KATOLIŠK C&RKVEN LIST.
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po poŠti za celo leto 7 kron, za pol leta '6 krone 60 vinarjev, za četrt leta 2 kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za 1, leta 3 krone, za 1 4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tečaj LV.
V Ljubljani, 5. septembra 1902.
List 36.
Nesreča na otoku Martinique (Martinik) ter na bližnjih otokih ameriških Antil.
Nesrečo na Martiniku, kojo je slikal nas dobri sotrudnik, v. g. župnik Alojzij Kummer. v 34ti „Daničini'' številki, smo si koj od začetka namenili kolikor mogoče natančno popisati tudi mi. Naj se nam sedaj, ko smo prišli bolj do sape, vdejstvi ta nas namen — želimo, da svojemu narodu v korist. In ker je pričujoče obširneje in manj veduostno od župnik Kummrovega spisa, bode naj sosebno tozadevnim krogom v poučenje.
Vnebovzetno jutro, majnika letošnjega leta. je glavno mesto na Francozom podanem otoku Martin>k — Saint Pierre (sv. Peter) izginilo z zemeljskega površija in z mestom vred do 25.0t»0 bivalcev tega 40.0oo duš broječega kraja. Toda izmed teb ni bilo menda več nego 1000 Francozov. Le .'>o do 40 bolj ali manj ranjenih ter opečenih je moglo uteči. A še izmed teh. ranjenih tako grozno, jih je menda preživel" le samo 1»;. V mestu samem se je pa rešil le eden in sicer jetnik, ki so ga kazni v poostritev le malo poprej premestili v trši zapor, kamor zrak ni imel skoraj nikakega dohoda. Vera trdoba mu je bila torej miloba. — Nad tem bogatim in bujn" razcvitajočim se mestom kipi v nebo kot tih in na videz prijazen soted 1.J50 metrov visoki ognjenik Mont Pele fgora Pele) — nekoliko visi torej. Kakor je Mežakla nad Blejsko Dobravo ali Roši-ica nad Jesenicami: skoraj prav toliko pa visok kakor Zelenica - planina ali Ljubelj na Gorenskem. Mislilo bi se. da je ta gora Pele prijazna varuhinja na podnožiji si sta-nujočih podanikov, kakor so v obče naše mile nam gore. in da je tudi nenevarna. ak<»pram je
22. januvarija 17t>2 in 22. januvarija 17i»2 ogenj bliuvala po nekolikem in 5. in <i. avgusta 1851. leta precej zelo. Vsi ti izbruhi so bili združeni tudi s potresom. Današnji bivalci teb pokrajin so bili vsesploh menenja, da je vulkan Pele popolno ugasnjen že 5o let. Niti kakega dima se namreč to dobo ni več pokazalo iz njega.
Koliko varanje! Res, da so se objavila pred tem zadnjim letošnjim usodepolnim izbruhom nekaka znamenja, ker je bil že 1. prošnji dan, ponedeljek 5. majnik. ognjenik nekako nemiren in je v noči od vtorka do srede, od <1.—7.. lava iz gore zalila precejšno zemlje na okrog: sredo 7. majnika pa izbruhnela končala tovarno in 23 ljudi. A da veče sile ne bo. zdelo se je vsem bivabem tudi zato, ker se dim ni bil valil, niti ognjeni žar ni švigal iz Mont Pele-jevega žrela. To pa je ob ognjenikih bistveno znamenje nevarnosti in okrožnikom je s«- le to svarilo, da naj zapuste nevarni kra|. Toda oh Mont Pele-ji se teh zanesljivih znamenj že zato ni moglo opazovati, ker je bilo vse ognjenikovo žrelo, krater imenovano, napolnjeno z vodo. Zelo je pa zbegal ljudi še guvernerjev pomir|ajoei poziv do meščanov, kojega odtisi so se pozneje našli v mestnih razvalinah. Neposrednje pod velikim izbruhom )e bil namreč ta poglavar '>r<»ka Martinik izdal do bivalcev razglasilo, kako se učena komisija izreka v tem smislu, da so brez vsake nevarnosti mešeanje in naj le bodo popolnoma umirjeni.
No umirjeni — kobno umirjeni so postali res nekaj trenutkov pozneje in z njimi tudi na vek umirjen še le 44letni iz priproste rodbine v francoskem mestu Marseille prošli guverner
Monttes a temi učenimi udi znanstvene komisije. To šent petrsko poročilo se je prav podobno glasilo onemu iz cesarskega našega mesta Dunaja, ko je pred leti. tudi na praznik, pogorelo gledališče na rRing"-u in se je o zakopancih in o pogorelih razglaševala med nad vse vznemirjenim ljudstvom navidezna tolažnica: „Vse je rešeno" — mesto besedi: „Vse je uničeno.11
Letošnji vnebohodni četrtek torej, nekako ob 6ti uri zjutraj je bilo, ko dunajska kaže 2 čez poludan in ko je večina bivalstva v Sent petru še mirno počivala. Silen grom je kar na krat pretresel notranje gore Pele. da je zaduhlo vun donelo kakor strel iz oddaljenih topov. Pretresal se je ves otok Martinik. Ognjeno žrelo je ob eneiu izbruhnilo veliko množino zemlje. Razgreto blato iz gore je padalo čez mesto in zemeljska smola in lavin pepfl, kakor da bi se bila stresala vse dihanje uničujoča siva moka čez to nesrečno pokrajino. Koj na to se je dvignil mogočen plamen iz gore. ki je svojimi utrinki in razbelinami v nekterih trenutkih zapalil vse mesto. Za eno uro po začetku te strašnobe se je to pred hipki srečno bivališče toliko tisoč ljudi videlo J^ot veliko ognjeno jezero. — Kameneni dež drobnih in debelejih kosov iz vulkana je trajal četrt ure. Zapalil je tudi vse ladije v pristanu.
Ptšejo, da se ob tako neprevidno hitro nastali nesreči in ob tako silo razburkanem moriji niti ena ladija ni mogla rešiti. 18 ladij je menda zgorelo v mestni Inki. Zgorelo tudi vse moštvo tako. da se jih je le 30 moglo rešiti. Strašansk prizor ta ogenj sredi voda in odmev tega obupnega človeškega vpitija na pomoč. Prav dobro se je slišalo na okrog ognja prasketanje iz mesta in od ladij. Iz vulkanovega žrela je pa neprenehoma lila lava in kadar se je kak njen tok zvalil v morije, zaevrčalo je slišno na daleč, in gosto belo dimovije se je ob tem dvignilo v viš. Trdijo, da je lavina reka bila ponekod 20 erevljev visoka in da je z vulkanovega vrha v minutah pritekla do morija. In z lavo vred se je vsipal ognjenikov pepel v toliki množini, da se je v legel 5 milj na (»krog mestnih razvalin.
