121 Arheo 27, 2010, 121–132 Izvleček: Prispevek obravnava vlogo in obseg študentskega dela med študenti arheologije na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani kot dopolnilo izsledkom raziskave Discovering the Archaeologists of Europe, ki je bila objavljena 2009. Skozi anketo so študenti podali lastno oceno vloge in razlogov za študentsko delo, pripravljenosti na dejansko delo arheologa ter obetov za zaposlitev v arheologiji. Ključne besede: Študentsko delo, projekt Discovering the Archaeologists of Europe, študij arheologije 1.04 Strokovni članek Študentsko delo na področju arheologije v Sloveniji Student Employment in the Field of Archaeology in Slovenia © Vesna Pintarič Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za dediščino Sredozemlja vesna.pintaric@zrs.upr.si Abstract: The paper discusses the role and scope of student employment among archaeology students at the Department of Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana complementing the findings of the Discovering the Archaeologists of Europe project, published in 2009. The survey permitted the students to give their own judgements of the role and reasons for student work, their preparedness for actual work as an archaeologist and their prospects of finding employment in archaeology. Keywords: Student employment, the Discovering the Archaeologists of Europe project, study of archaeology Raziskava »Discovering the Archaeologists of Europe« in študentsko delo V okviru raziskovalnega projekta Discovering the Archa- eologists of Europe (DISCO), ki je potekal od septembra 2006 do septembra 2008, so raziskovalci dokumentirali stanje trga delovne sile na področju arheologije v enajstih državah članicah Evropske unije. Projekt je sofinancirala Evropska komisija v sklopu programa Leonardo da Vin- ci II, kot predstavnica Slovenije je v projektu sodelovala Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, pod vodstvom izr. prof. dr. Predraga Nova- kovića. Glavni cilj raziskave je bil natančneje spoznati in razu- meti pogoje, okoliščine in možnosti za transnacionalno zaposlovanje arheologov in oblikovanje transparentnih profesionalnih kvalifikacij za delo na področju arheolo- gije v Evropi. Poleg tega je imel raziskovalni projekt tudi več neposrednih ciljev, tako na nacionalni kot na evropski ravni, npr. prepoznati ovire za vstop v arheološki poklic in transnacionalno delovno mobilnost, trende in infor- macije na trgu arheološkega dela (potrebe po poklicnem izobraževanju, izpopolnjevanju in napredovanju v pokli- cu), ugotoviti število arheologov zaposlenih v posamezni državi, prepoznati potrebe po specifičnih znanjih ter pri- dobiti informacije, ki bodo delodajalcem na področju arheologije pomagale pri načrtovanju dela in izboljšale učinkovitost organizacijske strukture (Pintarič, Novako- vić 2008, 8). Za Slovenijo, kot za večino evropskih držav, ki so sodelo- vale v projektu, tovrstne informacije o trgu arheološkega dela niso bile sistematično zbrane, omenimo lahko le pregleda delujočih organizacij in posameznikov na arhe- ološkem področju iz osemdesetih let 20. stoletja (Arheo 1, 1980; Arheo 8, 1989). V okviru evidentiranja števila zaposlenih v arheologi- ji se je pojavil problem evidentiranja študentov, ki so v organizacijah zaposleni preko študentskih napotnic ali drugih kratkotrajnih delovnih pogodb. Delo študentov predstavlja precejšen delež dela na arheološkem podro- čju, predvsem pri vseh vrstah terenskih raziskav (od prospekcij do izkopavanj), vendar pa natančnejših po- datkov o številu zaposlenih študentov v arheologiji ter o njihovi delovni obremenitvi ni mogoče dobiti. Podatki o delu študentov v arheologiji, pridobljeni skozi raziskavo DISCO, so bili v veliki meri pavšalni, v mnogih primerih pa so povsem manjkali, saj organizacije niso upoštevale študentov, zaposlenih preko študentske napotnice med svojimi zaposlenimi, čeprav je bila tej skupini zaposle- nih namenjena posebna kategorija. Glede na dobljene podatke organizacij na arheološkem trgu dela v Slove- niji študentsko delo ne predstavlja omembe vrednega segmenta arheoloških zaposlitev, s čimer pa se glede na izkušnje in splošni obseg študentskega dela ni mogoče strinjati. Študentsko delo v Sloveniji Študentsko delo (začasno in občasno delo dijakov in štu- dentov) ureja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS 42/2002 z dopolnili, v nadaljevanju ZDR). Tako se z do- ločbo 216. člena ZDR posebej ureja pojem »delo dijakov, ki so dopolnili 15 let, in delo študentov«. V skladu z 216. členom ZDR lahko opravljajo dijaki, ki so že dopolnili 15 let starosti (za mlajše se uporabljajo druge določbe), in študentje začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost posre- dovanja dela dijakom in študentom v skladu s predpisi s področja zaposlovanja. V drugem odstavku istega člena 122 Študentsko delo na področju arheologije v