GDK: 839.81 Značilnosti in pomen lesnega kuriva v slovenski energetiki The Characteristics and Significance of Wood Fuel in Slovenian Energetics Lojze ŽGAJNAR * Izvleček Žgajnar, L.: Značilnosti in pomen lesnega kuriva v slovenski energetiki. Gozdarski vestnik 7~8/1 996. V slovenščini, cit. lit. 15. Kot obnovljiv in okoljsko sprejemljiv vir energije je lesna biomasa spet pomembna postavka bilanc in razvojnih strategij vseh razvitih in okoljsko oza- veščenih družb. Tudi v Sloveniji naj bi ta vir doži- vel "renesanso" in ima pomembno mesto v spre- jeti Strategiji rabe in oskrbe z energijo Slovenije. Zaradi dosedanjega zapostavljanja pa je naše vedenje in poznavanje osnovnih kazalcev o tem viru močno pomanjkljivo. To je velika ovira pri na- črtovanju pridobivanja in rabe lesnega kuriva na različnih ravneh, pa tudi pri sodelovanju Slovenije v različnih mednarodnih projektih. V prispevku so prikazani pomembnejši količin­ ski, kakovostni, vrednostni in drugi kazalci ter splo- šna problematika sedanjega stanja rabe lesnega kuriva v Sloveniji. Poudarjeni so količinski in struk- turni kazalci ter pomen tega vira v energijski bilan- ci Slovenije, še posebno v t. i. široki porabi. Ključne besede: Energetika, energija, obnovlji- v! viri, biomasa, lesno kurivo, drva, lesni ostanki 1 UVOD INTRODUCTION Izmed vseh energijskih virov ima lesno kurivo tudi v Sloveniji najdaljšo tradicijo in je, poleg vodne energije, najpomembnejši in najstvarnejši domač obnovljivi vir energi- je. Njegov sedanji delež v slovenski ener- gijski bilanci je sicer relativno skromen, saj znaša le okrog 5 do 6 %. Vendar je ta delež še vedno bolj ali manj izenačen z • L. ž., dipl.inž.gozd., Gozdarski inštitut Slove- nije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 336 Gozd v 54, 1996 Synopsis Žgajnar, L: The Characteristics and Significan- ce of Wood Fuel in Slovenian Energetics. Gozdar- ski vestnik No. 7-B/1996.1n Slovene, lit. quot. 15. Wood biomass- asa renewable and environ- mentally sustainable energy source - has again become an important entry in balance sheets and developmental strategies of all advanced and en- vironmentally conscious societies. ln Slovenia as well this source is said to be experiencing a "re- naissance" and hasan important place in the adop- ted Strategy of Energy Use and Supply in Slove- nia. Due to a discriminating attitude with regard to this energy source up tili now our knowledge of its basic indices is highly insufficient. This represents a great hindrance to the planning of the supply and use of energy on different leve Is and the participa- ting of Slovenia in various international projects. The article presents the indices which are im- portant from the quantity, quality and value aspect as well as the general topic regarding the present situation in wood fuel use in Slovenia. The empha- sis has been placed to the indices regarding quan- tity and structure as well as the significance of this source within the energy balance in Slovenia, es- pecially in the so called large scale consumption. Key words: energetics, energy, renewable re- sources, biomass, wood fuel, firewood, wood resi- dues energijo, pridobljeno s hidroelektrarnami. Če upoštevamo, da energijska odvisnost Slovenije od uvoza že dosega tričetrtinski delež in prištejemo še problematiko JE Krš- ko ter izrabljenost naših HE, pa pridobi ta delež povsem drugačne razsežnosti. V strukturi energije, pridobljene iz domačih virov, namreč dosega delež energije iz lesa kar blizu 20 %. Ne moremo zanemariti tudi dejstva, da je les še zdaj osnovni vir toplotne energije za tretjino slovenskih gospodinjstev. Zlasti v ruralnih in gozdnatih območjih Slovenije, kjer je sedanji pomen tega vira največji, ga tudi v prihodnje ne bo mogoče v večji meri Značilnosti in pomen lesnega kuriva v slovenski energetiki zamenjati z drugimi viri. Še posebno zaradi njegove okoljske sprejemljivosti menimo, da takšna zamenjava ne bi bila upravičena in ne gospodama. Pomemben vir tehnološke in ogrevalne energije za lesno predeloval- no industrijo in obrt so tudi lesnoindustrijski ostanki. Iz različnih objektivnih, pa tudi subjektiv- nih vzrokov, smo ta vir energije do nedav- na vse preveč zanemarjali. Vsa pozornost je bila namenjena le količinsko pomembnej- šim fosilnim domačim virom, neglede na okoljske in gospodarske posledice. Takšen odnos do lesnega kuriva deloma opraviču­ je dejstvo, da oskrba s tem virom ni nikoli povzročala večjih težav, vsaj ne širših raz- sežnosti ali celo na nacionalni ravni. Dejs- tvo je namreč, da je oskrba z drvmi, prek "sivega" in "črnega trga", nemoteno pote- kala tudi v obdobjih največjega pomanjka- nja drugih virov energije. Le redko so bile za zadovoljevanje potreb porabnikov po- trebne tudi politične intervencije, pa še to le lokalno. Lahko zaključimo, da je bilo to po- dročje skoraj v celoti prepuščeno stihijske- mu razvoju, ne le glede tržišča in oskrbe, pač pa tudi s tehnično-tehnološkega, okolj- skega in gospodarskega vidika. Tako sta npr. pri nabavi kurilnih naprav, namesto strokovnih argumentov, vse prevečkrat od- ločali cenenost naprave in poslovna spret- nost trgovca. Posledice tega so, da v gos- podinjstvih prevladujejo t.i. kombinirane ku- rilne naprave (kotli, peči, štedilniki), ki so za lesno