Stran 483.
Obrtnija.
Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici.
O tem velevažnem zavodu poroča „Sočaa naslednje: Citateljem našim je gotovo v živem spominu, kakošne nade so spremljale »Trgovsko obrtno zadrugo" od rojstva dalje do današnjih dnij. In s ponosom smemo kazati na ta mogočni denarni zavod vsi Slovenci ter govoriti: V takem delu je bodočnost slovenskega naroda v Gorici in na Goriškem sploh.
Ob sklepu leta 1901. smo objavili števila o poslovanju in napredku tega znamenitega zavoda, in ta števila so bila tako vesel pojav o rastoči gospodarski moči naši, da smo videli v njih najkrasnejše izpolnjevanje vseh onih nad, katere smo stavili v ta denarni zavod od prvega početka. Marsikateri rodoljub se je Čudom poprašal: Odkod poleg tolikih denarnih zavodov tudi v tem tako znamenito poslovanje? Odkod toliko denarja? Kam ga zadruga oddaja tako plodonosno ?
Letos je „Trgovsko-obrtna zadruga" zopet čudovito lepo napredovala. V 10 mesecih je že dosegla in tudi presegla lansko poslovanje v vseh poglavitnih postavkah. November in december pa sta najboljša meseca, in do konca leta vse delovanje torej mnogo preseže L 1901. Kratka prispodoba števil za letošnjih prvih 10 mesecev z onimi celega lanskega leta nam najbolje pokaže veliki napredek in razvoj tega denarnega zavoda.
              iT,   1ftA,     VprvihlOme-l
Dohodki:             V l. 1901.     seFcih,>l902.
Vpisnina.....           3 004 68          3 429'55
Deležne vloge   .    .    .        165 335 30       157 45410
Obresti......          61.968 98        69.204 47
Vloge......        432 643 30       520.728 63
Vrnjena posojila    .    ,        220 847 13       228 256 60
Denarno stanje pa je bilo tako:
31.dec 1901.   31.okt. 1902.
Deležne vloge    .    .    .        494 083 92       627.566 02
Posojila.....      1,047.029 70    1,361785 33
Vloge......         359.41315       568.10578
Promet......2 524473*79    2,945 679 74
Dostaviti je še, da zavod posluje tudi z eskom-ptom in lombardom ter je v živahni zvezi z večjimi denarnimi zavodi in bankami. — Eskompta je bilo lani 361.576 18, letos že 348 634 56. — Lombarda lani 25.923 05, letos že 32.660 34. — Posebno to poslovanje je velike važnosti za razvoj naše trgovine in obrti. Slovensko ime in kredit gresta s tem daleč po svetu, kjer smo bili doslej še malo ali nič znani.
Ta števila pač najbolje pričajo o rastoči moči zavoda na vse strani in kažejo: koliko zaupanja uživa zavod in kako znamenito zna porabiti zaupanje in podana mu sredstva v blagor, čast in ponos naroda.
Slovenci smo še daleč od moderne trgovine in obrti, ne poznamo še dovolj ali prav malo onih potij, katere dela pri drugih narodih blago in posebno denar. O izkoriščanju denarnih sredstev ali tudi le kreditov nimamo niti pojma, v primeri z onimi sosedi, ki nas gospodarski podjarmujejo, ali vsaj mogočno ovirajo v našem gospodarskem in s tem tudi narodnem napredku. Le polagoma se nam odpirajo oči in posegamo po pripomočkih modernega obrtovanja. Vsi zapored se moramo šele učiti, učiti in učiti, in ko smo se naučili nekaj, kar drugi že davno znajo, posežemo
Stran 484.
po pripomočkih, ki nam jih lahko v obilni meri nudi moderna trgovina z blagom in denarjem.