Sloveniji pa je določeno, da lahko dijak ali študent kot začasno ali občasno delo v skladu s prej navedenim opravlja tudi delo na delovnem mestu pri posameznem delodajalcu, vendar najdlje 90 dni brez prekinitve v posameznem koledarskem letu. Dijaki in študentje lahko tako na podlagi navedenega člena brez pogodbe o zaposlitvi (kot začasno ali občasno delo), na podlagi napotnice, opravljajo delo, ki sicer sodi tudi v organiziran delovni proces delodajalca. Pooblaščene organizacije (običajno so to t.i. študentski servisi), ki posredujejo delo dijakom in študentom, opra- vljajo svoje delo na podlagi koncesijske pogodbe, ki jo z agencijami, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, sklene Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Pogo- je za pridobitev koncesije določa Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS 48/99 s sprem.). Ta pravilnik tudi določa, da imajo pravico opravljati začasna in občasna dela preko študent- skih servisov samo osebe s statusom dijaka ali študenta. V ta namen mora študentski servis hraniti potrdila o sta- tusu dijaka ali študenta za tekoče šolsko ali študijsko leto. Osebe, ki imajo status dijaka ali študenta in so upravičene do opravljanja dela preko študentskih servisov, so upra- vičene tudi do zdravstvenega zavarovanja kot študenti oz. dijaki. Osebe, ki so zaključile študij oz. diplomirale, nimajo več pravice opravljati začasnih ali občasnih del na podlagi napotnice pooblaščene organizacije. Ne glede na to, da delo dijakov in študentov na podlagi napotnice študentskega servisa ni delovno razmerje, pa zakon tudi tem osebam, ki niso v delovnem razmerju, zagotavlja določeno varstvo, predvsem v zvezi z nekaterimi bistve- nimi instituti delovnega prava, kot to velja za delavce v delovnem razmerju. 214. člen ZDR zavezuje delodajalca, da pri delu dijakov in študentov na podlagi študentske napotnice upošteva določbe zakona, ki se nanašajo na de- lovni čas, odmore in počitke, posebno varstvo delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti ter odškodninsko odgo- vornost. Delodajalci pa tudi plačujejo pavšalni prispevek za poškodbo pri delu, poklicno bolezen in za zavarovanje dijakov in študentov pri opravljanju dela preko napotnic študentskih servisov, kar izhaja iz določb Zakona o zdra- vstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS 20/2004 z dopolnili) in pravil obveznega zdra- vstvenega zavarovanja. Študentje v Sloveniji V študijskem letu 2008/09 je bilo v programe višješol- skega strokovnega in visokošolskega študija vpisanih 114.391 študentov (Arsenjuk 2010). V vse visokošolske študijske programe na univerzah in koncesioniranih sa- mostojnih visokošolskih zavodih je bilo skupno vpisanih 98.128 študentov, od tega 60 % žensk (Arsenjuk 2010). V terciarno izobraževanje je bilo vključenih 36 % moških in 58 % žensk v starosti 19 - 24 let (Arsenjuk 2010). V študijskem letu 2007/08 je vključenost mlade generaci- je (20-24 let) v terciarno izobraževanje (višješolsko in visokošolsko izobraževanje) znašala 54,8 % in se je v obdobju 2000/01 do 2006/07 povečala za 12,9 % odsto- tne točke (Rakar 2009, 30). V daljši časovni perspektivi podatki kažejo, da se je v zadnjih dvajsetih letih število študentov na terciarni ravni povečalo za 83 %, medtem ko se je število diplomantov povečalo za 64 %, število magistrskih in doktorskih diplom pa za 388 % (Rakar 2009, 35); obenem gre poudariti, da je bil po zadnjih dosegljivih mednarodnih podatkih v letu 2006 delež vključenih v terciarno izobraževanje v Sloveniji s 45,1 % med najvišjimi v EU, kjer je povprečje znašalo 28,8 % (Kmet Zupančič 2009; Splet 2; Rakar 2009, 34). V letih 2006 do 2009 lahko kljub pomanjkanju natančnih stati- stičnih podatkov domnevamo vsaj stagnacijo dobljenih podatkov, če ne celo podobno rast, kot je bila beležena med letoma 2000 in 2006. Med glavnimi razlogi za viso- ko stopnjo vključenosti mladih v terciarno izobraževanje velja omeniti predvsem visoko prehodnost s sekundarne stopnje, kjer se povečuje vpis na splošne srednješolske programe (gimnazije), ki se zaključijo z maturo kot od- skočno desko za vpis na univerzo. Status študentov in korektivno vlogo študentskega dela je najbolje opisal dr. Jože Mencinger: »Študentsko delo ni napaka, sta pa njegov obseg in ureje- nost slovenska posebnost. Mnogim omogoča študij. Gre za stranski učinek popolne prehodnosti v srednjih šolah, razvrednotenja veliko poklicev, napihovanja družboslov- ja in iluzij, da je študij brezplačen. Popolna prehodnost v srednji šoli povzroča, da se na univerzo vpisujejo slabši študentje, kar znižuje kakovost in podaljšuje študij; tistih, ki ne živijo doma, starši večinoma ne morejo preživljati; štipendije ne omogočajo preživetja. Po končani izobrazbi ni dela ali pa diplomanti opravljajo delo, ki bi ga lahko maturanti. Kdor ne dobi zaposlitve, izkorišča socialno 123 Arheo 27, 2010, 121–132 varnost, ki mu jo zagotavlja študij, in se preživlja s štu- dentskim delom.