kurivo okoljsko in gospodarsko nepri- merni. Tudi zato je kurjenje z lesom relativ- no drago. Še posebne težave, ki so tudi posledica dosedanje nenačrtnosti, pa povzroča po- manjkanje ustreznih evidenc ter nepozna- vanje količinskih, strukturnih, prostorskih, ekoliških, socialno-ekonomskih, tehnično­ tehnoloških in drugih parametrov nastaja- nja in porabe lesne biomase v energetiki. Vse to nam povzroča velike preglavice ta- ko pri vrednotenju sedanjega stanja kot tu- di pri načrtovanju rabe tega vira v prihodnje ter pri vodenju energetske politike nasploh. Neredko smo tudi v zadregi pri avtoritativ- nem posredovanju ustreznih podatkov do- mačim in tujim načrtovalcem razvoja lokal- ne, regionalne in nacionalne energetike. Še posebej je bilo to pereče pri izdelavi Strate- gije rabe in oskrbe RS z energijo. Enake težave lahko pričakujemo tudi pri pripravi energetskih zasnov, ki jih morajo pripraviti lokalne skupnosti za svoje območje, in si- cer v dveh letih, kot določa Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energi- jo (z dne 16. 2. 1996). Gre torej za relativno novo, dokaj nepoz- nane in zelo pomembno področje, ki se tiče ne le stroke (gozdarstvo, lesarstvo, ener- getika), pač pa tudi vseh drugih dejavnosti in na vseh ravneh. Vsi trošimo energijo in skrb za čisto okolje ne more biti le problem proizvajalcev energije, temveč tudi vseh po- rabnikov. Zavedati se moramo tudi, da energetika, zaradi širokih in vsestranskih vplivov in posledic, ni več le vprašanje lo- kalnega niti ne le nacionalnega pomena, temveč vse bolj problem mednarodnih in svetovnih razsežnosti. Omenimo naj le ve- lik interes sosednjih držav za strategijo na- šega energetskega razvoja, pa tudi števil- ne konference in resoludje ter druge listine na najvišjih ravneh, ki jih je sprejela Slove- nija. Najsi so pri tem interesi takšni ali dru- gačni, dejstvo je, da bomo morali sprejete obveznosti tudi izpolniti, še posebno ob na- ši želji po vključevanju v evropske integra- cije. V zadnjih letih se teh obveznosti v dobršni meri zaveda tudi gozdarstvo, o če­ mer priča tudi ta prispevek, ki je plod razi- skav v okviru projekta Energetski potencial slovenskih gozdov, ki ga financira Ministrs- tvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Izrabljam to priložnost in se mu lepo zahvaljujem. 2 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI IN KAZALCI SEDANJE RABE ENERGIJSKIH VIROV 2 GENERAL CHARACTER ISTI GS AND INDICES OF THE PRESENT ENERGY SOURCE USE Za stvarno načrtovanje energetskih pro- gramov na različnih ravneh in strategije raz- voja slovenske energetike potrebujemo uporabne in zanesljive količinske in kako- vostne kazalce o stanju in možnostih posa- meznih energijskih virov. Prav pri obravna- vanem viru energije pa ugotavljamo, da je naše poznavanje osnovnih kazalcev dokaj skromno. Izmed številnih objektivnih in tudi subjektivnih vzrokov za takšno stanje naj navedemo le nekatere, ki so po našem mnenju pomembnejši: GozdV 54, 1996 337 Značilnosti in pomen tesnega kuriva v slovenski energetiki • Do nedavna nedorečena energetska politika nasploh, lobiranje posameznih vi- rov, reševanje socialno-ekonomskih prob- lemov (rudniki!), pomanjkljiva okoljska oza- veščenost, konkurenčnost fosilnih goriv, ka- terih cene ne zajemajo tudi vseh posrednih stroškov zaradi socialno-ekonomskih in okoljskih posledic njihove rabe. • Negospodarnost pridobivanja sortimen- ta "drva za kurjavo" v družbenem (držav- nem) gozdarstvu, ker stroški pridobivanja tudi za tretjino in več presegajo tržno ceno drv. Posledica takšnega nesorazmerja je bila, da je bilo pripravljanje drv zelo majh- no. Zato so bile za nemoteno oskrbo tržiš- ča s potrebnimi količinami drv včasih po- trebne celo politične intervecije. • Prevladujoč delež zasebnih gozdov, močno razdrobljena gozdna posest in veli- ke možnosti nelegalne priprave in prodaje drv onemogočajo vsakršne natančnejše evidence o proizvodnji in porabi lesa vener- getiki. • številne specifičnosti, ki so, v primerja- vi z vsemi drugimi viri, značilne le za lesno kurivo, kot npr.: -Splošno in razpršena pojavljanje. - Številni in različni viri pojavljanja in na- stajanja ter splošna uporabnost vseh vrst in oblik lesa za energijske namene (gozdo- vi, grmišča na kmetijskih zemljiščih, sad- jarstvo, izgradnja in vzdrževanje infrastruk- ture, ostanki dodelave in predelave lesa, odslužen les in dr.). -Različne in številne možnosti in načini nabave lesa za kurjavo, tudi mimo zakoni- tega trga (iz lastnih virov, iz državnih in drugih nezasebnih gozdov, pri sorodnikih, znancih, sosedih, pri predelovalcih lesa, pri trgovskih podjetjih s kurivi, tudi nezakonito -kraje drv niso nikakršna izjema). -Les je edini energijski vir, ki je v zaseb- ni lasti in ki ga je možno nabaviti mimo trga, po občutno nižjih cenah, kot so na tržišču, pa tudi zastonj, če si drva izdelamo sami in pri tem ne upoštevamo stroškov lastnega dela. Dejstvo je, da se v zadnjih letih na tržišču pojavlja le 1 O do 20 % vseh porabljenih količin drv. -Velika raznolikost pojavnih oblik in se- stave lesa, porabljenega za kurjavo (od dol- ge oblovine do tanke vejevine in lubja, od kosovnih ostankov do žagovine, od mokre- ga do suhega lesa, les različnih drevesnih 338 Gozd V 54, 1996 vrst z različnimi fizikalnimi in