UČNI NAČRT Srednje splošno izobraževanje 15:31



INFORMATIKA /

Gimnazija //

Gimnazija s slovenskim učnim 25

0

jezikom na narodno mešanem 2

.

7

območju v slovenski Istri .

2

2

Gimnazija z italijanskim učnim

jezikom na narodno mešanem

območju v slovenski Istri

Dvojezična slovensko-madžarska

gimnazija na narodno mešanem

območju Prekmurja

Klasična gimnazija

Ekonomska gimnazija

Ekonomska gimnazija s slovenskim

učnim jezikom na narodno mešanem

območju v slovenski Istri

Tehniška gimnazija

Tehniška gimnazija s slovenskim

učnim jezikom na narodno mešanem

območju v slovenski Istri

Umetniška gimnazija

Umetniška gimnazija s slovenskim

učnim jezikom na narodno mešanem

območju v slovenski Istri



1

UČNI NAČRT

IME PREDMETA: informatika

Izobraževalni program gimnazije, izobraževalni program gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program gimnazije z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program dvojezične slovensko-madžarske gimnazije na narodno mešanem območju Prekmurja, izobraževalni program klasične gimnazije, izobraževalni program umetniške gimnazije - glasbena smer; modul A: glasbeni stavek, izobraževalni program umetniške gimnazije - glasbena smer; modul B: petje-instrument, izobraževalni program umetniške gimnazije - glasbena smer; modul C: jazz-zabavna glasba, izobraževalni program umetniške gimnazije - plesna smer; modul A: balet, izobraževalni program umetniške gimnazije - plesna smer; modul B: sodobni ples, izobraževalni program umetniške gimnazije - likovna smer, izobraževalni program umetniške gimnazije - smer gledališče in film, izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri - glasbena smer; modul A: glasbeni stavek, izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri - glasbena smer; modul B: petje-instrument, izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri - likovna smer:

obvezni predmet (70 ur)

maturitetni standard (280 ur)

Izobraževalni program ekonomske gimnazije, izobraževalni program ekonomske gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri:

obvezni predmet (140 ur)

maturitetni standard (280 ur)

Izobraževalni program tehniške gimnazije, izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri:

obvezni predmet (105 ur)

maturitetni standard (280 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: dr. Andrej Brodnik, Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo; Maja Čelan, Srednja elektro-računalniška šola Maribor; Mirko Đukić, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška; mag. Radovan Krajnc, Zavod Republike Slovenije za šolstvo; mag. Matija Lokar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko; Gregor Mede, Šolski center Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija; Andrej Nemec, Osnovna šola Prežihovega Voranca Bistrica; Boštjan Strnad, Osnovna šola Franceta Prešerna Maribor; dr. Boštjan Vlaovič, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

JEZIKOVNI PREGLED: Andraž Polončič Ruparčič



OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-

informatika_gim-si-is-dv-kl-ek-ek_si-teh-teh_si-um-um_si.pdf



Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 247372547

ISBN 978-961-03-1070-9 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



BESEDILO O SEJI SS

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 244. seji, dne 22. 5. 2025,določi učni načrt informatika za izobraževalni program gimnazije, izobraževalni program gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program gimnazije z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program dvojezične slovensko-madžarske gimnazije na narodno mešanem območju Prekmurja, izobraževalni program klasične gimnazije, izobraževalni program ekonomske gimnazije, izobraževalni program ekonomske gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program tehniške gimnazije, izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program umetniške gimnazije in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9 Izbirni cilji 210 ....................................... 44

Namen predmeta .................................... 9 RAČUNALNIŠKA OMREŽJA ...................... 46

Temeljna vodila predmeta ...................... 9 Namen in zgradba omrežij 70 .............. 46

Obvezujoča navodila za učitelje ............ 10 Namen in zgradba omrežij 210 ............. 47

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11 Prenos sporočil 70 ................................ 48

UČINKI RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE Prenos sporočil 210 .............................. 49

.................................................................. 12 Varnost 70 ............................................ 50

Učinki računalništva in informatike 70 ... 12 Varnost 210 ............................................ 51

Učinki računalništva in informatike 210 . 14 PRILOGE ............................................... 52

Vpliv na naravo in vsebino poklicev 70 . 15

RAČUNALNIŠKI SISTEMI ........................... 16

Von Neumannov model 70 .................... 16

Von Neumannov model 210 .................. 18

Sistemska programska oprema 70 ........ 19

Sistemska programska oprema 210 ..... 20

Digitalizacija podatkov 70 ...................... 21

Digitalizacija podatkov 210 ................... 22

Prenos in pravilnost zapisa podatkov 210

............................................................. 23

PODATKI IN ANALIZA ............................... 24

Zbiranje in shranjevanje 70 .................. 25

Zbiranje in shranjevanje 210 ................. 26

Prikazovanje in preoblikovanje 70 ........ 28

Prikazovanje in preoblikovanje 210 ...... 29

Sklepanje in modeliranje 70 ................. 30

Sklepanje in modeliranje 210 ................. 31

ALGORITMI IN PROGRAMIRANJE ............ 32

Algoritmi 70 .......................................... 33

Algoritmi 210 ......................................... 35

Spremenljivke 70 .................................. 36

Spremenljivke 210 ................................. 37

Kontrolne strukture 70 .......................... 38

Kontrolne strukture 210......................... 39

Modularnost 70 .................................... 40

Modularnost 210 .................................... 41

Razvoj programov 70 ........................... 42

Razvoj programov 210 .......................... 43





1


5

:

3

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

2

2



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Informatika je predmet, namenjen pridobivanju temeljnih znanj o osnovnih konceptih, na katerih temelji digitalni svet, in razvijanju računalniškega mišljenja, ki predstavlja temelj interakcije z njim. S pridobljenim znanjem lahko dijaki razvijajo svoje potenciale, uresničujejo lastne ideje in se učijo spoprijemati z izzivi digitalne prihodnosti. Pri predmetu informatika dijaki dobijo podlago za aktivno, odgovorno in varno delovanje v sodobni družbi.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Dijaki v avtentičnih situacijah prepoznavajo probleme in presojajo, ali jih je mogoče učinkovito rešiti z računalnikom. Urijo se v iskanju vzorcev v problemih, v razumevanju struktur problemov in iskanju rešitev. Rešitve razvijajo s pomočjo abstrakcije in izdelave modelov. Z njimi zmanjšujemo komplekstnost predstavitve problemov ter jih naredijo obvladljivejše. Za izdelane modele razvijajo algoritme, ki jih nato lahko implementirajo v programskem jeziku. Skupaj z iterativnim procesom razvoja in testiranja dijaki postopoma izboljšujejo svoje modele, algoritme ali programe, dokler ne dosežejo želenih rezultatov ali rešitve problemov. Tak pristop dijakom omogoča praktično razumevanje informacijskih procesov, delovanja računalniških sistemov in reševanja problemov z računalnikom.