« (Miko et al. 2009) Ravno po času študija je Slovenija med najslabšimi drža- vami v Evropi, saj je povprečno trajanje študija v Sloveniji s 6,8 leta najdaljše med evropskimi državami; obenem se nizka učinkovitost študija na terciarni ravni kaže tudi v visokem deležu ponovno vpisanih na redni dodiplomski študij, prav tako pa je tudi stopnja dokončanja študija nižja kot v večini evropskih držav: po podatkih OECD je v Slo- veniji leta 2006 znašala 65 %, medtem ko je bilo povprečje OECD 69 % (Kmet Zupančič 2009, 27; Rakar 2009, 36). Da študentsko delo postaja čedalje pomembnejši segment slovenskega trga dela ni nobena skrivnost. Od leta 2000 se je delež tako zaposlenih oseb med delovno aktivnim prebivalstvom povečal za štirikrat (Splet 3; Ignjatović, Trbanc 2009, 44). Po podatkih mednarodne raziskave Evroštudent 2007 65 % študentov med študijem opravlja plačano delo, precej bolj pomenljivo pa je trajanje tovr- stnega dela, saj podatki ADS (Splet 3) kažejo, da skupina študentov starih od 15 do 24 let v povprečju dela oko- li 9 mesecev, medtem ko je trajanje študentskega dela pri starejši skupini (25-29 let) še daljše, in sicer okoli 10 mesecev. Problematiko študentskega dela opisujeta Ignjatović in Trbanc na naslednji način: »Tako se študentsko delo preobrazi iz oblike socialne- ga korektiva in pomoči študentom v obliko fleksibilnega zaposlovanja in je hkrati anomalija, ki obremenjuje trg delovne sile. To velja kljub dejstvu, da je študentsko delo kratkoročno ugodno tako za državo (nižji stroški financi- ranja študija, prihodek od koncesij študentskih servisov) kot za delodajalce (nižji stroški dela) in študente (finan- ciranje študija, finančna samostojnost in izboljšanje življenjskega standarda).« (Ignjatović, Trbanc 2009, 45) Skoraj do konca devetdesetih let je bilo število študentov arheologije zelo nizko, med 10 in 20 vpisanimi študenti v prvem letniku; letno povprečje diplom v obdobju 1968 - 1998 pa je bilo 3,5 (Pintarič, Novaković 2009, 97). Od tega časa dalje se je število vpisanih povečevalo, kot ka- žejo podatki o razpisanih mestih in prijavljenih dijakih za študij arheologije. Razpisani redni / enrolment places for full-time study Prijavljeni redni (1. želja) / applications for full-time study (1 st choice) Omejitev / limitations Razpisani izredni / enrolment places for part- time study Prijavljeni izredni / applications for part-time study 1997/1998 30 40 NE / NO / / 1998/1999 33 59 DA / YES / / 1999/2000 33 44 NE / NO 5 3 2000/2001 33 50 NE / NO 5 1 2001/2002 33 70 DA / YES 5 4 2002/2003 33 38 NE / NO 5 1 2003/2004 33 56 DA / YES 5 3 2004/2005 33 62 DA / YES 5 3 2005/2006 33 27 NE / NO 5 2 2006/2007 33 52 DA / YES 5 2 2007/2008 33 56 DA / YES 5 2 2008/2009 33 37 NE / NO 5 2 Slika 1. Število vpisnih mest in prijave za vpis na enopredmetni študijski program arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (vir: Splet 1). Figure 1. Enrolment places and applications for the study of Archaeology at the Faculty of Arts, University of Ljubljana (source: Web 1). 124 Študentsko delo na področju arheologije v Sloveniji Kljub temu, da se število razpisanih mest za študij ar- heologije v zadnjih desetih letih ni spreminjalo, pa je bilo dejansko število vpisanih višje od razpisane- ga, saj so bili običajno sprejeti vsi dijaki prijavljeni s prvo željo na študij arheologije. Tako je bilo kljub 33 razpisanim mestom v študijskem letu 2000/2001 de- jansko vpisanih 50 študentov, kolikor se jih je prijavilo na študij arheologije s prvo željo. Tudi v primerih, ko je bila sprejeta omejitev vpisa zaradi prevelikega šte- vila prijavljenih (študijska leta 1998/1999, 2001/2002, 2003/2004, 2004/2005, 2006/2007 in 2007/2008), je bila omejitev precej nizka, okoli 65 točk, kar pomeni dober uspeh na maturi in dober do prav dober uspeh v tretjem in četrtem letniku. Zelo velikemu prirastu novih študentov arheologije lahko dodamo še precejšnje povečanje šte- vila diplomantov na leto, ki se je početverilo in preseglo skupno število diplom v času od 1968 do 1998 (Pintarič, Novaković 2009, 98). Študentska anketa Že v času nastajanja raziskave DISCO se je v slovenski ekipi pojavil predlog manjše vzporedne ankete med štu- denti arheologije, ki bi dopolnjevala rezultate glavnega dela mednarodne raziskave. Žal zaradi pomanjkanja časa in sredstev študentska anketa ni bila realizirana, vendar je ostala ideja prisotna še naprej. V okviru spremenljivih fi- nančnih razmer z nastopom globalne gospodarske krize so se v slovenskih medijih in javnosti začela pojavljati poro- čila in ugibanja o študentskem delu in vlogi le-tega na trgu delovne sile. Ker gre za poseben »problem« slovenskega trga delovne sile kot tudi trga dela v arheološki stroki, je postala anketa med študenti arheologije znova aktualna. Anketa je bila opravljena preko spletnega