kemičnimi last- nostmi), ki močno otežuje ugotavljanje proi- zvedenih in porabljenih količin lesnega kuri- va. -Praktična uporaba različnih merskih enot (m'. prm, kg - ton), tudi pri isti vrsti lesnega kuriva, in s tem pogojena proble- matika spreminjanja količin, izraženih v eni merski enoti, v drugo mersko enoto. Prob- lem je v nepoznavanju in uporabi neustrez- nih pretvornih koeficientov, kar je predvsem posledica že omenjene velike raznolikosti oblik in vsebnosti lesnega kuriva. - Precejšen del pridobljenih količin lesa, ki je bil deklariran za drva, se dejansko porabi v industriji celuloze in lesnih plošč. Prav tako pa se pomemben del lesa (teh- nično neuporaben les, ostanki predelave) iz predelovalne industrije porabi v energeti- ki. Evidenca teh tokov je močno pomanjklji- va. -Časovna in prostorska dinamika pora- be lesnega kuriva, ki so ji vzrok naravne (klima, vreme, gozdnatost, vrsta in sestava gozdov), tehnično-tehnološke (prisotnost drugih virov in možnosti oskrbe z energijo, razpoložljiva tehnična oprema porabnika) in socialno-ekonomske razmere (osebni in družbeni standard, razpoložljivost lastnih vi- rov, cenovna razmerja med različnimi viri, tradicionalnost, starost in delovna sposob- nost porabnika). Zaradi raštetih številnih razlogov je ra- zumljivo, čeprav po našem mnenju ne tudi opravičljivo, da so vse evidence o dejanski porabi lesne biomase v Sloveniji močno pomanjkljive. Ta ugotovitev še posebno ve- lja za tiste porabnike lesnega kuriva, ki po- krivajo vse svoje potrebe iz lastnih virov (gozdni posestniki), ali porabljajo ostanke in odpadke lastne predelave lesa (lesna industrija in obrt). Enako pomanjkljivo je vedenje o porabljenih količinah pri porabni- kih, ki se oskrbujejo iz drugih cenenih virov, mimo trga. Natančnejše evidence pa imajo seveda tisti porabniki, ki so odvisni od na- kupa drv, bodisi neposredno pri lastnikih gozdov ali na tržišču. Vse te ugotovitve so razvidne tudi iz odgovorov na našo anketo, ki smo jo opravili v letu 1995 pri zasebnih lastnikih gozdov in pri nekaterih predeloval- Gih lesa. Posledica takšnih evidenc pri lastnikih, ponudnikih in porabnikih lesa za kurjavo, Značilnosti in pomen lesnega kuriva v slovenski energetiki so seveda tudi nezanesljive in ocene o virih in količinah porabe lesa na regionalnih in nacionalni ravni medsebojno močno različ­ ne. Te ocene se namreč razlikujejo tudi za 100 in več odstotkov. Povsem logično je, da takšne razmere onemogočajo vsakršno stvarno strateško presojo pomena lesa v slovenski energetiki kot tudi vsa načrtova­ nja energetske oskrbe na različnih ravneh. Nenazadnje je bil ta problem pereč tako pri pripravi Programa razvoja gozdov v Slo- veniji, kot tudi pri pripravi Strategije oskrbe in rabe energije v Sloveniji, ki je bila spreje- ta v januarju 1996. Ker je zaradi naštetih vzrokov nemogoče natančno ugotoviti količinske in kakovostne kazalce priprave in porabe lesa za energij- ske namene, se moramo zadovoljiti z le bolj ali manj približnimi ocenami. Iz že na- vedenih vzrokov so tudi takšne približne ocene nujne. Potrebno je tudi upoštevati, da imajo takšne ocene izdelane že vse raz- vite države in da je sodobno pojmovanje in vrednotenje tesnega kuriva in druge bioma- se, kar je pogojeno z energijsko krizo in še posebno s pojavom "tople grede" ter eko- loško ozaveščenostjo, povsem drugačno, kot je bilo pred nedavnim. Skratka, les ni več "kurivo revežev in naših babic", temveč energija prihodnosti. Menimo, da nam ni potrebno posebej poudarjati, da moramo pri tem ostati na trdnih tleh. To pomeni, da moramo dosledno upoštevati načela traj- nosti in večnamenskosti gozdov kot tudi vsestransko uporabnost in potrebe po lesni tvarini. Dileme o tem ne sme biti. 2.1 Prikaz in analiza količin ter strukture rabe tesnega kuriva v slovenski energe- tiki 2.1 The presentation and analysis of the quanti- ties and structure of wood fuel use in Slovenian energetics O količinah, virih in načinih porabe lesa za kurjavo je bilo v Sloveniji narejenih že nekaj študij. Pretežna večina teh raziskav pa ne obravnava celostno vseh možnosti, pač pa le del, bodisi po viru nastanka ali po skupinah porabnikov. Oglejmo si nekaj po- membnejših izsledkov in ugotovitev teh ra- ziskav, ki nam tudi potrjujejo, da je pomen tega vira v slovenski energetiki precej večji, kot mu ga ponavadi priznavamo. 2.1.1 Prikaz in ocena izsledkov in ugotovi- tev uradne statistike (Statistični urad RS) 2.1. 1 The presentation and estimation of the fin- dings and establishments of officia/statistics (Sta- tistical Office of the Republic of Slovenia) Najprej si oglejmo nekatere ocene, ki jih je izdelal Statistični urad RS, in sicer na podlagi rednega popisa prebivalstva v letu 1991 (Vir 1 O) ter z anketo, ki jo Urad izvaja vsakih pet let (Vir 11 ). Pomembnejše ugo- tovitve iz popisa so naslednje: Iz prikazanih podatkov v tabelah 1 in 2 je dobro razviden pomen tesnega kuriva v t.i. široki porabi na začetku devetdesetih let. Tedaj se je z tesnim kurivom ogrevalo več kot polovica (52,7 %) vseh slovenskih sta- Preglednica 1: Struktura stanovanj v RS glede na vir ogrevanja v kurilni sezoni 1990/1991 (Vir 1 O) Table 1: The structure of households in Slovenia by healing source during the healing season 1990/91 Vir (način) ogrevanja število