Dijaki razvijajo zmožnost sodelovanja v skupinah. Urijo se v oblikovanju skupinskih norm, dogovarjanju o načinih sodelovanja in razdelitvi nalog, tako da se prilagodijo specifikam skupine in problemom, ki jih rešujejo.

Pri informatiki morajo imeti dijaki več celovitih izkušenj reševanja problemov z digitalno tehnologijo, pri čemer lahko določena znanja pridobivajo tudi z aktivnostmi brez zaslonov (t. i. računalništvo brez računalnika). Celovitost zajema celotno pot od določitve avtentičnega problema do končne rešitve.



9





1


5

:

3

1

/

/

OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE /

5

2

0

2

.

Učni načrt za predmet 7 informatika v programih: gimnazija , klasična gimnazija in umetniška

.

2

gimnazija 2 je zasnovan tako, da loči cilje, ki naj bi jih dosegli učenci v obveznih 70 urah, od ciljev,

ki naj bi jih dosegli učenci, ki so predmet informatika izbrali na maturi.

» Skupine ciljev, označene s številko 70, morajo doseči vsi dijaki (običajno v prvem letniku).

» Skupine ciljev, označene s številko 210, so namenjene tistim dijakom, ki so informatiko izbrali

kot maturitetni predmet.

V programu ekonomska gimnazija je obveznemu delu pouka informatike namenjenih 140 ur. Učitelj mora v tem delu realizirati vse cilje, označene z oznako 70. V preostalih 70 urah (do skupno 140 ur) predlagamo, da učitelj izbere dodatne cilje iz obsežnejšega nabora, označenega z oznako 210. Priporočamo, da učitelj te cilje izbira iz naslednjih tem:

» Učinki računalništva in informatike,

» Podatki in analiza,

» Algoritmi in programiranje.

V programu tehniška gimnazija je obveznemu delu pouka informatike namenjenih 105 ur. V sklopu teh ur mora učitelj realizirati vse cilje, označene z oznako 70. V preostalih 35 urah (do skupno 105 ur) naj učitelj izbere dodatne cilje iz obsežnejšega nabora 210. Pri tem priporočamo, da te dodatne cilje izbira iz teme Podatki in analiza.



10





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


1


5

:

3

1

/

/

/



UČINKI RAČUNALNIŠTVA IN 5202.7.22

INFORMATIKE

OBVEZNO



OPIS TEME

Ta tema spodbuja kritično razmišljanje o tehnološkem napredku in njegovih pozitivnih ter negativnih družbenih posledicah, kar dijake opremi z vedenjem, potrebnim za ozaveščeno in odgovorno delovanje v digitalnem svetu.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Tema Učinki računalništva in informatike je pomembna pri sklepanju o tem kako bodo tehnologije vplivale na naša življenja v prihodnosti in v katero smer se bo nadaljeval tehnološki razvoj. V resnici tega ni mogoče natančno napovedati, bolje pa si lahko predstavljamo prihodnost (in se nanjo pripravimo), če razumemo, kako se je svet zaradi digitalnih tehnologij spremenil v zadnjih 50 letih. O dijakih pravimo, da so se rodili v digitalni svet, zato »stari« analogni svet poznajo morda le iz pripovedovanja staršev ali medijev. Treba jim je pomagati razumeti, kako, kaj in zakaj so se zgodile takšne korenite spremembe v družbi ter okolju.



UČINKI RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE 70



CILJI

Dijak:

O: navaja pozitivne in negativne vplive digitalnih tehnologij na posameznika, družbo (kultura, socialne interakcije, varnostna vprašanja, zakonodajo, etiko) ter okolje,



(3.2.5.1)

O: kritično presoja informacije, poglede in potrebe v povezavi s trajnostnim razvojem z vidika naravnega okolja, živih bitij in družbe, pri čemer upošteva različne poglede, pogojene z osebnim, socialnim in kulturnim ozadjem,



(2.2.2.1)

O: pojasnjuje nove možnosti, ki jih omogočata vseprisotno komuniciranje in izmenjava podatkov z digitalnimi tehnologijami,

O: sklepa o prihodnjih potencialnih spremembah v družbi in vrednoti mogoče, verjetne in želene scenarije trajnostne prihodnosti.



(2.3.1.1)



12

1

5

:

3

1

/

/

/

5

2

0

STANDARDI ZNANJA 2

.

7

.

Dijak: 22

- pojasni zakaj smo informacijsko in tehnološko razvita družba, ter pri tem:

» našteje digitalne tehnologije in izume, ki so v zadnjih 50 letih spremenili svet,

» analizira in ovrednoti vpliv digitalnih tehnologij na kakovost življenja,

» utemelji prednosti učinkovite rabe digitalnih tehnologij na vseh področjih življenja,

» opiše nevarnosti in pasti rabe digitalnih tehnologij,

» predstavi svoj pogled na prihodnje spremembe v družbi kot posledico razvoja digitalne

družbe.



TERMINI

◦ umetna inteligenca ◦ veliki jezikovni modeli ◦ generativna UI ◦ digitalni dvojček ◦ 4. in 5. industrijska revolucija ◦ avtomatizacija ◦ internet stvari ◦ navidezni svetovi ◦ kognitivno računalništvo ◦ računalništvo v oblaku



13





1


5

:

3

1

/

/

UČINKI RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE 210 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: vrednoti vpliv razvoja računalniških tehnologij na spremembe v družbi,

O: analizira vplive razširjenih možnosti komuniciranja (lokalno in globalno) na socialne interakcije različnih družbenih institucij (družina, izobraževanje, religija, gospodarstvo, ...),

O: ponazarja etične dileme in zakonske omejitve ter pomembnost varovanja avtorskih pravic na področju digitalnih vsebin.