vprašalnika, ustvarjenega s pomočjo aplikacije OneClickSurvey, ki je brezplačna spletna aplikacija za ustvarjanje spletnih vpra- šalnikov in statistično obdelavo rezultatov. Vprašalnik je bil na spletu (Splet 4) dostopen avgusta in septembra 2009, obvestilo oziroma poziv za sodelovanje v anketi pa je bil posredovan študentom s pomočjo elektronskih sporočil preko mreže Študentskega arheološkega dru- štva. 1 Ciljna skupina ankete so bili študentje arheologije na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 1 Študentskemu arheološkemu društvu se na tem mestu najlepše za- hvaljujem za pomoč in sodelovanje. Anketa je bila sestavljena iz 18 vprašanj. Prva tri vprašanja so obsegala podatke o starosti in spolu anketiranca, letu vpisa in letniku študija, regionalni pripadnosti in znanju jezikov. Četrto vprašanje se je dotikalo subjektivne ocene primerljivosti študijskih programov. Naslednjih 7 vprašanj se je dotikalo študentovih perspektiv za delo v arheologiji, kot jih subjektivno dojemajo, vključno s panogami, kjer vidijo perspektive za zaposlitev v arheološki stroki, pred- stave o delu na takšnem delovnem mestu, o znanjih, ki so po njihovem mnenju potrebna za delo v arheologiji, a so pri študiju v ozadju ter delu v tujini. Vprašanja 12 do 16 so se nanašala na študentsko delo in vlogo le-tega pri štu- diju. Pri vprašanju 17 so študentje podali osebno mnenje o njihovih možnostih za delo v arheologiji. Vprašanje 18 je bilo kontrolno vprašanje, če je med študenti arheologije tudi kakšen posameznik, ki je že redno zaposlen in ga zato ni mogoče relevantno vključiti v anketo. Skupno število vnosov v spletni vprašalnik je bilo 55, vendar so bili nekateri vnosi nepopolni. V anketi so bili upoštevani odgovori tistih anketirancev, ki so zaključi- li celotno anketo, čeprav morda niso odgovorili na vsa vprašanja, zato se lahko skupno število odgovorov pri posameznih vprašanjih razlikuje. Anketo je izpolnilo 45 anketirancev, med njimi 25 (56 %) študentk in 20 (44 %) študentov. Povprečna starost anketiranih študentov je 22,8 let, z razponom med 19 in 31 let. Glede na letnik študija je med anketiranci 10 študentov prvega letnika, 12 študentov drugega letnika, 8 študentov tretjega letni- ka, 5 študentov četrtega letnika in 9 absolventov. Anketa predstavlja precej reprezentativen vzorec študentske po- pulacije na Oddelku za arheologijo FF UL. V prispevku bodo posebej predstavljeni le ključni ele- menti ankete, ki so po mnenju avtorice bistveni za konstruktivno primerjavo s podatki iz raziskave DISCO ter kažejo na položaj študentov arheologije v Sloveniji. Število študentov, ki opravljajo študentsko delo Po podatkih raziskave DISCO je bilo v času ankete (junij 2007 - april 2008) v anketiranih organizacijah na področju arheologije zaposlenih 40 študentov, od teh pri zasebno- pravnih osebah 10 študentov, v muzejih 22 študentov ter v organizacijah, ki se ukvarjajo s svetovanjem in upra- vljanjem s kulturno dediščino 8 študentov, medtem ko 125 Arheo 27, 2010, 121–132 anketirane organizacije s področja izobraževanja in razi- skovanja niso poročale o zaposlenih študentih s področja arheologije (Pintarič, Novaković 2009, 32). Skupno števi- lo z anketo registriranih študentov, ki so opravljali delo na arheološkem področju preko študentske napotnice, se je že takrat zdelo precej nizko, kar je morda posledica letne- ga časa, v katerem je bila anketa opravljena (praviloma je v poletnih mesecih ponudba študentskih del največja, tako v arheološki stroki kot drugje), kot tudi pomanjkljivih in- formacij s strani anketiranih organizacij, ki študentov ne obravnavajo kot enakovredne redno zaposlenim. Med anketiranimi študenti je na vprašanje 12 o študent- skem delu med študijem odgovorilo 45 študentov, med katerimi le štirje (9 %) ne delajo med študijem. Propor- cionalno sta oba spola med njimi enako zastopana, saj med študijem ne delata dve študentki (20 in 21 let) in dva študenta (21 in 22 let), prav tako pa njihova odločitev ni odvisna od drugih študentskih prejemkov, saj prejema- ta štipendijo za svoj študij le dve izmed štirih oseb (ena oseba Zoisovo in druga republiško štipendijo). Izmed študentov, ki med študijem delajo preko študentske napo- tnice, jih devet (20 %) dela na področjih, ki niso povezana z arheologijo. Med njimi je kar dvakrat več študentk kot študentov, šest študentk in trije študenti. Starostno je ta skupina anketirancev pri obeh spolih zelo raznolika, med 19 in 26 let. V arheološki stroki opravlja večina študen- tov (30 študentov oz. 67 %) terensko delo, medtem ko dva študenta (4 %) opravljata arhivsko oz. muzejsko delo. Tudi pri študentih, ki opravljajo preko študentske napo- tnice predvsem terensko delo, sta oba spola enakomerno zastopana s po 15 študentkami oz. študenti. Arhivsko oz. muzejsko delo ostaja domena ženskega spola, saj opra- vljata to delo dve anketirani osebi, študentki. Sodeč po