stanovanj % Healing source (means) Number of households Lesno kurivo 202.772 31,1 Woodfuel Premog 44.988 6,9 Goa/ Les in premog 123.228 18,9 Wood and coaf Tekoče gorivo 97.800 15,0 Uquidfuef Daljinsko ogrevanje 85.412 13,1 Remote healing system Drugo 97.800 15,0 Others Skupaj 652.000 100,0 Total Gozd V 54, 1996 339 Značllnosli in pomen lesnega kuriva v slovenski energetiki novanj. Za dobro tretjino (31, 1 %) vseh sta- novanj je bil les osnovni vir za ogrevanje, za 21,6% pa le dopolnilni vir (kot netivo za premog, za kmečke peči, za kamine, za ogrevanje posameznih prostorov pred glav- no ogrevalna sezono in po njej, odstranje- vanje - sežiganje različnih lesenih ostan- kov itd.). Po ugotovitvah Statističnega urada (na osnovi primerjav s podatki popisa iz leta 1981) se je delež stanovanj, ki so bila ogre- vana z lesnim kurivom, v zadnjem desetlet- ju povečal od 21,2 na 31,1 %, torej kar za 1 O%. To povečanje je bilo predvsem na račun manjše porabe premogov. Opazno povečana je bila tudi poraba tekočih goriv, medtem ko v strukturi porabe drugih virov ni bilo izrazitih nihanj. Čeprav je v vseh analizah in ugotovitvah Urada praviloma prikazana le poraba lesa za ogrevanje, menimo, da je v tem zajeta tudi poraba za pripravo tople vode, za ku- hanje in peko kruha. Predvsem v kurilni sezoni pa gre navadno za kombinacijo na- štetih načinov rabe toplotne energije. O tem pričajo tudi ugotovitve Urada na osnovi posebne ankete o prejemkih, izdat- kih in opremljenosti slovenskih gospodinj- stev s trajnimi potrošnimi dobrinami. Te an- kete izvaja Urad vsako peto leto. Zadnja takšna anketa prikazuje stanje za leto 1993, in sicer, poleg drugih podatkov, tudi oprem- ljenost gospodinjstev s kurilnimi napravami oziroma načini in sistemi ogrevanja ter oce- ne količinske porabe lesa po posameznih tipih gospodinjstev. Od skupnega števila gospodinjstev, to je 637.024, je bilo anketi- ranih 3270, to je 0,5% vseh gospodinjstev. Socialno-ekonomska struktura anketiranih je bila takšnale: 2, 72 % kmečkih, 24,65 % . mešanih in 72,63% nekmečkih gospodinj- stev. Ocene o tehnični opremljenosti, ozi- roma načinih ogrevanja, so prikazane v pre- glednici 3. Po opremljenosti posameznih tipov gos- podinjstev so imela v letu 1993 štedilnike na trda goriva vsa kmečka gospodinjstva, 76,7% mešanih in 25,8% nekmečkih gos- podinjstev. Skupaj je tako uporabljalo šte- dilnike kar 40,4 % vseh slovenskih gospo- dinjstev. Peči in kotle na trda goriva pa je uporabljalo 51,7% kmečkih, 58,9% meša- nih in 30,5 % nekmečkih, skupaj torej 38,1 % vseh gospodinjstev. Z omenjeno anketo so bile po tipih gos- podinjstev ocenjene tudi porabljene pov- prečne in skupne količine lesnega kuriva za pridobivanje toplotne energije. Ocene so prikazane v preglednici 4. Pred razpravo o ocenjenih količinah v preglednici 4 si oglejmo še primerjavo pov- prečne in skupne porabe lesa za kurjavo v različnih letih anketriranja. Te primerjave so prikazane v preglednici 5. Glede ocen in ugotovitev Statističnega urada, prikazanih v preglednicah 4 in 5, so naši zaključki tile: - Ocenjene količine porabljenega lesa za Preglednica 2: število in struktura stanovanj, ki so v kurilni sezoni 1990/1991 za ogrevanje uporabljala lesno kurivo (Vir 10) Table 2: Number and structure of households which used wood fue/ tor heating in the heating season 1990/91 Vir ogrevanja Healing source Samo z lesom (les je osnovni vir) Exclusively with wood (wood is a basic source) Premog in les (les je dopolnilni vir) Goa/ and wood (wood is a supplementary source) Kurilno olje in les (") Fuel oil and wood Elektrika in les (") Electricity and wood Plin in les(") Gas and wood Skupaj (osnovni in dopolnilni vir) Total (a basic and a supplementary source) 340 Gozd V 54, 1996 število stanovanj Number of households 202.772 123.228 11.460 5.840 845 344.217 % 31 '1 18,9 1,7 0,9 0,1 100,0 Značilnosti in pomen lesnega kuriva v slovenski energetiki Preglednica 3: Opremljenost slovenskih gospodinjstev s kurilnimi napravami in načini ogrevanja -stanje ob koncu leta 1993 (Vir 11) Table 3: Healing devices in Slovenian households and heating modes- situation at the end of 1993 Naprava število gospodinjstev % Device Number of households štedilnik na trda goriva 257.358 40,4 Kitchen-range using solid fuels Peči na trda goriva 256.422 38,1 Sloves using so/id fuels Hišna- centralna (kotli) 237.610 37,3 House-central healing Toplarna 93.642 14,7 Healing plant Mestni in zemeljski plin 73.895 11,6 Town and natural gas Skupaj 637.024 100,0 Total Preglednica 4: Povprečna in skupna poraba lesnega kuriva po tip ih gospodinjstev v letu 1993 v m' (Vir 11). Table 4: The average and total consumption of wood fuel by household type in 1993 in m3 Tip gospodinjstva Kmečko Mešano Nekmečko Skupaj Household type Farm Mixedtype Nonfarm Total Število gospodinjstev 17.432 156.991 462.601 637.024 Number of households % 2,70 24,60 72,70 100,00 Povprečna poraba (m3)* 7,00 6,39 1,55 1,82 The average consumption Skupna poraba (m')" 121.879 1,003.426 717.237 1,842.879 Total consumption * Opomba: Porabljene količine lesa so bile ocenjene v prostorninskih metrih. Za preračun v kubične metre smo uporabili faktor 0,68 (1 prm = 0,68 m3). Note: Wood quantities consumed were assessed in cubic meters. Factor 0.68 (1volume meter= 0. 