54.000 K ali pa ko je v popolnoma hrvatskem Šibeniku prirejena laška veselica prinesla 1500 K čistega dobička. Trst daje »Legi« letno do 30.0000 kron. Danes ima »Lega« do 200 podružnic, večinoma v zahodni Istri in v goriškem okraju. Vsaka podružnica ima svojo knjižnico, preskrbljeno večinoma s knjigami, ki prihajajo v dar čez morje. Pri rokah imamo statistiko iz leta 1911. Tedaj je imela »Lega« 60 podružnic (grupe locali). Vseh zavodov, ljudskih šol in otroških vrtcev pa 41. V štirih krajih je imela skupaj ljudsko šolo in zabavišče, v 17 krajih ljudsko šolo, a* v 12 krajih otroške vrtce, kjer se je namesto cesarske himne pela Garibaldijeva himna. — »Objavitelj Dalmatinski« poroča: C. kr. notranje ministrstvo je razpustilo društvo »Lega Nazionale«, ker je razvijalo delovanje, nevarno državi in ni nič več odgovarjalo predpogojem svojega zakonitega obstoja. Zaradi tega je c. kr. namest-ništvo odredilo razpust vseh podružnic imenovanega društva.« Uredniška tajnost pred sodiščem. V neki sodnijski zadevi je razsodilo baden-sko sodišče v Kerzingenu, da je neki urednik opravičeno postopal, ker ni hotel izpovedati, kdo je listu doposlal neko poročilo. Deželno sodišče v Freiburgu se je pridružilo razsodbi prve instance in je odklonilo pritožbo. »Slovensko Planinsko Društvo« naznanja. da koči na Kamniškem sedlu in na Veliki Planini letos ne bosta odprti. Odprta in skrbovana pa bo koča v Kamniški Bistrici. Ključ do koče na Veliki Planini se dobi1 pri Karlu Prelesniku v Stranjah; za kočo na Kamniškem sedlu pa pri oskrbnici koče v Kamniški Bistrici. Znak časov. Te dni so slavili v Pisku nai Češkem 601etni jubilej slavnega češkega pesnika Heyduka. Na tej slavnosti se je dal zastopati — po deželnem šolskem nadzorniku, vladnem svetniku Franu Bi-lem — tudi namestnik češki, grof Maks Coudenhowe. Temu dejstvu pripisujejo češki listi velik simptomatičen pomen: »Narodni Politika« piše: »Novi upravitelj dežele je presenetil našo javnost na naj-Ijubezniveji način. Zakaj dosedaj se še ni zgodilo, da bi bil kak namestnik v tem kraljestvu na podoben način izjavil svoje zanimanje za naše kulturno življenje. Vsak namestnik je sicer obiskoval češko narodno gledališče ali češke koncerte. Ali pri tem jim je bila bolj vabljiva zabava, nego pa narodno-kulturelni moment. Kot čisto kulturelno dejstvo se nam predstavlja šele omenjeni čin novega namestnika. S tem, da je češkemu pesniku, ki ga ves narod priznava in ljubi, izkazal redko čast, je obenem — kakor še nobeden njegovih prednikov — posvetil redko pozornost naši ilteraturi in je pozdravil našo kulturo sploh na skrajno vreden način, ki je istotako časten za pesnika, kakor za vso našo narodno literaturo.« — Nada-ljevaje pravi »Narodni Politika«, da je namestnik izkazal svoje osebno spoštovanje pred tem, kar spada k najvišjim imovinam človeškega duha. Ali v tem se kaže tudi državni duh. Zakaj kdor hoče upravljati deželo s takim kulturelnim razvojem, kakršna je ravno Češka, je potrebno, ne le da pozna jezika obeh v deželi živečih narodov in njiju gospodarske, socialne in ljudske potrebe, marveč mora biti tudi v stiku z njiju kulturnim življenjem in ga spoznavati.'