(1.2.2.1 | 1.2.2.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

- vrednoti vpliv razvoja računalniških tehnologij na družbo, tako da:

» opiše različne vplive tehnologij na posamezne skupine ljudi in njihove vsakodnevne

dejavnosti,

» vrednoti kompromise v družbi in iskanje rešitev zaradi globalizacije in avtomatizacije,

» analizira primere, kjer računalniška tehnologija izboljša, poslabša ali ohranja neenakopraven

dostop do informacij in priložnosti.

» raziskuje mogoče, verjetne in želene vplive digitalnih tehnologij na trajnostnost;

- analizira in pojasni vpliv računalniških tehnologij na socialne interakcije tako da:

» navede možnosti globalnega in lokalnega sodelovanja,

» analizira možnosti organiziranja in sodelovanja državljanov pri temah, ki jih zanimajo,

» pojasni vpliv na povezanost ljudi različnih kultur, potreb ali nazorov,

» opiše pričakovane spremembe na različnih poklicnih področjih.

- razloži izzive na področju varnosti, zakonodaje in etike tako, da:

» navede posledice nepooblaščene rabe digitalnih vsebin,

» ustrezno navede in citira avtorje uporabljenih virov,

» primerja različne vrste licenc.



TERMINI

◦ Copyright ◦ CC licence ◦ GPL ◦ slogi citiranja



14





1


5

:

3

1

/

/

VPLIV NA NARAVO IN VSEBINO POKLICEV 70 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: predstavlja inženirska področja, ki so povezana z računalništvom in informatiko,

O: analizira povezanost posameznih inženirskih področij z računalništvom in informatiko,

O: vrednoti, kako poznavanje področja računalništva in informatike pripomore k lažjemu prilagajanju družbe na potrebe sedanjosti in prihodnosti.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

- s pomočjo primerov iz prakse razloži povezanost inženirskih področij (ki so povezana z računalništvom in informatiko) z izzivi in potrebami družbe tako da:

» našteje posamezna inženirska področja, njihove značilnosti in poklice s teh področij,

» izbere primarno inženirsko področje za podano tehnološko rešitev/izdelek/storitev,

» navede ostala inženirska področja, ki dopolnjujejo tehnološko rešitev/izdelek/storitev,

» navede izzive družbe in v povezavi z njimi inženirska področja, ki jih pomagajo reševati.



TERMINI

◦ računalniška omrežja ◦ robotika ◦ telekomunikacije ◦ avtomatika ◦ elektronika ◦ močnostna elektrotehnika ◦ strojništvo ◦ gradbeništvo



15





1


5

:

3

1

/

/



RAČUNALNIŠKI SISTEMI /

5

2

0

2

.

7

.

2

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Dijaki spoznavajo zgradbo računalnikov tako z vidika strojne in programske opreme kot tudi z vidika podatkov. Spoznavajo, kako se podatki digitalizirajo, zapisujejo in shranjujejo. Poudarek je na razumevanju, kako strojna in programska oprema medsebojno komunicirata in procesirata podatke.

Dijaki razumejo, zakaj razumevanje področja računalništva in informatike pripomore k lažjemu prilagajanju družbe na potrebe sedanjosti in prihodnosti.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Večina dijakov v prvem letniku nima specifičnega predznanja o zgradbi in delovanju računalnika. Zato pri obravnavi teme uporabljamo analogije in se navezujemo na njihovo predznanje iz vsakdanjega življenja.



VON NEUMANNOV MODEL 70



CILJI

Dijak:

O: primerja vlogo posameznih elementov von Neumannove arhitekture računalnika,

O: interpretira korake izvajanja ukazov v CPE,

O: prepoznava tehnične težave pri delu z napravami, jih zna opisati in določene odpravljati (DigComp: 5.1).



(4.5.1.1)



16

1

5

:

3

1

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: 2

.

7

.

- ponazori zgradbo in delovanje von Neumannovega modela računalnika tako da: 22

» diagramsko prikaže von Neumannov model,

» opiše vlogo posamezne komponente (centralno procesna enota - CPE, pomnilnik, vhodno-

izhodne (VI) naprave) pri izvajanju nalog,

» opiše bistvene tehnične lastnosti posamezne komponente;

- pojasni razlike med računskimi stroji, računalniki in mikrokrmilniki tako da:

» opiše razlike v zgradbi naprav,

» primerja uporabnost teh vrst naprav.

- razloži pojme: podatek, program in ukaz, tako da:

» opiše kaj so podatki, ukazi in programi ter kako se razlikujejo med seboj,

» navede primer uporabe vsakega koncepta v računalniškem okolju.



TERMINI

◦ strojna oprema ◦ delovni pomnilnik ◦ trajni pomnilnik ◦ von Neummanov model računalnika ◦ centralna procesna enota ◦ vhodno-izhodna enota



17





1


5

:

3

1

/

/

VON NEUMANNOV MODEL 210 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: analizira namen komponent strojne ter programske opreme računalniških sistemov in njihovo medsebojno delovanje,

O: prepoznava in rešuje preproste probleme s strojno in programsko opremo (DigComp 5.1).



(4.5.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

- razloži način delovanja von Neumannovega modela in pri tem:

» opiše namen, delovanje in medsebojno povezanost komponent:

»- CPE (aritmetične enote, krmilne enote, ukaznega registra, programskega števca),

»- vodil,

»- pomnilnika in

»- vhodno-izhodnih enot

» ter kako te vplivajo na zmogljivost računalnika;

- pojasni hierarhijo pomnilnikov (vključno s predpomnilnikom) in njihov vpliv na delovanje računalnika;

- pojasni razlike v zgradbi, delovanju in namenu mikroprocesorjev, mikrokrmilnikov in računalnikov;



- prepozna enostavne napake v delovanju strojne in programske opreme ter jih odpravi. (4.5.1.1)



TERMINI

◦ programski števec ◦ vodilo ◦ predpomnilnik



18





1


5

:

3

1

/

/

SISTEMSKA PROGRAMSKA OPREMA 70 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: analizira vlogo operacijskega sistema in ostale programske opreme.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

- analizira vlogo operacijskega sistema, tako da:

» raziskuje, kako operacijski sistem upravlja vire in jih nudi uporabniški programski opremi v

uporabo,

» za procese vrednoti dodeljeno količino virov (količino pomnilnika, procesorskega časa).