podatkih ankete je med študenti arheologije delo preko študentskega servisa zelo pogosto, celo precej nad odstotkom, ki ga navaja raziskava Evroštudent 2007, da okoli 65 % študentov opravlja med študijem plača- no delo. Po podatkih davčne uprave RS, ki jih povzema e-Študentski Servis na svoji spletni strani (Splet 5), je v letu 2008 študentsko delo opravljajo 80 % dijakov in študentov starosti do vključno 23 let, medtem ko se je ta odstotek znižal na 20 % v starostni skupini 24 - 29 let. Med študenti arheologije so vsi štirje študenti, ki ne de- lajo, mlajši od 22 let, kar pomeni da je med anketiranimi študenti v starostni skupini 24 - 29 let odstotek tistih, ki med študijem delajo, 100 %. Kako se trenutni obseg študentskega dela med študenti ar- heologije razlikuje od tistega v preteklosti, nam lepo kaže podatek iz raziskave DISCO, kjer so anketiranci odgovar- jali na vprašanje o delu med študijem (Pintarič, Novaković 2009, 91); izmed 52 anketirance je kar 47 oseb (90 %) odgovorilo pritrdilno. Tolikšen obseg študentskega dela med študenti arheologije torej ni neobičajen, verjetno pa lahko to dejstvo povežemo s specifiko arheološkega, predvsem terenskega dela, kjer je vsaj delna usposoblje- nost oz. poznavanje problematike velika prednost. Obseg dela med študijem Več kot polovica anketiranih študentov dela preko štu- dentske napotnice med 20 in 40 % časa, v primerjavi s časom, ki ga posvetijo študiju. V spodnji sliki so prika- zani odgovori na vprašanje kolikšen delež časa študentje posvetijo študentskemu delu v primerjavi s študijem. Tudi v evropski raziskavi DISCO med zaposlenimi na arheološkem področju v letu 2008/2009 (Pintarič, Nova- ković 2009, 91) so anketiranci odgovarjali na vprašanje o obsegu dela med študijem, in sicer glede na trajanje dela med študijem v mesecih. Ravno zaradi drugačnega tipa podatkov ti dve vprašanji nista popolnoma primerljivi, Slika 2. Kolikšen delež svojega časa posvetijo študenti arheo- logije na FF UL študentskemu delu v primerjavi s študijem? Figure 2. The quantity of time the archaeology students at the FA UL devote to work as opposed to study. 126 Študentsko delo na področju arheologije v Sloveniji vendar je študentska anketa zajemala tudi študente niž- jih letnikov, pri katerih bi bila dolžina dela med študijem merjena v mesecih zavajajoča glede na višje letnike. Pri naslednjem vprašanju so morali študenti oceniti, ali zaradi dela trpi njihov študij. Na vprašanje je 23 (56 %) študentov odgovorilo negativno in 18 (42 %) študentov pozitivno, medtem ko je ena oseba (2 %) odgovorila, da ne ve. Med študenti, ki menijo, da študentsko delo med študijem negativno vpliva na njihov študij, je sedem štu- dentk in 10 študentov, medtem ko ni opazna relevantna korelacija s količino časa, ki jo posvetijo delu. V skupini tistih, ki menijo, da delo ne vpliva na njihov študij, je večina žensk (16). Razlogi za delo med študijem Anketa je vsebovala tudi vprašanje o glavnem razlogu študentov, da med študijem delajo. 18 študentov je na- vedlo, da potrebujejo izkušnje (44 %), čemur tesno sledi potreba po denarju, ki jo je kot glavni razlog za delo na- vedlo 17 študentov (41 %). Med študenti, ki kot glavni razlog za delo navajajo potrebo po denarju, je razmerje žensk in moških precej enakomerno, z osmimi študentka- mi in 9 študenti, medtem ko je bilo razmerje pri drugem odgovoru precej v korist žensk, saj je izkušnje kot glavni razlog za delo navedlo kar 13 študentk in le pet študentov. Šest študentov (15 %) upa, da se bodo z delom dokazali bodočim delodajalcem, med njimi dve študentki in štirje študenti. Anketirane študente smo tudi vprašali, ali prejemajo šti- pendijo, kar lahko deloma korigira rezultate o glavnih razlogih za delo. Izmed 45 študentov, ki so na vpraša- nje odgovorili, jih 34 (76 %) ne prejema štipendije. Po pet (11 %) študentov in študentk prejema republiško (2 študentki, 3 študentje) oziroma Zoisovo štipendijo (4 študentke, 1 študent), medtem ko ena študentka prejema kadrovsko štipendijo. Zanimivo je, da med prejemniki Zoisovih štipendij za nadarjene ena oseba ne dela med študijem, medtem ko ostali za svoj glavni razlog za delo navajajo pridobivanje izkušenj in željo izkazati se pred bodočim delodajalcem. Med prejemniki republiških štipendij podobno ena ose- ba ne dela med študijem, medtem ko ostali navajajo za svoj glavni razlog potrebo po denarju. Razliki bi težko pripisali le različnim višinam obeh štipendij, saj so nava- dno Zoisove štipendije odvisne od uspeha, medtem ko so republiške štipendije v osnovi socialni korektiv, kjer je pogoj za pridobitev štipendije nizek osebni dohodek star- šev. Vsekakor pa je mogoče reči, da štipendije v Sloveniji ne zagotavljajo brezskrbnega študija, saj je višina štipen- dij običajno precej nižja od realnih stroškov bivanja v drugem mestu (posebno Ljubljani), prevoza in prehrane, če študent ni nastanjen v študentskem