68m3} was used in the conversion to cubic meters. Preglednica 5: Ocene količin porabljenega lesa v gospodinjstvih po anketah Statističnega urada v različnih letih (Viri 10,11,12). Table 5: Estimates as to wood consumed in households according to the inquires carried out by Statistical Office of the Republic of Slovenia in different years Leto anketiranja: 1973 1978 1983 1993 Povprečje lnquiry year The average Povpr. poraba po gospodinjstvu (m3) The average household consumption -Kmečko: 6,33 6,41 5,03 7,00 6,19 Fann -Mešano: 6,13 5,38 5,15 6,39 5,76 Mixedtype -Nekmečko: 1,54 1,97 2,24 1,55 1,82 Nontarm Skupna poraba (m3): 1,528.270 1,610.680 1,677.680 1,842.879 1,664.791 Total consumption Indeks (1973 = 100) 100 105 110 120 109 Index GozdV 54, 1996 341 Značilnosti in pomen lesnega kuriva v slovenski energetiki kurjavo v gospodinjstvih se močno razliku- jejo od vseh drugih strokovnih (gozdarstvo, energetika) in znanstveno raziskovalnih ocen. Le-te so v povprečju za tretjino nižje. Potrebno je tudi upoštevati, da v prikazanih količinah ni zajeta poraba lesnih ostankov, predvsem v lesnoindustrijski energetiki. če namreč gospodinjski porabi prištejemo še te količine (na leto okrog 350 tisoč m3), bi letna poraba lesa v energijske namene v Sloveniji presegla 2 milijona m3. To bi po- menilo, da za kurjavo porabimo na leto več kot dve tretjini bruto posekanega lesa. Zato upravičeno lahko zaključimo, da so te koli- čine močno precenjene, kar priznava tudi Urad za statistiko in kar bo razvidno tudi iz naših nadaljnjih prikazov. - Zlasti po letu 1990 smo bili priča inten- zivnih strukturnih in količinskih sprememb v rabi energentov in načinov ogrevanja, ne le v industriji, pač pa tudi v široki porabi (po- rast porabe tekočih in plinastih goriv, plinifi- kacija, toplifikacija, alternativni viri). V tem obdobju je bila tudi ves čas dovolj zaneslji- va in zadostna oskrba s vsemi energenti po relativno ugodnih in tesnemu kurivu kon- kurenčnih cenah. (V novembru 1 995 je bila cena koristne energije iz drv 4,98 SIT/kWh, iz lignita 3,92 SIT/kWh in iz EL kurilnega olja 4,09 SIT/kWh.) Zato je nerazumljiva povečana poraba drv v letu 1993, ki prese- ga porabo v drugih analiziranih letih, še posebno v primerjavi z letom 1 983. - Povprečna in skupna poraba drv je preračunana na vsa gospodinjstva, čeprav je iz preglednic 1 in 2 razvidno, da je les osnovni energijski vir le za tretjino stano- vanj, oziroma gospodinjstev. Tudi to poraja dvome v zanesljivost in uporabnost izsled- kov anket Urada za statistiko, saj kaže, da gre preprosto za proporcionalno povečanje porabljenih količin s povečanjem števila sta- novanj in gospodinjstev v Sloveniji. - Nerealne so tudi prikazane povprečno porabljene količine lesa za posamezana gospodinjstva, kar tudi kaže na linearno preračunavnje po številu gospodinjstev. Po izračunih energetikov (Vir 2) potrebuje na- mreč gospodinjstvo na leto samo za ogre- vanje 15.000 kWh energije, in sicer pri varč­ ni rabi v toplotno zaščiteni družinski hiši. Za to količino porabljene energije je potrebno 1 O m3 lesa. Pri potratni rabi pa je potrebno za ogrevanje kar 45.000 kWh, kar je ekvi- 342 Gozd V 54, 1996 valentno 30m3 drv. Tudi naše raziskave, ki smo jih opravili z anketiranjem lastnikov gozdov (ugotovitve bodo objavljene pose- bej), so pokazale, da so ocene Urada za statistiko o povprečni porabi gospodinjstev prenizke. Po naših ugotovitvah, v katerih je zajeta celotna poraba, to je za ogrevanje, kuhanje in pripravo tople vode, porabijo gospodinjstva lastnikov gozdov na leto v povprečju 12,90 m3lesa za kurjavo. Največ lesnega kuriva porabijo kmečka gospodinjs- tva, in sicer 14,3 m3, mešana 11,5 m3 in nekmečka 5.5 m3. Čeprav je samo po sebi umevno, da lastniki gozdov porabijo večje količine drv kot nelastniki, lahko trdimo, da so naše ocene stvarnejše od ocen Urada za statistiko. 2.1.2 Izsledki in ugotovitve o rabi lesnega kuriva v slovenski energetiki po raziskavah Gozdarskega inštituta Slovenije 2. 1.2 Findings and establishments on wood fuel use ln Slovenian energetics by the research of the Forestry Institute of Slovenia 2.1.2.1 Količina in sestava nastale in po- rabljene lesne biomase v energetiki 2.1.2.1 The quantity and structure of the exlstlng and consumed wood biomass in energetics Te raziskave so bile opravljene v letu 1995, in sicer v okviru raziskovalnega pro- jekta "Energetski potencial slovenskih goz- dov" (CRP - GOZD), ki ga financira Mini- strstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no ter pogodbene naloge "Količinska, struk- turna, prostorska in energijska ocena sedanjega stanja rabe lesne biomase v slo- venski energetiki", ki jo je finaciralo Mini- strstvo za gospodarske dejavnosti. Izsledki raziskav stanja rabe lesnega kuriva so raz- vidni iz pisnega poročila (eleborata) z ena- kim naslovom (Vir 8). V raziskave, ki smo jih opravili z različni­ mi metodami in na osnovi podatkov iz šte- vilnih virov (Uradna statistika, gozdarska statistika, strokovna in znanstvena poroči­ la, anketiranje, ocene in dr.) smo zajeli vso lesno biomaso, od drv kot rednega sorti- menta pridobivanja lesa, do vseh ostan- kov, ki nastajajo pri pridobivanju (sečni os- tanki), dodelavi, predelavi in rabi lesa in izdelkov iz lesa. Po viru, mestu in načinu