TERMINI

◦ operacijski sistem ◦ program ◦ aplikacija



19





1


5

:

3

1

/

/

SISTEMSKA PROGRAMSKA OPREMA 210 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: analizira, kako sistemska programska oprema povezuje uporabniške aplikacije in strojno opremo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

- analizira vlogo operacijskega sistema, tako da:

» našteje in analizira sistemske vire, ki jih upravlja operacijski sistem,

» opredeli pojem procesa,

» analizira, kako operacijski sistem upravlja sistemske vire in jih dodeljuje procesom, tako da

opiše:

»- dodeljevanje sistemskih virov procesom (CPE, pomnilniški prostor, vhodno-izhodne

enote),

»- upravljanje sočasnega dostopa do virov,

»- optimiziranje in nadziranje porabe sistemskih virov,

» za posamezen proces razbere vire, ki so mu bili dodeljeni, in njihovo količino.



TERMINI

◦ programska oprema ◦ sistemska programska oprema ◦ operacijski sistem ◦ sistemski viri ◦ procesi



20





1


5

:

3

1

/

/

DIGITALIZACIJA PODATKOV 70 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: zapisuje celoštevilsko vrednost v desetiškem, dvojiškem in šestnajstiškem zapisu,

O: računa potrebno število bitov za predstavitev informacije,

O: primerja, kako lahko v bitnem zapisu predstavimo besedilo in slike.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pojasni, kaj je bit, zlog in niz bitov,

» uporablja predpone za zapis količine podatkov,

» zapiše celo število, znak ali barvno piko z bitnim zapisom,

» niz bitov pretvori v število, besedilo ali sliko,

» analizira odvisnost med številom bitov v zapisu in številom različnih zapisov, ki jih to število

bitov omogoča,

» izračuna število bitov potrebnih za zapis različnih množic podatkov,

» ustvari kodno tabelo za dane podatke ter utemelji izbiro kodiranja,

» izračuna količino podatkov za nestisnjen zapis slike.



TERMINI

◦ količina informacije ◦ bit ◦ zlog ◦ številski sistemi



21





1


5

:

3

1

/

/

DIGITALIZACIJA PODATKOV 210 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: opisuje, kako zvok in video predstavimo v dvojiškem zapisu,

O: decimalna števila predstavlja v zapisu s plavajočo vejico,

O: primerja različne oblike stiskanja podatkov.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

- opiše in razloži, kako pretvorimo zvok in video v dvojiški zapis;

- pretvori decimalno število v dvojiški zapis;

- izračuna količino podatkov za nestisnjen zapis slike in zvoka:

» za podan primer slike, besedila, zvoka ali videa:

»- primerja različne oblike stiskanja podatkov,

»- izbere najprimernejšega in

»- argumentira svoj izbor,

» za konkreten primer podatka primerja različne oblike stiskanja in argumentira izbor

najustreznejšega.



TERMINI

◦ količina informacije ◦ bit ◦ bajt ◦ zapis s plavajočo vejico ◦ stiskanje podatkov



22





1


5

:

3

1

/

/

PRENOS IN PRAVILNOST ZAPISA PODATKOV 210 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: raziskuje problematiko spreminjanja podatkov in pomembnost njihove nespremenljivosti,

O: uporablja preproste načine in metode za preverjanje pravilnosti zapisa podatkov.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» navede nekaj scenarijev, kjer se podatki lahko spreminjajo in zanje opiše načine zaznave

morebitnih sprememb,

» na danih primerih uporabi preproste metode za zaznavo sprememb.



TERMINI

◦ celovitost ◦ paritetni bit



23





1


5

:

3

1

/

/



PODATKI IN ANALIZA /

5

2

0

2

.

7

.

2

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Dijaki spoznavajo ključne vidike zbiranja, organiziranja, obdelave in analize podatkov. Z interpretacijo podatkov in predvidevanjem dogodkov na osnovi te interpretacije, se učijo razumevati svet okoli sebe.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Postopke zbiranja, organiziranja, obdelave in analize podatkov je mogoče izvesti z različnimi oblikami podatkov in z zelo različno programsko pa tudi strojno opremo. Pri tem razvijamo t. i. podatkovno pismenost.

Predlagamo, da:

» dijaki v obveznem delu (70 ur) podatke obdelujejo v preglednicah (vpisovanje podatkov,

uporaba formul in funkcij, prikazovanje podatkov z ustreznimi grafikoni …) in spletnih orodjih za vizualizacijo,

» naj dijaki v razširjenem delu (210 ur) spoznajo osnove relacijskih podatkovnih baz in s

strojnim učenjem ter vizualizacijo odkrivajo vzorce v podatkih in tako poskušajo razumeti zgodbo, ki jo podatki »pripovedujejo«.

Predlagamo, da se ta skupina ciljev obravnava pri urah, kjer lahko vsak dijak dela na svojem računalniku.

Namen teme Podatki in analiza nikakor ni samo učenje uporabe orodij (npr. Google Sheets, SQLite, Excel, Access, Orange ...), ampak predvsem razvijanje veščin sistematičnega iskanja, razumevanja, vrednotenja in uporabe podatkov pri reševanju problemov. Pri dejavnostih spodbujamo dijake, da se sprašujejo tudi, ZAKAJ obdelujemo podatke in ne le KAKO uporabljati določena orodja za delo s podatki.



24

1

5

:

3

1

/

/

ZBIRANJE IN SHRANJEVANJE 70 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: pridobiva podatke na različne načine,

O: shranjuje podatke v datoteke ustreznega formata na primerno in hierarhično ter logično smiselno lokacijo,



(4.1.3.1)

O: interpretira vlogo datoteke in pomen njenih metapodatkov.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

- pridobi različne vrste podatkov na ustrezne in različne načine;

- shrani podatke, tako da:

» ustvari pregleden in logičen sistem map,

» datoteke ustrezno poimenuje,

» izbere ustrezne formate datoteke,

» izbere ustrezno mapo,

» izvrši ukaz shranjevanja in preveri, ali je vsebina shranjena v pravi obliki na želenem mestu;

- poišče iskano vsebino, tako da:

» išče iskano datoteko v strukturi map ali

» išče z vgrajenimi iskalniki z določanjem različnih parametrov: ime, vrsta datoteke, čas

nastanka, velikost, vsebina.