Kno uro po izbruhu, krog Trnih, se je nekoliko v jasnilo ozračije krog mesta. Vsa pokrajina se je videla zagrnjena v ogenj, v sopar in v dim. In tak je ostal prizor vsega tega strašnega dne. Pomorščak, ki je priliko imel to razdejanje od daleč si ogledovati, to-le pripoveda: Ob času katastrofe je bilo mesto St. Pierre prav prava podoba pekla. Nastala je bila taka tema,
kot je ni v najhuji brezlunini. Razsvitljeval je pa to strašno noč še strašneji ognjeni zubelj, ki je v neznanski višini gorel do neba. Pišejo, da je plamen z dimom iz starega in na novo nastalega žrela švigal več milj na visoko. Dihanje so dušili strupeni plini in ožganih trupel smrad. Le še pogin mest Sodome in Gomore bi se tej strašenini mogel pripodobljevati.
Ko je prešlo pa še nekaj ur, pokrito je bilo naokrog morije z ladij ostanki in ni se lahko moglo skozi te ostanke z vode na suho. A v mestu ni bilo videti živega bitija. Po ulicah pa je ležalo na tisoče gnijočih trupel ljudi, konj in pesov. Le oblaki prahu so se vlačili nad razdejanimi mestnimi cerkvami in bivališči ljudi. Večinoma so bili vsi mestni oddelki taki, da se nebi uganiti ne bilo moglo: je-li stala kedaj tu kaka hiša. li ni. Pod zemeljsko skorijo pa je nepretrgano rohnelo votlo bobnenje razjarjenih notranj-h sil Pomorščaki, bolj oddaljeni od morskih obal, so rakete na pomagaj izpuščali v zrak nameuom, da bi se kje v mestu odzval kdo, ki bi želel pomoči. — A tužen odgovor je bila — nemoba. — Bivalci, še pred minutami zadovoljni in polni živenja, so do zadnjega postlani bili v grudo, na vek molčečo. Vse, kar je veselo živelo to jutro v mestu, se prebudi tu iz ognjin še le sodnji dan. Izmed odličnjaKov ni bil med žrtvami škof mestu msgr. žl. (Jormont. — Bival je namreč škof ta čas v Bordeaux-u na Francoskem, ker je otok Martinik podrejen nadškofu tega mesta.
In kako hitro je bruhnila nesreča! Opazilo se je. da je kar v trenutku prišla nad bivalce smrtna kosa. V cerkvenih razsipili so dobili namreč zadušene molilce, ki so še imeli proti nebesom sklenjene roke: o obližiji cerkva pa menda kakih 3O00 trupel, večinoma klečečih. V poprej gostilniškem prostoru človeka v rokah z grižljejem kruha, ki je bil na pol najeden. Nekod trupla gostov, ki so bili namenjeni zajtrkovati ter so imeli pred seboj pripravljena jedila. Sploh so kazala mrtvecev trupla, kako hitro je bila morala nastopiti smrt, in sicer smrt vsled zadušenja, po pepelu ali po strupenih plinih \ zraku. Tu in tam so se dvigale pepelne kopice, iz kojih je puhtel dim in v kojih je pokopano bilo neutegoma zamrlih na tisoče ljudi. Prav na debelo je vseskozi po zemlji ležala nametana pepelnata plast. Sploh je pa vročina nastala tako neznosna, da bi se jih bilo moralo mnogo le samo radi nje podusiti.
Ob litih zjutraj in ob 2eh popoludne še ni bilo videlo v mestu nobenega živega bitija. a
do mesta prodreti to uro še ni bilo mogoče. Ob morskih bregovih je ležalo veliko trupel, brez-dvombeno onih, ki so si v teku do morija hoteli rešiti drago luč živenja. Mnogo jih je pa popolnem zgorelo ali bilo zagrnjenih pod ozidiji, ki so bila razpadla. Iz razvalin so izkopali bili dva belkasta, brezoblikna dolga kosova. Zdela sta se usnjena. Ob natančnejem ogledovanji pa se je izkazalo, da ste bili človeški nogi, ob strašni vročini postali kot usinje, od kojega se je odločilo bilo meso.
In kaj z ljudstvom krog Martinika. ki je z ognjenenikovim bruhanjem prišlo ob rodovitno polje, zaslužek v mestu in po drugod? Vsem njim je bila nepreprečljiva smrt za lakoto, če jih ne rešijo bližnjikov samaritanska srca. Kakih 72 ur po Mont Pelejevem izbruhu — torej prav zadnji čas — je bilo že mogoče priti do njih. S hrano so prevideh vse: nemudoma so se jih usmilili bivalci z otoka sv. Tome. Eden otetih, Mr. Ernovet, je bil pripovedoval, kako je izgubil vse svoje sorodstvo, tudi ženo. Izgubil je otroke, očeta in mater — vse v strašanskem požaru. Vrhu tega pa je izgubil do mala vse svoje prijatelje, svoje premoženje in pa svojo službo. In tako kakor ta revež veliko šent petrskih rodovin nima niti premoženja, niti ničesa. A dobrotvornost Amerike in Evrope ter vsega omikanega sveta se je potrudila, da jim je kmalu bila opomogla do hrane in strehe.
Tem načinom je katastrofa nad otokom Martinik kruteja nego vse nam do sedaj po za-nesljiveji zgodovini poročevane: ne veliko mileja od one pri mestih stare dobe Herkulanum, Pompeji in Stabije ob Vezuvu.
Koliko človeškega napora in koliko človeške pridnosti in človeškega blagostanja je zagrebe-nega sedaj tu pod razvalinami, lavo in vulkansko žlindro. Daleč je dovedel človek sosebno še dandanes v svojih iznajdbah — a velmočem. ki vladajo pod njim v zemlji, pod vodami, in gori v zrakovih: teh pa v njihovem bistvu večidel ne pozna in tudi prevladati ne zna ter menda nikdar znal ne bo. Zato naj ga v samoponiževanji vadi ta letošnja in vsaka njej podobna usodnost.