Značilnosti in pomen lesnega kuriva v slovenski energetiki Preglednica 6: Vrste, količine in sestava porabljenega lesnega kuriva v slovenski energetiki v letu 1994 (Vir 8) Table 6: The types, quantities and structure of wood fuel consumed in Slovenian energetics in 1994 Vrsta tesnega kuriva Wood fue/ type Drva, sečni ostanki in odslužen les Firewood, cutting residues and waste wood Kosovni lesni ostanki dodelave in predelave lesa m' % 760.340 64,1 223.831 18,9 Wood pieces residues in wood finishing and processing Sipki ostanki (žagovina, sekanci, iveri, skoblanci, lesni prah) Granulated residues (sawdust, wood chips, wood particles, shavings, timber dust) 136.675 11,5 Lubje (dodelava sortimentov, celulozna industrija) 40.670 3,5 Bark (assortment finishing, wood fibre production) Lesni ostanki kemične predelave (proizvodnja tanina) Wood residues of chemical processing (tannin production) 24.000 2,0 Skupaj Total nastanka in porabe smo ločeno ocenili koli- čine, sestavo, razpršenost v prostoru (po gozdnogospodarskih območjih) ter energij- sko vrednost porabljenega lesnega kuriva v letu 1994. Količino in strukturo porabe smo ocenili tudi ločeno po glavnih skupinah porabnikov lesnega kuriva. Pomembnejši izsledki in ugotovitve naših raziskav so naslednji: Pri ocenjevanju količin porabljenega lesa smo tudi tu vse razpoložljive podatke, izra- žene v različnih merskih enotah (prm, to- nah), poenotili z ustreznimi pretvornimi koe- ficienti iz domačih in tujih strokovnih in znanstvenih virov (Vir 6,7,8). Primerjava naših ocen količinske porabe lesnega kuriva s prikazanimi izsledki Stati- stičnega urada nam spet pokaže znatne razlike, saj njegova ocena (za leto 1993) kar za 55 °/~ presega našo oceno porablje- nih količin. Ceprav temeljijo tudi naši izledki predvsem na ocenah vrednosti različnih pa- rametrov, še posebno količin drv in sečnih ostankov, menimo, da so te količine bližje dejanski porabi kot pa ocene Urada za sta- tistiko. Nenazadnje to potrjujejo tudi druge znanstvene in strokovne ocene, ki se vse gibljejo okoli 1,2 milijona m' (Viri 1 ,8,4). Tu- di časovna razlika primerjav (le eno leto) ne more biti vzrok tako veliki razliki ocen, saj je znano, da je množična zamenjava kuriva dolgotrajen proces, ki traja več de- setletij. To je pokazala tudi naša anketa, po kateri razmišlja o zamenjavi lesnega kuriva z drugim virom (največ s kurilnim oljem) do 1,185.516 100,0 leta 2000 le slaba petina anketirancev. Pre- težno gre za lastnike z majhno gozdno po- sestjo in ostarele, za pripravo drv delovno nezmožne lastnike. Vsekakor so potrebne dopolnitve prika- zanih ocen količinske porabe z nadaljnjimi raziskavami, ki bodo podprte tudi z ustrez- nimi evidencami. Od skupne ocenjene količine porabljene lesne biomase za energijske namene v letu 1994, to je 1,185.516 m3, je t. i. široka po- trošnja porabila 836.546 m', to je 71 %, le- sno predelovalna industrija pa 348.970 m', ali 29 % vseh količin. V strukturi porabljenih količin lesnega kuriva v široki porabi je bil delež drv, sečnih ostankov in odsluženega lesa 91 % (760. 340m'), 19% (76. 206m') pa različnih lesnih ostankov iz lastne, obrt- niške in industrijske predelave lesa. V prvi skupini porabnikov, v katero spa- dajo poleg gospodinjstev še gradbeništvo, kmetijstvo, gozdno in vodno gospodarstvo, obrt, gostinstvo in turizem, državna uprava in družbene dejavnosti, porabijo prevladujoč delež količin gospodinjstva za ogrevanje stanovanj, pa tudi za kuhanje in pripravo tople vode. Zasebna obrt in podjetja lesne stroke porabijo večino nastalih ostankov za lastne energijske potrebe (ogrevanje, teh- nološka energija), presežke pa tudi odpro- dajajo ali brezplačno oddajajo drugim po- rabnikom. V mehanski in kemični lesno predelovalni industriji je po naši oceni za energijske na- mene nastalo 425.176 m' različnih vrst le- GozdV 54, 1996 343 Značilnosti in pomen lesnega kuriva v slovenski energetiki snih ostankov. Od tega jih je 348.970 m3 (82 %) porabila industrija za pokritje lastnih potreb po toplotni energiji in za tehnološke procese. Preostale količine, to je 76.206 m3 (18 %) ostankov pa je bilo odprodanih dru- gim, predvsem zasebnim porabnikom, zla- sti v času zunaj kurilne sezone. Po podatkih (Vir 6) je v lesni industriji nameščenih 92 kotlov na lesne ostanke, z močjo do 50 MWt in s skupno močjo 350 MW!. To je približno 1 O% zmogljivosti vseh inštaliranih termičnih kotlov v Sloveniji. Le osem kotlov je prirejenih za sočasno proi- zvodnjo toplote in elektrike, s skupno ter- mično močjo 60 MW! in električno močjo 8,5 MWe. Po ocenah je v Sloveniji tudi okoli 20 kotlovnih naprav na lesne ostanke, s skupno močjo 150 MW, ki poleg lastnih potreb po tehnološki in ogrevalni toploti, oskrbujejo s toplotno energijo tudi zunanje potrošnike. So torej vključene v sisteme daljinskega ogrevanja. 2.1.2.2 Količina pridobljene energije iz po- rabljenega tesnega kuriva v letu 1994 2. 