TERMINI

◦ entiteta ◦ atribut ◦ podatek ◦ informacija ◦ spletni vprašalnik ◦ podatkovna zbirka ◦ preglednica ◦ datoteka ◦ format ◦ imenik ◦ mapa ◦ pogon ◦ datotečna struktura ◦ oblak



25





1


5

:

3

1

/

/

ZBIRANJE IN SHRANJEVANJE 210 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: podatke pridobiva na različne načine in pri tem uporablja ustrezna orodja ter algoritme oz. postopke,

O: opredeljuje temeljne gradnike relacijske podatkovne baze (tabela, poizvedba, polje, podatkovni tipi, ključ, zapis),

O: opisuje in vrednoti načine zagotavljanja celovitosti in smiselnosti shranjevanih podatkov,

O: opisuje vpliv pridobivanja in shranjevanja podatkov na stroške, hitrost, zanesljivost, dostopnost, varovanje zasebnosti in njihovo celovitost,

O: za podane primere izdeluje relacijske podatkovne baze.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

Dijak:

- pojasni različne načine pridobivanja podatkov in v praksi uporabi vsaj dva;

- pridobljene podatke shrani in ob tem:

» uporabi in utemelji izbiro programske opreme,

» izbere in utemelji izbiro formata datoteke;

- pojasni, kako način pridobivanja podatkov in izbira orodja vplivata na količino ter kakovost pridobljenih podatkov;

- utemelji razloge za avtomatizirano pridobivanje podatkov;

- prepozna in opiše primere, v katerih pridobivanje podatkov posega v zasebnost, in pojasni, zakaj;

- opredeli relacijsko podatkovno bazo in temeljne sestavine tabele (podatek, atribut, polje, podatkovni tip, ključ, zapis);

- opiše lastnosti osnovnih tipov podatkov (znakovni, številski, datum, logični, besedilo) in jih ponazori s primeri;

- razloži pomen primarnega in tujega ključa;



26

1

5

:

3

1

/

/

- zagotovi in utemelji celovitost ter smiselnost shranjevanih podatkov, tako da podatke opremi z 52/

ustreznimi medsebojno povezanimi spremljajočimi podatki; 0

2

.

7

- omeji dostopnost in zagotovi varovanje zasebnosti; 2.

2

- izdela relacijski model podatkovne baze, tako da:

» ustvari tabele,

» določi polja in tipe podatkov,

» določi primarne in tuje ključe,

» poveže tabele z relacijami,

» odpravi podvajanja in onemogoči nekonsistentnost baze,

» vpiše podatke;

- razlikuje med tabelo in preglednico.



TERMINI

◦ senzor ◦ podatkovna baza ◦ podatkovni tip ◦ dostopnost podatkov ◦ zgradba datoteke ◦ metapodatki



27





1


5

:

3

1

/

/

PRIKAZOVANJE IN PREOBLIKOVANJE 70 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: obdeluje podatke in jih prikazuje na različne načine.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

- podatke obdela tako, da:

» izloči odvečne podatke,

» uporabi osnovne matematične operacije in funkcije (vsota, aritmetična sredina, min, max,

count),

» izračuna srednje vrednosti (mediana, modus),

» podatke grafično in tabelarno prikaže,

» zna združiti medsebojno odvisne podatke.



TERMINI

◦ grafični prikaz podatkov ◦ obdelava podatkov ◦ funkcija ◦ mediana ◦ modus ◦ vsota ◦ min ◦ max ◦ count ◦ aritmetična sredina



28





1


5

:

3

1

/

/

PRIKAZOVANJE IN PREOBLIKOVANJE 210 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: prikazuje, transformira in interpretira podatke.



(4.1.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

- preoblikuje podatke s pomočjo:

» agregacije (združevanja),

» uporabe matematičnih operacij,

» zamenjave ali odstranjevanja manjkajočih vrednosti,

» prepoznavanja in odstranjevanja napačnih podatkov,

» združevanja medsebojno odvisnih podatkov;

- prikaže podatke v ustreznejši obliki in ob tem:

» izbere ustrezne podmnožice podatkov (podatke filtrira),

» podatke organizira in razvršča,

» izračuna statistične vrednosti (standardni odklon, kvartili),

» odkriva in razlaga vzorce v podatkih s pomočjo vizualizacije;

- na primerih pojasni, kako lahko preoblikovanje podatkov in vizualizacija vplivata na njihovo interpretacijo.



TERMINI

◦ filtriranje podatkov ◦ razvrščanje ◦ vizualizacija ◦ združevanje (agregacija) podatkov ◦ strojno učenje



29





1


5

:

3

1

/

/

SKLEPANJE IN MODELIRANJE 70 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

I: oblikuje model podatkov, s pomočjo katerega išče odgovore na svoja vprašanja.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» z uporabo abstrakcije posploši opisno predstavljen problem, izdela model in argumentirano

predstavi izbrano rešitev,

» opiše ugotovitve, do katerih je prišel s pomočjo podatkov in modela.



TERMINI

◦ podatkovno modeliranje



30





1


5

:

3

1

/

/

SKLEPANJE IN MODELIRANJE 210 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: formalizira problem, ki ga namerava raziskovati, in določi ter zbere potrebne podatke,

O: na osnovi podatkov gradi modele za izdelovanje napovedi in prepoznavanje vzorcev v podatkih,

O: vrednoti uporabnost modela, ga razloži in izboljšuje.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

- določi potrebne podatke na osnovi opisno predstavljenega problema;

- zbere in shrani ustrezne podatke za pripravo modela;

- izdela model za podan problem tako, da:

» podatke preoblikuje v ustrezno obliko,

» izbere primerno obliko modela,

» z ustreznim orodjem sestavi model;

- ovrednoti in uporabi zgrajeni model tako, da:

» določi kriterije uporabnosti modela,

» analizira model in oceni uporabnost,

» uporabi model za izdelavo napovedi.



TERMINI

◦ modeliranje realnosti ◦ napovedovanje dogodkov ◦ preverjanje teorij ◦ kriterij uporabnosti modela ◦ analiza modela ◦ omejitve modela ◦ izboljševanje modela ◦ gručenje ◦ klasifikacija



31





1


5

:

3

1

/

/



ALGORITMI IN /

5

2

0

2



PROGRAMIRANJE .

7

.