Tudi proroška bajka se je polastila nesreče in nesrečnikov na otoku Martinik. V starih knjigah tega otoka so menda brali, da se od časa do časa lava razlije iz vulkana čez to ozemlje. A brali so tudi. da 410 let potem, kar so prišli Evropljani sem v Ameriko, pa bo vse glavno mesto tega otoka poginilo ob vul- | kanski erupciji. In teh v proroški knjigi znamo- t
vanih 410 let naj bi bilo letos, 1902, preteklo — ker je leta 1492 stopil Kolumb prvokrat na ameriški novi svet.
*
Martiniška nesreča ni osamljena. Zemeljsko notranje je namreč to letošnje leto vsesploh razdvojeno. Razdvojeno po svojih naravinih postavah tako. kakor ni treba, da bi bilo razdvojeno človeštvo in narodi >n stranke tu med nami na zemeljski površini.
Tako je n. pr. v Antilah na otoku St. Vin-eent, ki je v angleškem posestvu, bij u val koj po Mont Pele-ji grozni ognjenik Soufriere. In mogo-e, da bi bilo njega bljuvanje še ugodneje, ko bi bilo v bližini tega ognjenika tako veliko mesto kakor uničeni St. Pierre. Poginih« je ob Soufričrovem izbruhu krog 500 oseb in razdejana je vsa sevrna polovica tega otoka. Le samo strele so pobile tu do H<> oseb. Tudi v Sotifri-ere-ovi kotlini je jezero 5 kilometrov v obsegu. To žrelo mu ie nekaj presenetljivega. Njega na nekterib krajih časih do loon črevljev visoko stenovije kar navpično štrli doli v ognjeni prepad.
Istotako so se na otokih, v to skupino spa-dajoi-ih: na Guadeloupu, Saint Vincentu. in na sv. Luciji in Dominiku dogajali vulkanski izbruhi in potresi. Na otoku Harbados je 10. majnika v zemlji gromelo. kakor da bi se bilo v oddalji streljalo s topovi. Na otoku sv. Tome pa se je potresati jela zemlja.
Ker je na vsej zemlji ob ameriški obali največ otokov, zato se je do sedaj tudi največ iz Amerike čulo o teh ognjeniških nesrečah. Za-hodnja Indija je pa sploh znana radi svoje vul-kanične narave.
Najmanj vulkanov ima Evropa. Tako je v Italiji razun Vezuva in Etne vulkanske narave le šo nekaj otokov sredozemskega morija. Na Avstrijskem so bljuvali nekedaj nekteri vulkani, a so danes utihneli za vselej, kot n. pr. Rauten-berg, Kohlenherg. Messendorfski vulkan na Sieskem, Kammerbiihl pri Ilebu na C^skem in gora na Moravskem. ki ima še danes odprt krater. Ob gori Straža pa so opazovali ljudiie to poletije sumljivih prikazni. Globoko doli v zemlji je tu na okrog donelo, vršalo in kakor tulilo. Preševsko ogrsko trahitno pogorije — kojemu se Straža prišteva — je pa sploh vulkanske narave. Zato ni čuda, da se boji krog stanujoče ljudstvo in menda nepotrebno straši s spominjem o martiniški žaloigri.
V zvezi s temi vulkanskimi so prikazni letošnjega leta ob zemeljskih studencih. Iz ne-kterih je izginila voda, in ko se je zopet prikazala. bila jej je zelo velika gorkota. Na Mar-t»niku ni bilo ob katastrofi po vsem mestu niti kapljice vode. Nekaterim vrelcem se je pa preme-nila barva. Tako so n. pr. topli vrelci v avstrijskih Teplicah postali rumeni.
*
To torej je žalostna usoda od leta 1664tega v francoski oblasti bivajočega otoka Martinik in glavnega mu mesta Sv. Peter — St. Pierre. In še ni konca nesrečam. V severnem delu otoka se delajo spokline in doline nastajajo, kjer je bilo poprej gorat«): izginilo je pa nekaj starih gora. Vse po vrši je se kaže razvrženo isto tako kot na otoku Saiut Vincent. Svetovni zgodovini je znan bil otok Martinik tudi v tem. ker je tu rojena bila Josipa Beauharnais, prvega Napoleona prva žena. OJ slej bo pa zgodovini za vse naslednje čase v spominji ostal radi nesreče, ob koje poročilih se nam stresa naše čuteče človeško srce. < )tok Martinik se šteje k skupini Malih Antil. Antile so dolga vrsta otokov, ki se začenjajo z otokom Trinidad in segajo do otoka Portoriko. torej v nepretrgani vrsti omejajo Mcksiški zaliv med severno in južno Ameriko. Vsi ti otoki so vulkaničnega početka: namreč tem načinom postali, da jih je dvignila ognjena moč sem gori na površije iz voda. Na vseh njih so vulkani in uk veščih mož je ta. da tam, kjer sta sedaj Mehikanski zaliv in Karajbiško morije, je bila kodaj kopna zemlja p> obsegu velika kakor evropska Rusija. Toda grozovita vulkanična revolucija bi bila v izvanspominjskem času potopila vse to ozemlje. Tako bi bilo torej nastalo to morije. In bolj ali manj v ognjeni nevarnosti al» v nevarnosti kedajšnjega sopetnega pogrez-nenja bi bila vsa ta skupina antilskih otokov.
,.I >aiiičinim" bralcem in vsakemu nam je osebna sreča, če nam v spominji ostane tudi iz te zgodbe razvidni ostri prst vsevladajočega lioga. In če nam na Slovenskem tudi ne groze take nesreče, priklivajo naj nam pa vender le iz dna duše vedno ter vedno ponavljane naše lita-nijske prošnje: ~Sibe potresa — svoje jeze — vsega hudega: reši nas, o Gospod!"
jf.
al
Koliko gorja so pa sploh provzročile vul-kaničue in potresne nesreče na zemlji'?
To je vprašauje, koje se vsiljuje morda slednjemu, ki je prebiral gorenji sostavek. Zato naj zabeležemo tu, kar piše časnik „Goricau št. 42: 21. majnika v svojem večernem izdanji.
-Statističen pregled nesreč, ki so jih povzročile te sile le od 1. 7!) po Kristu t. j. od tedaj ko je uničil izbruh ognjenika Vezuva pri Nea-po'ji rimski mesti Pompeji, Herkulanum in Stabiae je ta le: O tej katastrofi sta pokrila goreča lava in pepel omenjeni mesti nad 20 črev-ljev visoko ter zasula mnogo prebivalcev. Mesto Herkulanum. ki je stalo najbližje Vezuvu, je bilo celo lis črevljev visoko pokrito z lavo in pepelom.