Naša „Trgovsko-obrtna zadruga" je v tem pogledu najboljša šola našim ljudem. Tu se polagoma drug za drugim uče slovenski trgovci in obrtniki uporabljati kredit v svrho svojih podjetij, pridobivati denarna sredstva, ki bi sicer ostala mrtva, v točneje izvrševanje svojih obveznostij nasproti svojim zala-gateljem, — in poslužujejo se čedalje v večji meri vseh dobrot, ki jih nudi zadruga svojim članom Že danes moremo reči, da je veliko slovenskih trgovcev in obrtnikov, ki bi nikdar ne bili to, kar so. ako bi ne bilo zadruge in njenega tako obsežnega poslovanja, s kakoršnim se navadne posojilnice niti ne pečajo in se po pravilih in odmerjenem delokrogu niti ne smejo pečati. — V tem pogledu je naša zadruga največja dobrotnica slovenskega naroda, za našega trgovca in obrtnika pa še posebej.
»Trgovsko-obrtna zadruga" pa postaja tudi agresiven činitelj v gospodarskem razvoju, t. j. posega že čez slovenske meje ter objemlje v prav izdatni meri tuje sloje v krog slovenskega vpliva. O tem ne govorimo dalje, dovolj, da smo od daleč namignili. Kolike pa je to važnosti, bo vedel ceniti vsakdo, ki je doslej opazoval in čutil slovensko mizerijo v ekspanzivnosti.
Treba je pa naglašati, da je zadruga dokončala z novembrom šele 5. leto svojega delovanja. Gotovo je, da bo še napredovala in se razvijala, in po petih letih bomo  mogli govoriti še o veliko lepših uspehih.
Ves nadaljni razvoj zadruge je do ene same točke že začrtan v sedanjih številih, ki so najlepša podlaga za veliko ugodnejše bodoče petletje. Na eno stran pa je v rokah naših rojakov še veliko lepši razvoj tega zavoda. To so hranilne vloge. Deležnih vlog (ki dajejo hranilnim ulogam varnost) je danes vplačanih že okroglo 630 000 kron, in to je glavnica, ki sama skrbi za naravno rast zavoda, toliko bolj, ako pomislimo, da je podpisanih deležev do danes nad 1,200.000 kron, in te krone morajo redno prihajati v izogib izgube v zadružno blagajno. In s tem denarjem se da že lepo napredovati!! Hranilne vloge pa so dobro voljni prinosi vlagateljev, da zadruga more svoje delovanje še veliko lepše razširiti. Res da ima zadruga vlog že blizu 600.000 kron, ali to je z ozirom na velikost zavoda še veliko premalo, v primeri mnogo manj, nego jih ima katerikoli drugi zavod, dasi je varnost tolika, kakor pri redko katerem drugem denarnem zavodu. Treba namreč pomisliti, da najbrže daleč po svetu nimajo takega zavoda, ki ima več lastnega denarja nego tujega ali vlog. In to je pri naši zadrugi, ki po pravilih niti ne sme imeti več vlog, nego ima svojega denarja ali deležnih vlog. Danes n. pr. ima podpisanih deležev nad 1,200.000, vplačanih v gotovini okroglo 630 000 kron, a vseh vlog je komaj 568.105 kron, torej je vsaka krona vloge več kot pokrita z vplačanim  lastnim denarjem
in nad dvakrat pokrita s podpisanim Poleg vsega tega pa je še neomejeno jamstvo. Kje je zavod, ki nudi podobno varnost?
To v premislek onim, ki imajo denar naložen za manjše obresti v tujih zavodih, in vender bi ga lahko naložili na boljše obresti in veliko bolj varno v tem znamenito delujočem domačem zavodu v blagor in čast slovenskega naroda. Le potem, ako se slovenski denar, ki je danes še v tujih denarnih zavodih, preloži v slovenske, in pri nas tudi pod tako ugodnimi pogoji v „ Trgovsko -obrtno zadrugo", bomo mogli uspešneje delovati in napredovati na gospodarskem in s tem na narodnem polju. Zaključujemo z vsklikom: V takem delovanju — naša bodočnost!