2

2



OBVEZNO



OPIS TEME

Dijaki spoznavajo modeliranje avtentičnih problemov kot računalniško-informacijskih problemov, razvijajo in uporabljajo algoritme ter jih implementirajo v programskih jezikih. Proces reševanja problemov vključuje izdelavo ustreznega modela v računalniško-informacijskem svetu, izbiro in obdelavo podatkov, razdelitev kompleksnih problemov na manjše enote, kombiniranje obstoječih rešitev v rešitev novega problema in analizo različnih pristopov reševanja problemov. Pri tem razvijajo računalniško mišljenje.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Treba je poudariti, da tema Algoritmi in programiranje nikakor ni zasnovana kot zaporedno izvajanje posameznih skupin ciljev, temveč kot njihovo medsebojno prepletanje. Skupine ciljev so oblikovane izključno za opis učnih ciljev in standardov.

Izhodiščna (neformalna, a morda učinkovita) motivacija, ki jo lahko uporabimo za temo, je: računalnik je hiter, natančen, a »neumen«, človek pa je počasen, površen, a inteligenten; s programiranjem kombiniramo zmožnosti računalnika in človeka ter tako lahko dobimo nekaj, kar je hitro, natančno in še inteligentno.

Pri celovitem pogledu na temo izhajamo iz prispevka Andreja Brodnika, Andrewa Csizmadie, Geralda Futscheka, Lidije Kralj, Violette Lonati, Petra Micheuza, Mattie Monge Programming for

All: Understanding the Nature of Programs (https://arxiv.org/abs/2111.04887) in tam prikazane sheme »Od stvarnega problema do programa«.



32





1


5

:

3

1

/

/

/



5

2

0

2

.

7

.

2

2



ALGORITMI 70



CILJI

Dijak:

O: napoveduje rezultate/učinke danega algoritma,

O: sledi izvajanju danega algoritma,

O: analizira namen danega algoritma,

O: spreminja dani algoritem tako, da doda novo funkcionalnost in/ali reši problem z drugim naborom ukazov,

O: ustvarja algoritme, ki rešujejo dane probleme.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

– sledi izvajanju algoritma pri konkretnih podatkih in napove splošni namen algoritma;

– za podan problem ustvari (ali spremeni obstoječi) algoritem in pri tem:



33

1

5

:

3

1

/

/

» problem razloži in definira vhodne podatke, ki ga opredeljujejo, /

5

2

0

» .2 ustvari algoritem, ki rešuje dani problem, 7

.

2

» 2 analizira pravilnost ustvarjenega algoritma,

» v algoritmu prepozna osnovne programske/algoritemske strukture: zaporedje ukazov,

vejitev, ponavljanje.



TERMINI

◦ algoritem ◦ podatki ◦ algoritemske strukture ◦ podproblemi ◦ psevdokoda



34





1


5

:

3

1

/

/

ALGORITMI 210 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: za dani problem išče različne algoritme in primerja čas njihovega izvajanja,

O: kompleksnejše probleme deli na manjše podprobleme,

O: napoveduje obnašanje algoritma v odvisnosti od vhodnih podatkov,

O: analizira pravilnost delovanja algoritma in z različnimi postopki odpravlja napake.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

- za podani problem:

» razloži bistvo problema in definira vhodne podatke,

» opiše obliko pričakovane rešitve (izhodni podatki),

» ustvari algoritem, ki reši dani problem, in pri tem kompleksnejše probleme razdeli na manjše

podprobleme;

- opiše primere problemov, kjer obstaja več algoritmov za reševanje, in primerja čas njihovega izvajanja;

- utemelji pravilnost ustvarjenega algoritma.



TERMINI

◦ algoritem ◦ podatki ◦ algoritemske strukture ◦ podproblemi ◦ psevdokoda



35





1


5

:

3

1

/

/

SPREMENLJIVKE 70 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: analizira vlogo spremenljivk in jih uporablja v programih.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

- uporabi spremenljivke tako da:

» ustvari spremenljivko z ustreznim imenom, ki hrani vrednost podatka,

» določi ustrezni tip spremenljivke (celo število, realno število, niz znakov),

» upravlja spremenljivko (priredi in spremeni vrednost, prebere vrednost, uporabi jo v

ustreznih (aritmetično-logičnih) operacijah oz. v poljubnih izrazih),

» razlikuje med izrazom in vrednostjo izraza.



TERMINI

◦ spremenljivka ◦ prireditveni stavek ◦ tip spremenljivke ◦ podatkovni tip ◦ aritmetične operacije ◦ logične operacije



36





1


5

:

3

1

/

/

SPREMENLJIVKE 210 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: prepoznava probleme, ki zahtevajo hranjenje podatkov v tabelah in izvaja operacije nad njimi,

O: uporablja sestavljene podatkovne tipe (tabela),

O: uporablja osnovne algoritme, kot je npr. iskanje podatkov v tabeli (seznamu).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» navede primer problema, ki zahteva hranjenje podatka v tabelah, in demonstrira njegovo

rešitev,

» razloži nekaj tipičnih algoritmov za delo nad podatki v tabeli (iskanje podatkov z določeno

lastnostjo, urejanje, izpisovanje).



TERMINI

◦ spremenljivka ◦ prireditveni stavek ◦ tip spremenljivke ◦ podatkovni tip ◦ aritmetične operacije ◦ logične operacije



37





1


5

:

3

1

/

/

KONTROLNE STRUKTURE 70 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: uporablja kontrolne strukture, da doseže kompleksnejše obnašanje programa,

O: raziskuje primere problemov, kjer ne ve vnaprej, koliko ponovitev bloka ukazov bo potrebnih.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izpiše določeno besedilo ali število,

» ustvari program, ki se različno obnaša glede na vneseno vrednost podatka (npr. uporabi

vejitev: če je podatek večji ali manjši od vrednosti 0, potem ...),

» zapiše program, ki se zna sprehoditi po vseh podatkih in nad njimi izvede določeno

operacijo (uporabi ustrezno vrsto zanke za npr. preštevanje podatkov z določeno lastnostjo).



TERMINI

◦ zanka ◦ pogojni stavek ◦ števna zanka ◦ logični pogoji ◦ gnezdene strukture ◦ veriženje pogojev



38





1


5

:

3

1

/

/

KONTROLNE STRUKTURE 210 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: rešuje probleme, ki zahtevajo obdelavo podatkov v tabeli in pri tem razloži uporabo kontrolnih struktur,

O: primerja števno zanko in zanko, kjer število ponovitev v splošnem ni znano.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» v programskem jeziku zapiše večkratno opravljanje enakega opravila z uporabo zanke,

» v programskem jeziku zapiše pogojno in večkratno izvajanje opravila,

» v programskem jeziku zapiše algoritem, ki zahteva obdelavo podatkov v tabeli in rešitev

razloži.