Druga grozna nesreča se je pripetila vsled potresa v Semahi na Kavkazu 1. 1G67. Tu je takrat cele tri mesece trajajoči potres pokončal 80.000 prebivalcev.
1M 2 1. je bilo mesto Port Koval na otoku Jamajka, velikih Antil. po potresu popolnoma razdejano, mrtvih 3o00.
161)o 1. je bilo v južni Italiji deloma po izbruhu ognjenika Etne in deloma po potresu uničenih 54 mest in oOO vasij, mrtvih je bilo lOo.ooo. Mesto Katanija na otoku Siciliji je bilo tako razdejano, da ni ostalo sledu o njem, 18.<>0<> oseb je bilo pokopanih pod razvalinami.
Leta 1703 je bilo glavno mesto Jedo na Japonskem po potresu deloma razdejano, mrtvih 200 ooo oseb.
Leta 1731 sti bih uničeni po potresu v državi Peru. južne Amerike, pomorski mesti Lima. glavno mesto, in Callao. 18.000 oseb je bilo zasutih pod razvalinami.
Leta 1751 je bilo vsled izbruha ognjenika razdejano glavno mesto Port-au-Prince na otoku St. Domingo. velikih Antil.
Leta 1755 je razsajal strahovit potres v državi Ekvador v južni Ameriki. Pri tej priliki je bilo s cela razdejano popolnoma ob ekvatorju leže. e mesto Kito. Isto leto je razsajal potres v Lizboni, katero je popolnoma dvigneno morje preplavilo. V obeh mestih je v S minutah izgubilo življenje nad 50.000 ljudij.
Leta 17*JS je potres vsled vulkanizma skoro popolnoma razdejal površje otoka Martinique, v malih Antilah.
Leta 1788 je vsled jednake katastrofe tudi v Sv. Luciji na otoku malih Antil izgubilo življenje 900 prebivalcev.
Leta 1797 je razdejal vulkanizem vse pokrajine od Santa Fe do zemske ožine Paname med srednjo in južno Ameriko, pri tem je bilo mrtvih 40.O00.
L. 1812 je bil grozeu potres v pomorskem glavnem mestu Caracas v Venecueli južne Amerike, ki je pokončal 12.000 ljudij.
Leta 1839 sopet potres na otoku M a rti-nnjiie, mrtvih 700.
L. 1842 potresi ua Cap Havtien na otoku enacega imena Haiti velikih Antil in v glavnem mestu tega otoka St. Domingo. Mrtvih je bilo 4000.
L. 1*43 potres na otoku malih Antil: Gua-deloupe, ki je tukajšnje glavno mesto Ponte a Pitre popolnoma razdejal.
L. 185!) zopet potres v glavnem ekvadorskem mestu Kito, mrtvih 5000
Leta 1868 potresi v državi južne Amerike Peru. ki so razdejali pomorska mesta Arecjuipa, Tacana, Iquique in druga. — mrtvih 2o.0oo. a škode na imetju nad 1200 milijonov kron.
L. Iss3 je začelo na azijskem velikomorskem otoku Java bruhati nad 3o ognjenikov, posebno silno je bruhal vulkan K rak a t ve. Gorečo lavo, kamenje in pepel je metalo 75 kilometrov daleč, mrtvih 35.000.
L. 18!»5 je razsajal strašen potres v Ka-maiski na Japonskem, ki je pokončal 1000 oseb: a 200.000 jih je potonilo v velikanski poplavi, ko je vsltd potresa vrglo na suho morski val.
Leta 1902 je razsajal meseca februvarija zopet silen potres v Semahi v Kavkazu, ki je porušil 2000 hiš in je izgubilo življenje 4000 oseb.
Meseca marcija letos je bil potres v srednjeameriški republiki Guatemala, ki je porušil več mest in je bilo mrtvih na stotisoče ljudij, 8. t. m. pa je vsled izbruha vulkana Mont Pele na (»toku Martin i <j u e izgubilo življenje nad 50.000 ljudij. Glavno mesto tega maloantiliškega otoka Saint Pierre je danes velikansk grob ter prah in pepel."
•
Sodbeželjni ljudi je — večidel taki, ki naj bi sodili najprej sami sebe — so podtikali bi-valcetn mesta Saint Pierre na Martiniku nekaj grozodejstev, kojih nikdar učinili niso. Med drugim se trdi, kako je bila vlauska svetoreš-njiška procesija nedostojna in kako je škof Cor-mont moral prejenjati z njo. Resnica pa je, da se je vršila vsa procesija z veliko pobožno-
stijo. — Tudi se piše, kako so tuji misijonarji morali priti v šentpetrsko mesto, da bi spreobrnili tukajšnji nejeverni 1 j ud. Zanimivo pa je, da niti v eno mestnih župnij ni bil klican preteklo leto kak izvanreden pridigar. — Vsa pripovedovanja o procesijah s prešiči so podlo podtikovanje sedaj pod lavo pokopanemu. ali zgorelemu bivalstvu. — To isto je s križem, ki bi ga bili bivalci neočastovali in vrgli tje. kjer je razpočil vulkan. — Prav taka je povest o sestrah ,,naše ljube Gospe,'1 ki bi se bile bojda | 2 dni pred izbruhom zatekle v svojo domačo kapelico, tam se priprle ter tem potem bile po čudeži rešene smrti. Zala resnica je namreč. da so z bivalstvom vred vse enajstere. ti sto krat v mestu bivajoče sestre morale umreti s stanov-niki nesrečnega mesta vred. — Zadovoljstvom znaeimo, kako nam je že v 34ti ,,Daničini" številki trezno sodil župnik Kummer o teh izmišljotinah. prav tako, kakor sodi vsak blag človek. Od njegovega spisa do danes je pa pojasnjena postala ta pravljica. To. kar smo biležili tu, je namreč povzeto iz poročila vodi je šentpe-trskega škotijskega gimnazija, o. Malleret v francoski časnik ,,Univers;t. On sam je spremljal koj po nesreči iz Kvrope na otok prišlega domačega škofa ('ormont po vsem otoku Martinik — z njim žaloval; a tudi z njim Boga hvalil, da so vse te grdobije izmišljena bajka, nastala v nesnažnih ustih in peresih evropskih pisa-ev — evropskih, pravimo: ker tako grlo ne piše z lepa Amerikan.