.. Zato je udeležba namestnika na omenjenem jubileju znak, da pozna in ceni višino kulture češkega naroda. To je pokazal namestnik tudi z izbero svojega zastopnika. Poslal je tja prvovrstnega češkega literarnega historika, moža, ki ima velikih zaslug za razcvit češke kulture sploh, osebo torej, ki je bila posebno pozvana za tako nalogo. Nov ženski poklic. Vojna je preme-nila mnogo življenskih razmer. Enim je pomagala do ogromnih bogastev, druge je pahnila v bedo, ustvarila je pa tudi popolnoma nove poklice. Tako je američan-ka gospodična Leviš Chase prišla na srečno misel, se etablirati kot prepeljevalka žen in deklet. Pač nič slabega misliti! Gospodična le spremlja enkrat Angležinje, ki bivajo v Avstriji, na Angleško, drugič Avstrijanke, ki bivajo na Angleškem, v Avstrijo. Navadno se pelje pod njenim vodstvom po 30 do 40 oseb vseh stanov: grofinje in kuharice, šivilje in igralke, starke in otroci. Riigled. — Dr. Edmund .Kalodziejczyk padel »Nova Reforma« poroča, da je na bojišču ob Sanu padel rezervni poročnik 57. peh. polka dr. Edmund Kolodziejczyk, gimnazijski profesor krakovski, marljiv delavec na polju slovanskega narodopisa. V Krakovskem mesečniku »Swiat Slowi-anski« je objavljal spis o bibliografiji poljskega slovanofilstva in je prvi opozoril na Poljake, naseljene na severnem Ogrskem. — Nadvojvoda Leopold Salvator častni doktor tehničnih ved. Generalni artiljerijski nadzornik nadvojvoda Leopold Salvator je bil 1. t. m. v slavnostni dvorani dunajske tehnike slovesno pro-moviran za častnega doktorja tehničnih ved. — V Dalmaciji so zaprli srednje, ponekod tudi ljudske šole. — Zaključenje šol v Zagrebu. V Zagrebu so zaključili vse šole. Večina šol bo preurejena v bolnice; namesto dosedanjih 8000 postelj bo vbodoče v Zagrebu prostora za 11.000 ranjencev. — Analfabetstvo v Italiji. Ljudsko štetje, ki se je vršilo v Italiji v letu 1911, je izkazalo 29,459.687 oseb, ki so prekoračile šesto leto svojega življenja. Od teh jih je izjavilo 18,322.320, da znajo pisati in citati, dočim jih je 11,050.454 to vprašanje zanikalo, a ostali sploh niso dali nikakega odgovora. Če te številke preračunamo v odstotke, vidimo, da od 100 oseb nad 6 let ima le 63 elementarno izobrazbo, a še ta je pri večini skrčena na najožje meje. V resnici je med 63 »pismenih« ljudi tudi takih, ki niso dospeli' preko poznavanja par črk. Pri tem pa treba uvaževati, da to povprečno število ne velja enakomerno za različne deL prebivalstva. To je razvidno iz sledečih odstotkov analfabetov v posameznih provincah: Piémont 11, Li-gurija 17, Lombardija 13, Benetke 25, Emilia 22, Toskana 37, Mache 51, Umbria 49, Abruzzi 58, Campagna 54, Apulija 59, Basilicata 65, Kalabrija 70, Sicilija 58, Sardinija 58. — Vzgoja v Švici. Celo v Švici, kjer je prebivalstvo vendar na visoki stopnji omike, se je izkazalo ob začetku sedanje vojne, da velika večina ljudi ne zna poli-tiško misliti in da je v vseh politiških vprašanjih slabo poučeno. Ljudje niso bili poučeni ne o pogojih švicarske svobode in državne neodvisnosti, ne o temeljih nevtralnosti, ne o dolžnostih, ki jim jih nalaga nevtralnost. Z ozirom na to je zdaj merodajna korporacija sklenila preskrbeti, da se bo v šoli izdatno gojil pouk o državljanskih pravicah in dolžnostih, sploh da se bo skrbelo za izdatno politiško in zgodovinsko izobrazbo mladine in za temeljito učenje vseh treh, v Švici domačih jezikov, francoskega, nemškega in italijanskega, ker samo temeljito znanje domačih jezikov premaga narodnostna in plemenska nasprotja. — Izredne doklade učiteljem na Češkem se bodo plačevale tudi v drugi polovici leta 1915., kakor je sklenila