39





1


5

:

3

1

/

/

MODULARNOST 70 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: v programih uporablja obstoječe funkcije, ki jim poda ustrezne podatke kot parametre,

O: analizira potrebo po funkciji, ki izvede določeno opravilo,

O: sprogramira enostavno funkcijo in jo uporabi v programu.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

- v programu uporabi klic obstoječe funkcije in pri tem poda ustrezne vrednosti parametrov;

- na osnovi konkretnega problema analizira potrebo po funkciji/-ah in opiše rezultat delovanja posamezne funkcije tako, da:

» zapiše namen funkcije,

» navede parametre, ki so za to funkcijo potrebni;

- na osnovi danega opisa funkcije in njenih parametrov zapiše funkcijo in jo uporabi v rešitvi.



TERMINI

◦ funkcija ◦ klic funkcije ◦ knjižnice funkcij ◦ parametri ◦ modul



40





1


5

:

3

1

/

/

MODULARNOST 210 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: sestavi specifikacijo funkcije (določi namen funkcije in njene parametre),

O: sprogramira funkcijo glede na podano specifikacijo

O: razčleni program na manjše dele, in jih implementira v obliki funkcij,

O: razlikuje med izpisovanjem in vračanjem rezultatov funkcij.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izdela opis funkcije s tem, da opiše, kaj funkcija naredi in nad katerimi podatki deluje,

» vrednoti uporabo vhodnih parametrov funkcije in razloži, zakaj branje znotraj funkcije

namesto prenosa vrednosti preko parametrov pogosto zmanjšuje njeno uporabnost,

» vrednoti uporabo vračanja vrednosti funkcije (return). Razloži, zakaj s pripravo funkcije, ki

rezultat vrača, ne pa ga izpisuje znotraj funkcije, praviloma posplošimo obnašanje kode (razlikuje med uporabo print in return),

» na osnovi danega opisa funkcije zapiše ustrezno implementacijo in jo uporabi v rešitvi.



TERMINI

◦ funkcija ◦ klic funkcije ◦ knjižnice funkcij ◦ parametri ◦ modul



41





1


5

:

3

1

/

/

RAZVOJ PROGRAMOV 70 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: avtentične probleme modelira in jih predstavi kot računalniško-informacijske probleme,



(4.5.3.1)

O: razvija programe s postopkom, ki vključuje načrtovanje, zapisovanje programa, izvajanje, preizkušanje in odpravljanje neskladnosti z modelom in načrtom,



(4.3.4.1)

O: upošteva lastna močna in šibka področja s področja programiranja, spremlja napredek in reflektira svoje delo.



(3.1.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pri načrtovanju rešitve podanega problema opredeli zahteve in omejitve delovanja rešitve,

» program zapiše v skladu z načrtovanimi zahtevami,

» program preizkuša in odpravlja neskladja z načrtom.



TERMINI

◦ problemski kriteriji ◦ funkcionalna specifikacija ◦ računalniško-informacijski problem



42





1


5

:

3

1

/

/

RAZVOJ PROGRAMOV 210 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: vrednoti avtentične izzive kot priložnosti za ustvarjanje vrednosti zase in za druge,

O: modelira avtentični problem, za njegovo rešitev razvija algoritem in ga kodira v delujoč program,



(5.1.1.1 | 5.1.2.2)

O: izpostavlja čas izvajanja kot eno ključnih meril za primerjavo različnih programov, namenjenih reševanju istega problema.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

– reši avtentični problem, ki naslavlja želje in potrebe okolja, tako da:

» postavi ustrezen model rešitve,

» definira problemske kriterije in omejitve,

» razvije ustrezen algoritem in program,

» preveri, ali so kriteriji in omejitve izpolnjeni;

– prikaže primer problema in vsaj dveh programskih rešitev tega problema, ki se razlikujeta glede na čas izvajanja.



TERMINI

◦ problemski kriterij ◦ model rešitve ◦ funkcionalna specifikacija ◦ računalniško informacijski problem



43





1


5

:

3

1

/

/

IZBIRNI CILJI 210 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

I: analizira lastnosti problema, ki ga lahko potem reši z določenim standardnim pristopom (rekurzija, uporaba strategij, kot sta deli in vladaj in sestopanje),

I: interpretira osnovne pojme objektnega programiranja, kot so objekt, razred, lastnost in enkapsulacija, ter jih uporablja pri reševanju problemov,

I: raziskuje podatkovne strukture, kot so slovarji, graf, drevo in množica, ter spoznava tipične operacije nad njimi,

I: izboljša program glede možnosti implementacije, berljivosti ali zmogljivosti,

I: uporablja orodje in okolje za razvoj programov.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

– demonstrira uporabo rekurzije kot pogostega pristopa pri razvoju algoritma;

– demonstrira nekaj tipičnih strategij pri razvoju algoritmov, kot sta deli in vladaj ter sestopanje;

– na primerih uporabi ter interpretira osnovne pojme objektnega programiranja, kot so objekt, razred, lastnost in enkapsulacija;

– prikaže primer problema, kjer uporabi osnovne prijeme objektno orientiranega programiranja (OOP);

– prikaže primer standardnih razredov (ko sta na primer random in turtle), tako da:

» ustvari nekaj primerov objektov ustreznih razredov,

» opiše lastnosti in metode, ki so na voljo v teh razredih;

– prikaže primer razvoja modula kot kombinacije podatkov in podprogramov, tako da načrtuje postopek reševanja problema:

» ustvari ustrezen primer razreda (ali več njih),

» z uporabo lastnosti in metod objektov reši problem;

– primerja tipične operacije in uporabo najpomembnejših podatkovnih struktur, kot so slovarji, graf, drevo in množica, ter navede tipične operacije nad njimi;



44

1

5

:

3

1

/

/

– analizira učinkovitost, berljivost kode in možnost nadgradnje vsaj dveh programov, ki rešita isti 52/

problem; 0

2

.

7

– demonstrira uporabo orodja za razvoj programov, tako da: 2.

2

» vključuje obstoječo kodo in jo po potrebi prilagodi,

» izvede testiranje posameznih delov programa in programa kot celote,

» odpravi napake in neskladja z načrtom.