1.2.2 The quantity of the energy produced from wood fuel consumed in 1994 Kot je razvidno iz preglednice 6 smo pri ovrednotenju količine primarne energije upoštevali, da je povprečna kurilnost (zgor- nja kurilna vrednost pri vlažnosti = O%) lesa 18 MJ/kg (les listavcev ima povprečno zgornjo kurilno vrednost 18 MJ/kg, les ig- lavcev pa 19,5 MJ/kg). Pri oceni pridoblje- ne končne energije (energija, ki se sprosti pri izgorevanju v kurilni napravi) pa smo upoštevali dejanske stopnje vlažnosti za po- samezne vrste lesnega kuriva, ki so navad- no pri rabi le-tega. Tako smo pri drveh, sečnih ostankih in odsluženem lesu upo- števali povprečno 20 odstotno stopnjo vlaž- nosti (standardni %vlage; zračno suh les). Pri lesnih ostankih pa smo ločili sveže (42 -45% vlage) in suhe (15% vlažnosti). Največja stopnja vlažnosti pa je pri lubju, ki je ponavadi izpostavljeno padavinam, in pri ostankih proizvodnje tanina zaradi mo- krega postopka ekstrakcije. Ocenjena poraba primarne energije iz le- sne biomase v letu 1994 je bila 14.422,8 TJ. Delež skupine drva, sečni ostanki in 344 GozdV 54, 1996 odslužen les v primarni energiji je bil 61,7 % (8.896,0 TJ), vsa druga porabljena lesna biomasa pa je bila udeležena z 38,3 %. Pri izračunu pridobljene končne energije smo upoštevali dejansko kurilnost (spodnja kurilna vrednost, kurilnost pri dejanski stop- nji vlažnosti) posameznih vrst kuriva. Pov- prečen izkoristek le snega kuriva je bil 65 %. Skupna ocenjena količina končne energije je bila 9.078,3 TJ, od tega je delež skupine drv, sečnih ostankov in odsluženega lesa 68,0%. 2.1.2.4 Pomen /esnega kuriva v energijski bilanci Slovenije 2.1.2.4 The significance of wood fue/ in the ener- gy ba/ance sheet of Slovenia Kolikšen je pomen pridobljene energije iz lesne biomase v energijski bilanci Slovenije nam kažejo tele primerjave: - Delež lesne biomase glede na skupno porabo primarne energije, ki je bila v letu 1992 (Vir 14) 238 PJ, je bil 6,06 %. V pri- marni energiji iz domačih virov (84 PJ; 35% skupne porabe) pa je bil njen delež kar 17 %. Enak delež zavzema lesna bio masa tudi v skupini trdih goriv in različnih drugih (alternativnih) virov (lesna in druga bioma- sa, sončna in geotermalna energija, od- padna toplota ter drugi viri). V primerjavi s hidroenergijo (12,3 PJ; 5,2 %) pa je delež lesne biomase celo večji. -V skupni končni energiji (160 PJ) je po naši oceni energija iz lesnega kuriva udele- žena s 5, 7 %. V končni energiji iz trdih in alternativnih virov ima kar četrtinski delež. V skupini "široka poraba" (65 PJ; 40,6% skupne rabe končne energije) pa je njen delež 16%. (Opomba: Za primerjavo smo uporabili podatke energijske bilance iz leta 1992, in sicer iz strokov- nih osnov za pripravo strategije razvoja slovenske energetike, ker menimo, da so ti podatki zanesljivi in da v obdobju med letoma 1992 in 1994 vener- gijski bilanci ni bilo večjih nihanj, ki bi občutno vplivala na natančnost primerjav.) Že prikazane primerjave nam dokazujejo, da je lesno kurivo v Sloveniji še vedno pomemben ener- gijski vir, zagotovo dovolj pomemben, da mu v novejšem obdobju namenjamo tudi več pozorno- sti. Sicer pa menimo, da je poleg prikazanih koli- činskih kazalcev še pomembnejše dejstvo, da je • Značilnosti in pomen lesnega kuriva v slovenski energetiki to osnovni vir ogrevanja za tretjino slovenskih gos- podinjstev. Menimo, da zlasti na podeželju, v hri- bovitih in gozdnatih območjih ter pri lastnikih goz- dov zamenjava z drugimi viri tudi ne bi bila upravi- čena. Pomislimo le na katastrofalne okoljske po- sledice razlitja samo enoletnih zalog kurilnega olja neke gorske kmetije, še posebno na kraškem te- renu. 2.1.3 Nekatere druge ocene porabe lesne- ga kuriva in iz njega pridobljene energije 2. 1.3 Some other estimates of wood fuel con- sumption and the energy produced therefrom V novejšem obdobju je bilo lesno kurivo v nacionalni energijski bilanci prvič prikazano in obravnavano kot samostojen (ločeno od drugih trdih goriv - premogov) vir v stro- kovnih gradivih za pripravo problemske kon- ference RK SZDL Slovenije "Ekologija - energija - varčevanje" (Vir 13). V prikazani bilanci za leto 1985 so bile ocenjene količi­ ne (drva in lesni ostanki) lesnega kuriva 876 tisoč ton, primarna energija iz lesa pa 1 0.498 TJ. Za leto 1990 so bile ocene ne- koliko nižje, in sicer 836 tisoč ton in 1 0.018 TJ primarne energije. Povečanje količin pa je bilo spet načrtovano za leto 1995, in sicer na 886 tisoč ton ter 10.618 TJ. V letu 2000 pa naj bi načrtovana poraba lesa v energetiki dosegla 928 tisoč ton in primar- na energija 11.118 TJ. Delež lesa v primar- ni energijski bilanci je bil v letu 1985 7,9 %, načrtovani za leto 1990 5,1 %, za leto 1995 4,8% in za leto 2000 4,7 %. Nekako po letu 1987 prikazujejo in upo- števajo vsa strokovna gradiva in nacional- ne energijske bilance količino lesne bioma- se v obsegu 931 tisoč ton in 11.176 TJ, kar pomeni približno 4,5 % vse pridobljene pri- marne energije Slovenije. Navedene količi­ ne so upoštevane tudi v strokovnih osno- vah strategije rabe in oskrbe Slovenije z energijo za obdobje do leta 201 O oziroma 2020 (Vir 14). Tu je tudi ocena, da je mož- nost gospodarsko izkoristljive biomase 28.000 TJ, kar pomeni, da je sedanja izko- riščenost (osnova leto 1992) biomase le 40 %. Čeprav je v prikazanih količinah za- jeta tudi druga, nelesna biomasa (slama, industrijske rastline), menimo, da je ocena bistveno previsoka in nerealna. V raziskavi vplivov različnih naravnih (gozdovi, premogovniki), socialno-ekonom- skih in drugih dejavnikov na uporabo lesa v slovenskih gospodinjstvih je Šinko (Vir 7) ocenil, da je bilo v letu 1989 porabljenih 