Razgled po d orno/mi
Iz Železnikov. (SI a vn ost 251 o t nega jubileja Njih Svetosti Leona XIII.; rojstni <ian pre-svitlega eesarja Fran Josipa !.) Odkar vladajo Njih Svetost Očh papež Leon XIII. sveto katoliško Cerkev, obhajali smo že uiuogo prelepili cerkvenih slavnosfij o raznih pribkah. Lep*e }a menda Se ni bilo nobene, nego zadnjo nedeljo. 17. t. m., numre'* v imendan krstnega patrona Njih Svetosti, praznik sv. Joahima. Brezdvomno so bo mnogo pisalo o tem dnevu. Kot zgovin^ke črtice naj o>tan»'jo zapisane v cenjeni ..Danici,, tudi o našem kraju skromne vrstice. Kakor menda povsod, se je tudi naša župna n»rkev. katere krasota se na moč prikupi vsakemu, kdor je vidi. nakitila in oblekla v najlepšo praznično opravo. Cerkvene zastave so se razvile že na preddan, !♦>. avgusta, da bi se tem slovesne j še obhajal obhod z Najsvetejšim naslednji dan. XIII. pobikonstno nedeljo. Tudi po trgu so že na posameznih poslopjih plapolale zastave. Slovesno zvonenje in pritrkovanje v soboto popoldne in v zgodnje jutro 17. avgusta je navduševalo prebivalstvo za tem bolj vneto praznovanje redkega dneva. V jutro 17. avgusta je bila ob uri sv. maša z blagoslovom, po kateri je mnogo vernikov pristopilo
k sv. Obhajilu. Presv. Rešnje Telo je ostalo odslej izpostavljeno ve* dan do večerne »i. ure, kateri čas je bil določen za slovesno j recesijo v enakem redu. kakor ge obhaja o >lovesnem Vstajenju na Veliko soboto.
Ob 9. uri >o zasrromeli topili, kot glasni klici, naj se verniki pripravijo za slovesno Božjo službo ob 10. uri. £e ve«" zastav je zaplajiolalo po trgu. Ob ln. uri je glasno odmevajoče >treljan;e privabilo velike množice pobožnega I udstva k slovesnemu cerkvenemu sv. opravilu. Najpied so č g. kapHan J. M. v skrbno zbranem in temeljitem gradivu opisovali vzroke za pomembni praznik ; omenjali so raznih prilik iz življenja sv. Očeta ter konečno vnema 1 i navzoč*; za pobožno molitev, spoštovanje in otroško vdano-t visoko-slavnemu Vladarju »v. t erkve. lovoru je sledilo darovanje za sv. Očeta, in poslednji'*- se je opravila slovesna sv. maša. Ponavljaje so se med sv. opravilom oglasili grome-"i topiči v poveličanje Božji službi. Od I. do II. sv. maše in potem do 2. popoldanske ure so verniki v tihih molitvah častili izpostavljeno >v. Kešnje Telo. Od 2. do .;. ure pa so možje na glas opravljali skupno •"•eš- enje sv. altainega Zakramenta. Ob 3. uri se je molil kot 1. ve-černica rožni vene'* in litanije z blagoslovom, potem so ljud je zopet po tihem opt a vi jali pobožno češčenje pred sv. Rešuj. Telesom.
Zelo >mu se veselili slovesne procesije ob 6. uri. Hišni jmsestuiki so z veliko vnen o pripravljali olepšave in os večavo po krajih, kjer bo šla memo. A žal ! to veselje nam je bilo odvzeto. Čem bolj je ldi>al določeni •'as. tim bolj je ualijal dež, in na veliko pomilovanje ,e motala piocesija izo^tati. Ob 6. uri so bile torej le slovesna litanije presv. Jezusovega Srca. potem se je ne>lo Presv. Resni. Telo v obhodu po ceikvi doli v lopo, in zopet enako nazaj na veliki altar. Temu je sledila zahvaljena pesem, blagoslov z Naj>vetejšim po rimskem obredu: k sklepu pa se je zapela še papež Leonova himna. Streljalo se je eromovito tudi še pri oklepni pobožnosti. kolikor to ni oviral pač preveč nadležni dež. .le bila že Božja sveta volja tako, in kar Ona odredi, gotovo je najbolje zh nas. —
Slovesnosti dneva pa s tem še ni<o bile skončane. Ko je namreč od/, v on i lo Ave Marija. zable*tele so po mnogih okuih vseh treh oddelkov trga svitle lučice v dokaz iskreuega spoštovanja do sv. 0'eta Leona XIII.. pa ob enem tudi do presvitlnga cesarja Fran Josipa I., katerega rojstni dan se je obhajal koj naslednjega 18. avgusta.
Imenujemo to pač redek, pa prav vesel slučaj, da sta si ta dva dneva segala takorekoč roko v roko. Ves krščauski svet ima pač dovolj vzroka, želeti, prositi in moliti: naj bi Bog ohranil v Svoji premogo<"-nosti sv. Cerkvi do skrajnih mej .'asov dragoceno življenje kv. Očetu v teh strahovito razburjenih časih. Nič manj pa imajo tudi vsi narodi obširne Avstrije vzrokov več kot čez in čez. tresti se za nič manj drago življenje presvitlega cesarja Fran Josipa. — Saj Oni so morebiti edina vez ki druži in sklepa še Avstrijsko-Ogrske dežele. Slučaj, da sta se stikala letos dneva jubileja hv. Očeta Leona XIII., pa rojstni dan presvitlega Vladarja naj bi bil pač vsem narodom obširnega cesarstva, zlasti pa še prebivalcem naše dežele in v obče slovanskemu rodu resen opominj : da začasnim pride večno, — in da si bo konec življenja vsak-kedo želel — srečne večnosti! Bratomorni
prepir naj bi prominul, ter zapoden bil gor na severni tečaj, kjer naj magari — zmrzne. —
V jutro 18. avgusta smo imeli ob 8. uri slovesno cesarsko sv. maš . Pred uro se je zbrala po napovedi šolska mladina v dvorani II. razreda. V dvorani I. razreda pa se je sešel ves občinski odbor z gospodom županom na čelu. šolsko poslopje je bilo na znotraj in zunaj zelo lepo okinčano, tudi po trgu so še plapolale zastave. Ob 8. uri podali so se vsi v župno cerkev, kjer so služili v. č. g. župnik A. K. v navzočnosti mnogoštevilne množice slovesno sv. mašo in zapeli zahvalno pesem. Na koru se je odpel potem I. odstavek cesarske himne. Bog nam daj vsem doživeti še mnogo takih in enakih oveselilnih prilik in dnij ! —
Xm/U':itr!j Jasi [, J j-r irnik
Družba sv. Mohorja.