domu. Mnenja študentov o primernosti študijskih programov in pripravljenost na vstop v poklic arheologa Delodajalci na trgu arheološkega dela v Sloveniji so v raziskavi DISCO (Pintarič, Novaković 2009, 48) od- govarjali tudi na vprašanje o ustreznosti trenutnih izobraževalnih programov potrebam poklica. Izmed 11 delodajalcev, ki so na vprašanje odgovorili, jih pet (45 %) meni, da trenutni izobraževalni programi slabo ustrezajo potrebam poklica, medtem ko jih šest (55 %) meni, da dobro ustrezajo potrebam poklica. Nihče izmed anketi- ranih se ni odločil za možnosti zelo dobro ali zelo slabo. Na podobno vprašanje o ustreznosti izobraževalnih pro- gramov so odgovarjali tudi študenti arheologije, kjer so ocenili, v kolikšni meri jih po njihovem mnenju študij pripravi na dejansko delo arheologa. Na vprašanje je odgovorilo 45 študentov, med katerimi sta dva (4,5 %) menila, da študij zelo dobro pripravi na dejansko delo arheologa, in 14 (31 %), da študij dobro pripravi na delo. Nasprotnega mnenja je 21 študentov (47 %), ki menijo, da študij slabo pripravi na dejansko delo arheologa ter dva študenta (4,5 %), ki menita, da študij zelo slabo pri- pravi študenta na delo. Šest oseb (13 %) se do vprašanja ni moglo opredeliti. Med izrazito kritičnimi do ustreznosti obstoječih študij- skih programov je več študentk (14 študentk pri odgovoru slabo in dve študentki pri zelo slabo), medtem ko je le 7 študentov menilo, da jih trenutni študijski programi slabo pripravijo na delo. 127 Arheo 27, 2010, 121–132 Posebna znanja in usposabljanja Pri vprašanju 9 so anketirani študenti izbirali med speci- fičnimi znanji in usposabljanji, ki bi po njihovem mnenju morala biti vključena ali bolj poudarjena v študiju arheo- logije. Na vprašanje je odgovorilo 45 oseb. Kot primerjavo lahko preverimo podatke raziskave DISCO o potrebah po specifičnih znanjih (Pintarič, No- vaković 2009, 49-53), kjer so delodajalci odgovarjali na vprašanja o potrebah po specifičnih znanjih za ne-arhe- ološke in arheološke namene, ki so jih imeli v zadnjem letu pred raziskavo, ter pričakovanja za prihodnje potre- be. Za ne-arheološke namene je v zadnjem letu največ anketiranih organizacij iskalo zunanje sodelavce za delo z obiskovalci oziroma strankami in strokovnjake za informacijsko tehnologijo, za arheološke namene pa sodelavce s področja terenskih raziskav (izkopavanj) in pomoči pri le-teh, raziskav in konservacije najdb in ekofaktov ter geofizikalnih in drugih neinvazivnih tehnik raziskovanja. V prihodnosti predvidevajo organizacije predvsem pomoč zunanjih sodelavcev na področjih tujih jezikov, izobraževanja oziroma usposabljanja in informa- cijskih tehnologij za ne-arheološke namene, medtem ko bo za arheološke namene v ospredju predvsem področje zbiranja podatkov (arhivskega dela), v manjši meri pa še terenske raziskave (izkopavanja), raziskave in konserva- cija najdb ter arheološka valorizacija prostora. Obeti za delo v arheologiji Študenti so v anketi podali svoje mnenje o njihovi možnosti za zaposlitev na področju arheologije. Na vpra- šanje je odgovorilo 45 oseb. Slika 3. Katera znanja bi bilo po mnenju študentov potrebno bolj poudariti pri študiju? Figure 3. According to students, what skills should be more emphasised during study? 128 Študentsko delo na področju arheologije v Sloveniji skupaj / together študentke / female students študentje / male students prepričan sem, da bom dobil(a) službo v arheologiji / I am certain I will find a job in archaeology 6 (13 %) 3 3 verjamem, da bom dobil(a) službo v arheologiji / I believe I will find a job in archaeology 14 (31 %) 8 6 mislim, da ne bom dobil(a) službe v arheologiji / I don’t think I will find a job in archaeology 16 (36 %) 11 5 vem, da ne bom dobil(a) službe v arheologiji / I know I will not find a job in archaeology 1 (2 %) 1 0 o službi še ne razmišljam / I am not thinking about employment yet 2 (4 %) 0 2 ne vem / I don't know 6 (13 %) 2 4 Slika 4. Kolikšno možnost imajo študenti arheologije FF UL po lastni oceni za zaposlitev na področju arheologije? Figure 4. How do students of the FA UL assess their job possibilities in the field of archaeology? Slika 5. Kje vidijo študenti arheologije FF UL perspektive za njihovo bodočo zaposlitev? Figure 5. Where do students of the FA UL see possibilities for their future employment? 129 Arheo 27, 2010, 121–132 Na vprašanje, kje vidijo perspektive za svojo zaposlitev, je odgovorilo 45 anketiranih študentov in študentk. Večina anketiranih študentov precej optimistično ocenju- je perspektive za svojo zaposlitev, saj vidi 87 % študentov in študentk arheologije perspektivo za svojo zaposlitev v arheologiji in ne v drugi stroki (le 13 %). Med odgovori se kot najbolj perspektivna možnost zaposlitve v arheo- logiji kaže zasebno podjetje ali samozaposlitev s 33 % odgovorov, ki ji tesno sledi zaposlitev v izobraževalni ali raziskovalni ustanovi na področju arheologije s 27 %. Najmanjše možnosti za zaposlitev vidijo študentje v muzejih in na Zavodu za varstvo kulturne dediščine s 7 oziroma 2 % odgovorov. 