češka deželna upravna komisija. Sklep mora potrditi še cesar. Po izplačevanju doklad po 31. decembru 1915 more komisija šele sklepati, ko izjavi vlada, koliko namerava prispevati. — Husov spomenik v Pragi. Društvo za napravo Husovega spomenika v Pragi naznanja širši javnosti, da je vse delo končano in se zdaj vrši razkrivanje bronastega dela. — Jugoslovanska akademija v Zagrebu. Na mesto umrlega profesorja T. Smičiklasa je izvoljen za predsednika jugoslovanske akademije profesor dr. Tomo Maretič. — Profesor Cvijič nI umrl. Nedavno se je poročalo, (kar smo tudi mi zabeležili), da je umrl v Belgradu znani geograf profesor Cvijič. Zagrebški »Pokret« je dobil sedaj iz Pariza vest, da se nahaja profesor Cvijič živ in zdrav v francoski prestolici. — Za rektorja dunajske tehnike je bil izvoljen profesor fizike dr. Gustav Jäger. LISTNICA UREDNIŠTVA. Vse uredništvu našega lista namenjene stvari naj se do preklica pošiljajo na naslov: Uredništvo »Učiteljskega Tovariša« v Ljubljani, »Učiteljska tiskarna«. Tovariš Jos. P r i j a t é 1 j, c. kr. učitelj v Gorici, in Rudolf V i ž i n t i n , nadučitelj v Renčah, pošiljata z italijanskega bojišča vsem prijateljem in tovarišem presrčne pozdrave. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. ca ki Prihodnji zvezki „Domaie knjižnice" izidejo SeSe povojni, ker je odšei založnik k vojakom. Denar se nikomur ne povrne, ker je poskrbljeno za vsak slučaj, da se delo nadaljuje. Založnik: DR: LJ. KOSER. Knjigoveznica Anton Janežič Lj-u/blostra-a, morij anska ulica. i-i se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadaj^.ih MM del. mu ■•■(■••«•■••■■■••••■•m t> Pri večjih naročilih 10 •/, popusta. Agitirajte za svoje glasilo! Pridobivajte mu novih naročnikov! Prva gorenjska razpošiljalnica IVAN SAVNI K Kranj 172 razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3'— dalje. Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti proaaja pod konkurenčno ceno. Za neugajajoče se vrne denar. Meseca avgusta izide bogato ilustrovan cenik. Naš denarni zavod Geslo: Ear piodonosno naložim, r pomoč le sebi podarim Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrov vi» Mdruffa-s ojueienim »mstvom. Promet do 30. junija 1915. K 7S.94815, Uradne nre: Vsak četrtek od l/tz.—'/jij. popoldne in vsako soboto od 6 —7 zvečer. Ali ste že pridobili našemu listu novega • • • • • • naročnika? • « • • •• ■na na ■«•»■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■! Zaloga pjhi- j štva in tapet-niškega blaga l Pogačnik mizarstvo* Ljubljana, Ma rije Terezije c št. 11 (Kolizej) n ■ Zaloga spalnih ter je- j Zaloga otomanov, di- dilnih sob v različnih l : o vanov. žinmic : a ^ J a : najnovejših slogih. : : in otroških vozičkov. zgotovljena iz tu- ali inozemskega oreha ali hrasta. Ker je trpežni izdelek je posebno priporočljivo za one, kateri se mnogokrat seiijo. Obstoječa | 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. Zahtevajte nsjnovejši katalog, kateri obsega nad 300 mod. slik Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. Največja slovenska hranilnica! Denarnega prometa koncem leta 1914 . . K 740,000.000'— Vlog ............... 44,500.000'— Rezervnega zaklada.......... 1,330.000'— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po 0 0 brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deielne vlade. :: Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. ::