Z velikim veseljem naznanjamo dragim Slovencem, da je število udov družbe sv. Mohorja letos znatno napredovalo. 80.04H Slovencev Mohorjanov se je zbralo pod zastavo sv. Mohorja in Fortunata, toliko se jih je združil« pod košatim drevesom, katero sta v dobro slovensko zemljo zasadila napozabna nam škof A. M. S1 o m š e k in monsignor A. E i n s p i e 1 e r. katero je s svojim blagoslovom očividno zalival ljubi Bog, kate:o je skrbno gojila slovenskih rodoljubov požrtvovalnost in gorka ljubezen.
Hvala neizmerna zato darovalcu vsega dobrega, ljubemu Bogu, ki je blagoslovil naš ti ud ; hvala tisočera vsem neumornim poverjenikom, ki zbirajo raztresena krdela Mohorjanov. hvala vsakemu posameznika, ki je s svojim pristopom k družbi množil naše število!
Družba šteje letos 11.936 udov več nego v lani in 145<> udov več nego predlanskim. Po posameznih škotijah je število sledeče:
1.	Goriška nadškotija . .	. 8.097 (4-	98)	udov
2.	Krška škofija ....	. 6.565 ( •	357)	»i
3.	Lavantinska škotija . .	. 25.407 (-r	1637)	r»
4.	Ljubljanska škofija . .	. 31.313 (-r	1 72«i)	»•
5.	Tržaška-koprska škotija	. 4.268 (-r	227)	n
6.	Sekovska škotija . . .	556 ( —	42)	-
7.	Somboteljska škotija . .	346 (—	5)	j.
8.	Zagrebška nadškotija	446 (—	33)	n
9.	Senj>ka škotija ....	193 (-	13)	T
10.	Poreška škofija . . .	132 (—	4)	n
11.	Djakovška šk< tija . . .	66 i —	0	n
12.		229 (-i-	3)	R
13.	Videmska nadškotija . .	183 ( —	2)	n
14.	Razni kraii.....	420 ( -	121)	n
15.	Amerikanci.....	982 (V	74)	n
16.	Afiika in Azija . . .	242 (-i-	33)	»«
Skupaj . . . 80.046 (-r 3936) udov.
Pregled nam torej kaže, da je najlepše napredovala ljubljanska škotija, ki ponosno stopa vsem drugim na čelu. ter ima letos 1726 udov več.*) Gledč
*) Koga na.) razveseli ta vest bolj. nego nas. Nas, pravimo zato,ker smo odkrito besedo grajali kranjski zastanek ▼ letih 19"0 m 1901. Tako naprej, oži rojaki' »Družba sv. Mohorja« in »Družba sv. Cirila in Metoda« ti d v* naj nas e d i n i t e	Vrethiiit co.
napredka za njo ne zaostaja skoro nič dična lavan-tinska škofija, v kateri je 1637 udov več. Lepo se je postavila tudi naša krška škofija, kjer smo vkljbu tako težavnim razmeram vender častno napredovali za 357 udov. Lep napredek kaže tudi tržaško-koperska škofija, kjer je 227 udov več, in goriška, kjer so napredovali za 98 udov. Dobro so se postavili rodni bratje onkraj „velike luže". Amerika šteje 74, Afrika in Azija 33 udov več. Po drugih krajih jo ostalo razmerje nekako enako, oziroma je nazadovalo le naznatno.
Mohorjanom bodi geslo tudi zanaprej : Ne na za i in navzdol, marveč vedno naprej in navzgor!
Druzla si\ Mohorja v Cebnci. 1(,H>2.
Rimsko.
Papež — naslednik sv. Petru. Protestantka vezoč svoje nogovice začne zbadati svojo sosedo katoličanko glede njene vere: „Prepričana sera, da sedanji papež ni naslednik sv. Petru.*' ,.ln jaz*1, pristavi mirno a zavestno katoličanka. ,.jaz sem pa prepričana, da konec bombaža, ki ga vpletaš, ni iz klopčiča in ni v zvezi z njegovo sredino.-' Prepričati te hočem tega in razviti ves klopčič. ».Dobro*4, jej odgovori druga. In pričnete. Zmagala je s klopčičevim dokazom. „Prav tako te hočem pa prepričati tudi jaz tega, da je Petrov naslednik naš papež." In jamete naštevati papeže po vrsti in začenši s Petrom končate s sodobnim papežem Leonom XIII. v nepretrgani papeški vrsti. Tudi dober dokaz jasen tako. kot pri prost.
L. P
Maksimilijan Redeskini
(Dalje. >
Na svoji knjigi ,.Kratka viža" izdani 1. 1789. se je podpisal Maksimilijan Redeskini za reniga Mašneka Petri na rja v Lublani." Do vpokojenja je bil levi t in vikarij pri stolni cerkvi sv. Nikolaja. V knezškofijskein arhivu se nahaja zabeležen samo tistikrat, ko je v neki vojni nevarnosti bilo v stolnici izpostavljeno presv. Rešuje Telo in je bil za molilca poleg Ivana Debovca na-značen tudi Kedeskini. L. 1794. in najbrže poprej že ni bil več vikar, ker ga ..< 'atalogus rleri" omenja med duhovniki v Ljubljani bivajočimi, a ne službujočimi. L. 1799 je izrecno zaznamovan za vpokojenca. takisto nastopna leta. Bival je v pokoju v Ljubljani. Med 1. 18om in 1 s 13 se je preselil v Adrgas pri Velesalu. Kdaj se je premestil tja. nisem mogel dognati, ker semi ni posrečilo dobiti šematizmov iz 1. lslo.—1812. Morda so gnale liedeskinija iz Ljubljane vojne lioma-tije ali pa si je šel iskat zdravja tja pod gorenske planine. Življenje mu je končala naduha. Velesalska mrtvaška knjiga poroča, da je dne, 12. sušea l« 14 domači župnik Josip Raline pokopal 74letnega ljubljanskega duhovnika Maksimiljana Redeskinija.