18 % študentov meni, da ima- jo največ možnosti za zaposlitev v arheologiji v drugih ustanovah oz. drugačnih oblikah zaposlitve, ki pa niso natančneje opredeljene. Zaključki O vlogi študentov in študentskega dela na področju ar- heologije v Sloveniji nimamo podatkov. Študentsko delo je v Sloveniji nedvomno pomemben del trga dela na vseh področjih, tudi na področju arheologije. S stališča študentskega dela je raziskava DISCO (Pintarič, Nova- ković 2009) ponudila nekaj podatkov, ki pa so verjetno pomanjkljivi in nenatančni, saj je bil proporcionalni del študentskega dela precej slabo zastopan. Študentsko delo že dolgo ni več le socialni korektiv, saj gre za relativno poceni delo, ki je finančno ugodno za vse udeležence. Predvsem za delodajalce so študenti fleksibilna in poceni delovna sila, zaradi česar so študenti pogosto v neena- kopravnem položaju glede na redno zaposlene in nehote tarče sovraštva redno zaposlenih, ki študente vidijo kot nelojalno konkurenco. Pri študentskem delu je postalo poleg finančnega vidika pomembno tudi praktično delo na področju študija, kjer študentje pridobivajo praktične izkušnje, ki v študijskih programih večinoma manjkajo ali pa so prisotne v skromnem obsegu. Število razpisanih mest in vpisanih študentov na študij arheologije na Oddelku za arheologijo FF UL nikakor ne odraža realnih potreb po kadru v arheologiji. Obseg dela, ki ga opravljajo ustanove s področja arheologije, je sicer precejšen in bi upravičeval tolikšno število štu- dentov, drugače pa je s finančnimi zmogljivostmi za zagotavljanje delovnih mest. Po grobih ocenah je na študij arheologije vpisanih med 100 in 150 študentov in študentk, od katerih jih je le 45 izpolnilo anketo. Mno- gi izmed vpisanih študentov preživijo le malo časa na Oddelku, nekateri so vpisani zgolj formalno, za zagota- vljanje statusa študenta, ki jim nato zagotavlja vstopnico za študentsko delo. Večina (91 %) anketiranih študen- tov arheologije na FF UL dela med študijem, večina na področju arheologije, predvsem pri terenskem delu. Visok odstotek študentov arheologije, ki med študijem opravljajo študentsko delo, ni presenetljiv, obenem pa je podobno angažiranost med študijem mogoče opaziti tudi pri starejših generacijah (Pintarič, Novaković 2009, 91). Visok odstotek študentov arheologije, ki med študijem delajo, je mogoče povezati s specifičnostjo arheološke- ga dela, tako s stališča delodajalcev, ki iščejo strokovno podkovan kader, kot med delojemalci, ki skozi praktično delo pridobivajo pomembne delovne izkušnje. Večina študentov dela v obsegu do 30 % v primerjavi s študijem, veliko pa jih tudi posveča več časa delu kot pa študiju. Posledično kar 42 % študentov arheologije meni, da za- radi študentskega dela trpi njihov študij, ne glede na to, ali je njihov razlog za delo finančni (potreba po denarju 41 %) ali praktični (pridobivanje izkušenj 44 %). Iz tega podatka je mogoče sklepati, da ideja brezplačnega študija v Sloveniji dejansko ni praktično izvedljiva, saj je študij povezan z mnogimi stroški že brez šolnine. Obenem je mogoče reči, da študenti arheologije menijo, da v okvi- ru študija niso deležni dovolj praktičnega usposabljanja, zato morajo izkušnje pridobivati zunaj ustaljenih študij- skih programov, zaradi česar nato trpi njihov študij. Študentje so v splošnem precej kritični do obstoječe- ga študijskega programa, po katerem se izobražujejo. Predvsem gre pri anketirancih za subjektivno stališče študentov do organizacije študija, ki je najverjetneje tako negativno zaradi precejšnjega odstopanja med željami in pričakovanji posameznika ter dejanskim delom arheolo- ga in posledično tudi organizacijo študija. Do ustreznosti študijskih programov potrebam poklica so bili kritični že anketiranci v raziskavi DISCO (Pintarič, Novaković 2009, 48), kjer so na vprašanje odgovarjali poklicni ar- heologi iz različnih sektorjev slovenske arheologije. V kolikšni meri so za stroko relevantna individualna mne- nja študentov, ki v času svojega študija sicer precej časa preživijo pri praktičnem arheološkem delu, vendar je njihovo poznavanje dela poklicnih arheologov predvsem povezano s terensko arheologijo, ne moremo objektiv- no vrednotiti. Vsekakor imajo študentje premalo uvida v delo poklicnih arheologov, predvsem vseh delovnih 130 Študentsko delo na področju arheologije v Sloveniji nalog, s katerimi se različni sektorji arheologije pa tudi različni poklicni profili v arheologiji srečujejo, verjetno pa tudi precej romantizirano podobo arheologov in njiho- vega dela. Ne gre pa spregledati dejstva, da so študenti s trenutno situacijo precej nezadovoljni, za kar pa bi bilo potrebno poiskati vzroke. Študentje želijo predvsem več izkustvenega učenja preko praktičnega