Poživlienim zaupanie! Posojilnice so za slovensko ljudstvo velikega pomena. Dovoljevale so posojila za izboljšanje kmetijstva ter so tako postale temelj napredka našega gospodarstva. Organizirale in izpopolnjevale so prirojeni varčnostni čut naših ljudi ter so tako postale temelj blagostanja našega ljudstva. Zato pa je pomenjala šest let trajajoča doba nelikvidnosti naših po^ojilnic hud udarec za naše ljudstvo. Vlagatelji so že zdvajali nad svojimi prihranki. Nekateri so prodajali hranilne knjižice za polovično ceno ali še nižje. Ker je šla istoeasno preko dežele tudi huda kriza kmetijskega gospodarstva, je bil položaj slovenskega kmeta obupno-težaven. VoditeIji naroda z dr. Korošcem na čelu so mu delali upanje v najtežjih časih. Naši poliii.ni nasprotniki so se temu posmehovali ter škodoželjno igrali ulogo nevernih Tomažev do zadnjega časa. In vendar zaupanje našega ljudstva v voditelje ni bilo prevarano. Likvidnost naših posojilnic je vpostavljena. Vlagatelji bodo po dolgem času zopet dobili, kar potrebujejo. Biti morejo pomirjeni, ker so njihovi prihranki varni ter jim za vsako potrebo na raz polago. S tem pa ni rečeno, da naj vsi vse dvignejo likviden, da bi vsem svojim vlagataljem raogel naenkrat vrniti vse njihove vloge. Zato pa zahteva pamet in uvidevnost, da poedinci dvigajo iz posojilnic, kolikor in kadar je potrebno. Druga-.e pa naj ostane denar v posojilnici, kjer je varen in kjer nosi obresti. Kdor bi brez potrebe iz samega nezaupanja do posojilnice dvigal denar, tak vlagatelj bi škodil skupnosti in tudi sam sebi. Vpostava likvidnosti rnora roditi vpostavo zaupanja do posojilnic. Nezaupanje je že .Tinogo škode povzročilo poedincem. Tak primer je neki kmet iz Prekmurja, ki je imel denar v kmečki posojilnici. Neprestano je prihajal ter moledoval, češ, da*potrebuje denar za življenje svoje družine ter za razne potrebščine. Znosil je iz poso;v ;ce že čedno vsoto. Nekega dne pa pride v posojilnico ves potrt in pove, da mu je bilo ukradenih 35.000 dinarjev gotovine, ki "jo je bil zbral doma. Prihranki slovenskega ljudstva spadajo v domačo posojilnico. Ko so posojilnice postale zopet likvidne, . je nasa skupna dolžnost, da jim rcpet zaupamo ter v njih zbiramo svoje prihranke. Na ta način bo dana tudi možnost napredka našega kmetijstva s' posojili takšnim, ki so vredni in potrebni. Bolj kakor kdaj poprej je treba ponavljati geslo: »Kmečki denar kmetu ljudski denar ljudstvu!« Ko so sedaj po.sojilnice poživljene in so zopet postale lik* idne. zato jim vrnimo prcjšnje zaupanje'