Prlpomnja. še nt pel rs k a krstna Ji njiga na-vaja šest oblik Redeskini erega imena, Krstitelj
Kočevar je dal laškemu priimku slovensko obliko Rodeshkm (na ta način krajšajo naši prostaki še dandanašnji laška imena; nobeden ne pravi: Faleschini. nego vsak le: Faleškinl. V imeno-vani malici sem srečal trikrat spakudranko: Rodeshini. dvakrat: Radeshkin. daije: Radeshkini. Radeskini iu Rediskini. Ljubljanski »Catalogus (!leri< tudi ni dosleden v pisavi l»'ira priimka: devetkrat piše: Radeskmi. po dvakrat: Radefkini iu Redeskini in enkrat: Radefchini. V velesalski mrtvaški knjigi stoji: Radeskini. Knjižica v Kratka viža« je bila prestavljena od Mavimi-liana Redeskina- (imenovalnik torej: Redeskini Kako se je pisatelj sam pod p i s a v a I ? Našel sem dva njegova svojer^na podpisa: enega v zapisniku sv. mas. opravljenih v šentpeterski cerkvi v Ljubljani, kjer je podpisan: Ma\imilianu> Rede><-hkini (nekaj vrstic bolj zdolaj stoji markanlni podpis I' Mami- IMscal-ceatus): drugega pa ua naslovnem listu knjige > 1'sailerio-Anti-phonale Romanum de tempore H sanctis . ki >o |o izdali bosi avgust i lici na Dunaju l 17 i2 : sredi na-lovneua lista u- po sodbi veščakov znamenite knjige, hranjene v trnovskem župnem arhivu v Ljubljani, stoji beležka: Kx Libris Mavimiliani Redeskini Presbvteri ( urati Poslednja oblika — v italijanskem pravopisu — s«- nahaja tudi v izvestju jezuvitskega <1,11111 izija v Ljubljani 1. 1770.. ko je bil v prvi šoli lin inlima gramiii.iti<-e> .la,se) n<»ki Frančišek Ksav Redcsrhini. najbrže n iše<r.-i pisn ••ij.i netjak. Mislim, daje pisava: Redeskini (Redečimi i) e Uiio prtvi Tako ga piše o Marko 1'ohlin. ki je v a b« ved nem razpre«|.du svoje »Hibliothecae« zabiliv.el tudi inačico: Kade-kmi
/aifj nik /ran Vrh orni k.
( K ok: prihodnjič, )
A-i. i O v-ČlK.
S9atanek katoliške miale:6gi dilaštva se je izvršil
26. in 27. t. 111. v Ljubljani. V torek, 26. avgusta, je bil pozdravni večer na vrtu go>tilne pri „Zvezdia. Sredo. 27. avgusta, pa zborovanje. Pričelo je sestanek vzvišeno dejanje, namreč sv. maša pri Cršulinkah. Ob 9. se je otvoril shod v dvorani ..Katoliškega Domu". Tu so predavali: Bogoslov (Ljubljana) Fran Zajec: „Religija in morala**. Medieinec (Dunai. „I>anica~) Ivan Hubad : Homeopatija"4. Ob 3. popoludne. Naravoslovec Fran Kolenec ((riadec ..Zarija4) Vulkaiiizenr. Itogo-slov Ivan Kogelnik (Celovec) ..Cerkvena uprava inkvizicije v svitu resnice in pravice*4. Sestanek je zaključil skupni izlet v divni gorenjski Vintgar četertek, 28. avgusta. - Mi smo zadovoljstvom pozdravljali dijaštvo, ki na podslnmbi sv. vere stoječ delme z uma svitlim mečem /.a k r š č a n s t v o in / a d o m in smo mu srčno privoščili vžitka v kra-ni pokrajini pod sivim Triglavom — tem značajnim klicai jeni do nas vseh: Vse za vero, cesarja t n domovino!
I. Bratovske zadeve
molitvenega a p o s t o 1 s t v a.
a) Glavni namen za mesec septembei 1 902:
Krščanska Ifnhrzen.
i>) Posebni nameni:
6.)	Sv M&gnus. Zatajevanje samega sebe. Vestno izpolnjevanje dolžnostij, katere nalagajo Marijine bratovščine.
7.)	Sv. Realna. Za dobro vzgojo slovenske dece. Tisti redovi m družbe, ki se pečajo s poučevanjem mladine.
b.) Rojstvo Marijino. Slovake. Vneli «"aHilci Matere Bcžije Slovenski visok«»Solci. Dar pravega poklica.
H ) Sv- Gorgonlj. Družba st. Mohorm Razširjenje prave c mike med Slot eno. Katoliške časopisje.
i St Nikolaj Tolentlnskl Družba sv Cirila in Metoda Podpiranje d« Lr;h dru>ttv. Povzdipa versk« in rarodne za7esti m« d Siovni' i
l:.i St Prot ln Hijaclnt SI vfnci v Ameriki. Po-gf.fUj pr.jemanj*- sv. zakrament« v. Slovenske delabke diužine.
12.' St. Ovld( n Prizadevanje za 'isto življenje Prij*zro razmerje m^J ceikv»ii. iti svetn ; ^hla^tjo Zu srtcen zaletek i Klicva If-ta
Škofijska kronika.