dela z materia- lom, verjetno so to tudi znanja, s katerimi se največkrat srečujejo ob študentskem delu na področju arheologi- je. Obenem bi jim bilo morda smiselno omogočiti že v prvem letu študija realnejši vpogled v celoten spekter dela arheologov, tako akademikov, raziskovalcev, kot terenskih arheologov, vključno z vsemi »dolgočasnimi« proceduralnimi in administrativnimi vidiki, ki so del po- klicnega vsakdana. Študenti arheologije v Ljubljani so zmerno optimistični glede svoje bodoče zaposlitve v arheologiji, saj jih kar 44 % ve ali verjame, da bodo dobili delovno mesto na področju arheologije. Predvsem pa vidijo priložnosti za delo v zasebnih podjetjih in kot samozaposleni. Kljub precejšnji bruto rasti zaposlenih na področju arheologije (Pintarič, Novaković 2009, 72, graf 30) je ob upošteva- nju svetovne gospodarske krize in upadanja avtocestnih projektov pričakovati upad dela v arheologiji in bistveno bolj črnoglede napovedi glede zaposlitev v arheologiji za študente. 131 Arheo 27, 2010, 121–132 Between 2006 and 2008 an international survey of the professional archaeology labour market in Europe en- titled Discovering the Archaeologists of Europe was conducted in twelve European states, documenting the state of archaeological employment, as well as the terms and conditions for employment and transnational mo- bility. During this survey, which was also conducted in Slovenia, the problem of documenting student employ- ment became apparent. A separate student survey was thus needed to document student labour in the field of archaeology. The Eurostudent 2007 survey showed that as many as 65 % of students performed paid work dur- ing their period of study, working on average for a total of 9 to 10 months. Although the overall number of ar- chaeology students in Slovenia is not high, there has been a considerable increase in their numbers since the late 1990s, quadrupling the number of graduates per year, which is higher than the overall number of graduates graduating between 1968 and 1998. The student survey was conducted in August and September of 2009, with the preliminary results presented at the EAA 2009 Pro- fessionalism in Archaeology Round Table in Riva del Garda. According to the survey a staggering 91 % of archaeology students work during their study, with lit- tle more than half devoting up to 30 % of their time to work, as opposed to their study. Students acknowledged that their main reason for working was to gain experience (44 %), closely followed by a need for money (41 %). All in all, students are fairly confident about their pro- spective job opportunities in archaeology, considering it mostly likely to find work in a private company or as a self-employed individual or in an educational or research institution in archaeology. Student Employment in the Field of Archaeology in Slovenia (Summary) 132 Študentsko delo na področju arheologije v Sloveniji Literatura APOHAL VUČKOVIČ, L. et al. 2009, Socialni razgledi 2008. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. – Ljubljana. ARSENJUK, U. 2009, Vpis študentov v terciarno izobra- ževanje v študijskem letu 2008/2009 - končni podatki. http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2296 (dostop 1. 7. 2010). IGNJATOVIĆ, M., M. TRBANC 2009, Zaposlovanje in brezposelnost mladih: aktivni, fleksibilni in prilagodljivi. – V: T. Rakar, U. Boljka (ur.), Med otroštvom in odraslo- stjo, Ljubljana, 39–55. KMET ZUPANČIČ, R. (ur.) 2009, Poročilo o razvoju 2009. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. – Ljubljana. MIKO, K., N. VISTOROPSKI, M. GRČA 2009, Še pri tridesetih na servisu. Nespodobno. – V: Ona 11/32, prilo- ga časopisa Delo (11.8.2009), Ljubljana, 16–19. Naslovi arheoloških institucij v Jugoslaviji. – Arheo 1, 52–60. PINTARIČ, V ., P. NOV AKOVIĆ 2009, Projekt Discove- ring the Archaeologists of Europe: Slovenija. – Ljubljana. RAKAR, T. 2009, Izobraževanje in izobraženost mladih. – V: T. Rakar, U. Boljka (ur.), Med otroštvom in odraslo- stjo, Ljubljana, 25–37. Seznam ustanov in arheologov v Jugoslaviji. – Arheo 8, 44–61. Uradni list RS 139/2006. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje. – Uradni list RS, št. 139/2006. Uradni list RS 42/2002. Zakon o delovnih razmerjih. – Uradni list RS, št. 42/2002. Uradni list RS 9/1992. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. – Uradni list RS, št. 9/1992. Spletni viri Splet 1 / Web 1: http://www.vpis.uni-lj.si (dostop 1. 7. 2010). Splet 2 / Web 2: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/ page/portal/education/data/database (dostop 1. 7. 2010). Splet 3 / Web 3: http://www.stat.si/tema_demografsko_ trg. asp (dostop 1. 7. 2010). Splet 4 / Web 4: http://oneclicksurvey.websm.org/main/ survey/index.php?anketa=12. Splet 5 / Web 5: (http://www.studentski-servis.com/ studentsko-delo/o-obsegu-studentskega-dela (dostop 1.7.2010).