TERMINI

◦ problemski kriterij ◦ funkcionalna specifikacija ◦ računalniško informacijski problem



45





1


5

:

3

1

/

/



RAČUNALNIŠKA OMREŽJA /

5

2

0

2

.

7

.

2

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Dijaki se seznanijo z vlogo računalniških omrežij pri povezovanju ljudi in naprav ter s tem povezanih varnostnih in zasebnostnih vprašanj. Spoznavajo, kako sporočila potujejo preko omrežij, in se seznanijo z osnovnimi principi delovanja interneta, vključno z osnovami protokolov, kot je TCP/IP. Znajo opisati različne načine varovanja zasebnosti, podatkov in naprav.



NAMEN IN ZGRADBA OMREŽIJ 70



CILJI

Dijak:

O: raziskuje namen in zgradbo računalniških omrežij.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pojasni namen računalniškega omrežja,

» našteje sestavne elemente računalniškega omrežja (omrežne naprave, končne naprave,

povezave),

» analizira namen računalniškega omrežja za različne storitve,

» primerja razliko med lokalnim in globalnim omrežjem.



TERMINI

◦ računalniško omrežje ◦ internet ◦ splet ◦ omrežna naprava ◦ končna naprava ◦ omrežne povezave ◦ lokalno omrežje ◦ globalno omrežje ◦ omrežne storitve



46





1


5

:

3

1

/

/

NAMEN IN ZGRADBA OMREŽIJ 210 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: raziskuje osnovne koncepte omrežnih storitev, uporabo protokolov med entitetami v omrežju in strukturo ter funkcijo protokolnega sklada,

O: primerja različne topologije omrežij,

O: analizira vlogo omrežnih naprav in utemeljuje izbor ustreznih medijev za prenos podatkov,

O: pojasnjuje dodeljevanje naslovov napravam v omrežju in njihovo strukturo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» opiše standardne aplikacijske storitve, ki jih uporabljamo v omrežjih,

» utemelji pomembnost standardizacije storitve,

» pojasni razliko med storitvami v omrežju “enakovrednih" (peer-to-peer) in "odjemalec-

strežnik" (client-server),

» opiše koncept protokola med členoma entitetnega para določene storitve,

» razloži namen protokolnega sklada in opiše vlogo posameznih slojev,

» analizira pomen, vlogo in funkcionalnost omrežnih naprav (stikala, usmerjevalniki,

dostopovne točke),

» opiše zgradbo in prednosti različnih topologij omrežij,

» pojasni dodeljevanje enoličnega naslova, ki sestoji iz naslova omrežja in naslova naprave v

tem omrežju,

» primerja omrežne medije (brezžične povezave, UTP, optika ...) in za podan primer izbere

najustreznejšega ter utemelji izbiro.



TERMINI

◦ protokolni sklad ◦ omrežni protokoli ◦ topologija ◦ stikalo ◦ usmerjevalnik ◦ dostopovna točka ◦ enolični omrežni naslov ◦ UTP ◦ optika ◦ omrežni mediji



47





1


5

:

3

1

/

/

PRENOS SPOROČIL 70 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: pojasnjuje razlog deljenja sporočila na manjše dele.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

- Opiše pot sporočila od ene naprave do druge in pri tem:

» razloži razlog deljenja sporočila na manjše dele,

» razloži, kaj je treba dodeliti posameznim delom sporočila, da jih bo mogoče dostaviti do

ciljne naprave,

» razloži, kako je dosežena odpornost proti izpadom dela omrežja.



48





1


5

:

3

1

/

/

PRENOS SPOROČIL 210 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: analizira redundantnost omrežij,

O: raziskuje kako se zagotavlja zanesljivost dostavljanja sporočil,

O: analizira možnosti naslavljanja naprav.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

- pojasni, kako redundantnost v omrežjih in odločanje o usmerjanju paketov izboljšujeta zanesljivost delovanja interneta;

- analizira vlogo usmerjanja v omrežju pri zagotavljanju zanesljivosti delovanja interneta;

- razloži, kako se omrežna naprava odloči o usmerjanju paketa;

- poišče omrežne nastavitve naprave in analizira vlogo posameznih elementov (IP naslov, omrežna maska, privzeti prehod, strežnik domenskih imen (DNS):

- razloži pomen storitve dinamičnega dodeljevanja omrežnih nastavitev;



- opiše razloge, zakaj se naprava ne more priključiti v omrežje, tako da (4.5.1.1):

» preveri fizično povezavo,

» preveri naslavljanje naprave,

» preveri povezavo do prejemnika (ping, tracert).



TERMINI

◦ mrežna maska ◦ privzeti prehod ◦ DNS ◦ usmerjanje ◦ naslov IP



49





1


5

:

3

1

/

/

VARNOST 70 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: analizira načine varovanja zasebnosti in podatkov pred nepooblaščenim dostopom,



(4.4.1.1 | 4.4.2.1)

O: vrednoti varno in odgovorno ravnanje na spletu ter pomembnost skrbi za lastno zdravje in zdravje drugih.



(3.2.4.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

pojasni pojme: identifikacija, avtentikacija in avtorizacija.



TERMINI

◦ identifikacija ◦ avtorizacija ◦ avtentikacija (overovljenje)



50





1


5

:

3

1

/

/

VARNOST 210 /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Dijak:

O: izvaja ukrepe varovanja zasebnosti, podatkov in naprav.



(4.4.1.1 | 4.4.2.1 | 1.2.1.5)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

- pojasni zakrivanje pomena podatkov, zagotavljanje celovitosti podatkov in zagotavljanje istovetnosti ter pri tem:

» razloži razliko med simetričnim in asimetričnim šifriranjem,

» razloži odnos med javnim in zasebnim ključem,

» uporabi certifikat za podpis datoteke,

» uporabi certifikat za zakrivanje pomena vsebine (šifriranje),

» uporabi orodje za preverjanje celovitosti podatkov;

- opiše razloge, načine, strukturo in posledice kibernetskih napadov;

- razloži ukrepe za varovanje naprav preko fizičnega dostopa ali/in dostopa preko omrežja.



TERMINI

◦ certifikat ◦ ključ ◦ kriptografija ◦ simetrično šifriranje ◦ javni ključ ◦ zasebni ključ ◦ celovitost ◦ zakrivanje



51





1


5

:

3

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

2



PRILOGE 2



52