K nezško fijskini konzistorskim svetnikom je bil imenovan prečastiti gosp. stolni kanonik dr. Ferdinand Če k al. — Podeljene so bile župnije: Bela V t r k e v v. rast. gosp. Antonu Ž n nI a rs ii\ župniku v (.»silnici; Čatež ob Savi tamošojemo župnemu upravitelju č. g. Alojziju Rudolf; l)o bo v »»c tamošnjenin župnemu upravilju č. g. Engel-bertu B e r 1 a li: Kara pri K o s t e 1 u v. c. g. Alojziju Česa rek. župniku v špitaliču; <t n j z ti tamošnjenin župnemu upravitelju č. g. Antonu Kocijančič; Kora nad Idrijo tamošnjenin župnemu upravitelju č. gosp. Antonu Hribar: Sen t-Jernej v. č. gosp. Antonu Lesjak. župniku v Želimljah : Šmartno pri Litiji v. č. g. Antonu Ž 1 oga r. župniku v Kranjski Gori; Toplice v. r*. gosp. Ivanu Podboj, župniku v Planini. — Kanonično vmeščeni so bih v. čč. in r č. gg.: dr. Ferdinand Okal na grof Lambeigov kanonikat pri tukajšni stolnici dne 25. julija 19o2; Ivan Lavi en« ič na župnijo Kamenik. ki je bil hkrati imenovan /a dekana kameniške dekanije. dne »i. julija 19"2 , Matija rz i n na župnijo Preserje dne J4. julija 1902; Alojzij Rudolt na župnijo Čatež ob Savi dne 4. avgusta 190^; Anton K oc ijanč lč ua župnijo Gojzd dne 5. avgusta 19«2: Anton II; i bar na župnijo Gora nad Idrijo dne 12. ; i vir ust a 1902; Kngelbert Berlan na župnij«« Dobi.ver dne io. avgusta 19oj. — Premeščeni s«, bili >•*•. gg.: Josip Novak iz Metlike k«»t župni upiavitelj v Diagatuš. ker je gičM>ki župnik v. č. g. Leopold Raktelj resigniral na to župnijo: dr. J« sip .lerše iz I.'a1«t\ !ii. e kot korni vikalij m stolni kapelan v Ljubljano: Peter K opri ver i/. Moravič v Kailovlii««*: Martin Škr ianec z Jesenir v Moraviče; Valent Zabret iz Gorij na Jesenice; Ivan Klemen i/ Leskovca v Stari Trg pri Loži; Valent Reniškar iz Lo^at«a \ Preddvor; Ivan Dolinar iz Sent Kupita v l.ogat»r. Ant« n Zoi »'• i/ Dobniiča na Trato; .1 osip Prav bar z Rake v Semič; Ivan Mik lav čir v/. Smartina pri Kranji k >v. Duhu. Viljem Paul a s iz Vodic v Mi.attin pri Kranji: Andrej širaj iz Šentjanža v Vodi- e : Kaiol u n i d o v er iz Klada v Metliko; Anton Lom bar i/ Žužemberka v Po>tojino, Ivan L o m << e k z Vel-.ke 1 »oline v Žužemberk : Josip C u d er-n. a i. z Jesenir na Veliko Dolino; Frančišek Kralj i/ I."siveira potoka na Jesenice: valetudinarij Frančišek S «• v e i je bil nameren kot II. kapelan v Seb ih. Na n o v o >«» bili n a m e š <"• e n i «'• r. g ir. semen iš k i duhovniki, oziroma novomašniki: Ivan Brce
v Dobrničah ; Karo! Čuk v Far i pri Kostelu; Frančišek Kimovec v Gradu; Ivan K leni en ee kot kapelan in beneticijant v Gonjah; Lavrencij Lah kot U. kapelan v Idriji; Andrej Magajna v Loškem Potoku; Frančišek Pav Si č v Pieserji; Pavel Per k o v Ško-cijanu pri Dobravi; .losip Podlipnik na Dolih pri Litiji; Ivan Prijatelj v Sodražici; Frančišek Ka-kovec kot II. kapelan na Raki; Valent Sitai v Šentjanžu ; Kihard Šmolej v Dolu pod Ljubljano; Anton Tomelj v Črnem Vrhu nad Idrijo; Frančišek Vr-hovec v Leskovcu pri Krškem; Mihael Zelnik v Črnomlji. - V samostan č č. o o. cist ercij a no v v Z a t i č i n i je vstopil novomašnik č. gosp. Ivan Ma-r e n č i č. — V d u h o v š č i n o 1 j u b 1 j a n s k e škofije je sprejet č. g. Viktor šega (P. Hijaciut j iz reda manjših bratov sv. Frančiška ter je nameščen kot kapelau in beneticijat v Kropi. — Začasni pokoj je dovoljen č. g. Vincenciju Vider ga r. beneticijatu pri sveti Trojici pri Moravičah. — Umrl je v. čast. gosp. Anton Zor man, vpokojeni župnik neveljski, v Kameniku dne 12. julija 1:02. Priporoča se v molitev čč. gg. duhovnim sobratom. — Vknezškotijsko Alojz i jev išče so sprejeti za šolsko leto 1902 03 naslednji sedanji gojenci: Osmošolci: Bajuk Marko iz Metlike; Breceljnik Alojzij iz Št. Vida nad Ljubljano; Govekar Frančišek iz Smlednika; Kepic Ivan iz Crkelj; Kulovec Frančišek iz Toplic; Lovšin Ivan iz Ribnice; Zupančič Valent iz Most pii Ljubljani; Sedmošolci: Adlešič Jurij iz Adlesičev; Bukovič Anton iz Vipave; Dobiavee Frančišek iz Radovljice; Kovač Ivan iz Postojine; Miklavčič Frančišek iz Poljan pri Loki: Miklavčič Ivan iz Poljan pri Loki: Pečarič Frančišek iz Metlike; Primar Ivan iz Polja; Trdan Frančišek iz Ribnice; Vodopivec Ivan iz ('rkelj pri Krškem. Šestošolci: Berlec Frančišek s Se] pri Kameniku: Bradač Frančišek iz Žužemberka; Cankar Izidor iz Gibarca v Slavoniji: Černngelj Anton iz Metlike : Omahne Jakob s Svete Kore ; Petriček Hubert iz Karpana: Štrancar Alojzij > Planine pri Vipavi; Tomšič Frančišek iz Trnovega pri Iliiski Bistrici ; Zupanec Andrej s Krke. Pet oso lei: Drešar Ivan i z Komende: Hladuik Frančišek iz Idrije: Javh Frančišek iz Škotije Loke: Kanduč F ančišek iz Idrije; Kurtnt Filip i/. Hrastnika : Lumler Alojzi) z Velikih Poljan: Majerle Ivan iz Črnomlja: Mehle Anton iz Višnje Gore; Milač Ivan iz Šent Jurija pr: Klanji; Nastlan Frančišek iz Vo<lic; Oberman Nikolaj iz Metlike; Kupnik Karol iz Činega Vrha nad Idrijo; Siler Jakob z Velikih Poljan : Tomažič Ivan iz Most pri Ljubljani. Čet rtošolr i: Av>enek Ivan iz Mošenj; Hočevar Frančišek iz Laš-ič: Mlinar Frančišek iz Rovt ; Muren Josip iz S'opic ; Natlačen Marko z Go«*; Peček Frančišek iz Velikih Laščič; Rogelj J««s-p iz Velesalega; Šmit Fiančišek iz Ribnega. Na novo so za š. leto 1902 sprejeti: Sedmošolec : KlinarTomo z Jeseni \ šestošolec: Zaljr"t Frančišek »z Predo<e!j. Peto-šole«-: Dermi-- Frančišek iz Radovljice. Tretješolci: Adami«"- Alojzij z Velikih Poljan; Giuden Ivan z Voj-ske^a : Filipi«* Ivan s Trate: Krožnik Anton iz Višnje Kore: Groznik Ivan iz Višnje Gore. Pretnar Frančišek iz (-rrada; Šimenec Josip iz Dola: Težak Marko iz Metlike.
Po „Lj>(hlj. <f;of. listu'1 >v. VI. v.101-
Odgovorni vrednik Tomo Zupan.
— Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.