1,249.728 m3 lesa za kurjavo. Osnova za izračun je bila že omenjena količina primar- ne energije, to je 11.176 TJ, s podmeno, da se uporablja za kurjavo le zračno suh les, s kurilnostjo 12,5 MJ/kg. Lesna indu- strija naj bi porabila 25 % navedenih koli- čin, široka poraba pa 774.861 m3. Zelo blizu količinski in strukturni oceni rabe lesa v energetiki po raziskavah Goz- darskega inštituta je tudi ocena državnega sekretarja (Vir 4), in sicer v višini 1,155.000 m3. Od tega naj bi bilo drv in sečnih ostankov 718.000 m3 (62 %), lesnih in drugih ostankov pa 437.000 m3 (38 %). Za potrditev, kako pomanjkljivi so naše vedenje in ustrezne evidence o rabi in pro- metu z lesnim kurivom, naj prikažemo še nekaj podatkov uradne statistike, ki se v veliki meri napaja prav iz strokovnih (goz- darskih) virov. Evidentirana blagovna (trž- na) proizvodnja drv in lesnega oglja je pri- kazana v preglednici 8. V primerjavi s skupnim posekom se je delež tržne proizvodnje drv gibal med 7 in 8 %. Glede na skupno blagovno proizvod- njo sortimentov pa je bil delež drv med 9,4 in 11,6 %. Do leta 1985 je tržna proizvod- nja drv naraščala, nato pa se je zmanjše- vala s povprečno letno stopnjo 11,6 %. Tudi podatki o evidentiranem letnem od- kupu drv iz zasebnih gozdov nam kaj malo povedo o skupni porabi in pomenu lesnega kuriva v slovenski energetiki. Le-ta je bil v letu 1989 še 110.000 m3, se zmanjšal leta 1990 že na 58.000 m3, v letu 1993 padel le na 13.000 m3, nato pa se spet povečal v letu 1994 na 26.000 m3. Z lastninjenjem in sproščenim tržiščem z gozdnimi lesnimi proizvodi se je še bolj "za- meglila" tudi t.i. domača poraba. Tu je zdaj še manj poznano, kolikšne so količine in kakšna je struktura te porabe (tehnični les - drva). Posebno vprašanje so neevidentirane sečnje lesa za kurjavo, tako v gozdovih kot tudi na kmetijskih površinah, še posebno podmernega lesa in različnih sečnih ostan- kov. Po naših raziskavah (Vir 9) pokrivajo lastniki gozdov okoli četrtine vseh potreb- nih količin drv iz negozdnih površin . Gozd V 54, 1996 345 "' <5> " [ < 't IB m Preglednica 7: Ocena količin končne in primarne energije iz porabljene lesne biomase v letu 1994 ter prikaz povprečnih vrednosti za oceno uporabljenih osnovnih parametrov Table 7: Estimates of quantities of final and primary energy from wood biomass consumed in 1994 and a presentation of the average values for the assessment of the basic parameters app!ied Povpr. vlažnost Kurilnost Volum. masa Vrsta lesne biomase The ave rage The lower Cubical mass Wood biomass type moisture caforific value kglm3 W%· MJ/kg Drva, sečni ostanki, odslužen les 20 12,5 650 Firewood, cuttino residues, waste wood Kosovni lesni ostanki -sveži 42 9,6 760 Wood residues in oieces - fresh Kosovni lesni ostanki - suhi 15 14,2 600 Wood residues in pieces - dry Sipki lesni ostanki - sveži 45 B,2 BOO Granulated wood residues - fresh Sipki lesni ostanki -suhi 15 13,5 470 Granulated wood residues - dry Lubje 60 7,B BOO Bark Ostanki pri proizvodnji tanina 75 4,2 900 Tannin production residues Skupaj 26,3 9,43 667 Total Preglednica B: Letna evidentirana blagovna proizvodnja drv in lesnega oglja (Vir 12} Tab le 8: Annual registered good s production of firewood and charcoaf Leto m3drv ton oglja Year m3 of firewood tones of charcoal 1980 217.837 131 1985 252.401 151 1989 239.372 180 1990 194.765 23 1991 163.798 47 1992 118.848 26 1993 107.165 Končna Količina biom. Količ.končne Količ. primar. energija Biomass energije energije Final energy quantity Final energy Primary energy GJ/m3 m3 quantity quantity v TJ v TJ B,12 760.340 6.174,0 B.B96,0 7,34 1B3.475 1.34B,4 2.510,0 B,52 40.356 343,B 435,B 6,56 45.55B 29B,9 B20,0 6,34 91.117 577,7 1.640,1 6,24 40.670 253,B 732,1 3,78 24.000 90,7 3BB,B 7,66 1 '1B5.516 9.07B,3 14.422,B [ ~- 5' i ~ Jl • J < ~ ~ ~ ~ .a ~- "' ' Značilnosti in pomen lesnega kuriva v slovenski energetiki Na osnovi vseh prikazanih podatkov in ugotovitev lahko zaključimo, da je na tem področju še veliko neznank, da je v veliki meri prepuščeno stihiji in da nas čaka tu še veliko dela. Najsi bodo vzroki za to objek- tivne ali subjektivne narave, dejstvo je, da se že dalj časa pojavljajo očitki stroki zaradi teh nerazčiščenih problemov. Obenem pa je to tudi velika ovira pri načrtovanjih tako v gozdarstvu kot tudi v energetiki. Nenazad- nje dobiva ta problematika vse bolj medna- rodni in ne le nacionalni pomen. Vse več je tudi različnih mednarodnih programov in projektov (ENCOS - PHARE, TERES, ALTERNER, THERMIE in dr.), ki vključuje­ jo tudi Slovenijo in so zato nujno potrebni ustrezni podatki o lesni biomasi. Enako nerazčiščeno stanje je tudi glede lesnih ostankov pri dodelavi in predelavi lesa. 2.2 Cene energije iz lesnega kuriva in primerjava z drugimi energenti 2.2 Energy prices from wood fuel and a com pari- san with other energisers V urejenem tržnem gospodarstvu so ce- ne energije pomemben dejavnik, ki pogoju- je odločitve porabnikov o rabi določenega vira, oziroma vrste rabe energije. Prav tako pomemben pripomoček je cena pri vodenju celotne energetske politike, zlasti pri spod- bujanju učinkovite in okoljsko sprejemljive proizvodnje in rabe energije. To pomeni, da morajo biti cene oblikovane čim bolj tržno, v ustreznem razmerju med posameznimi viri in da morajo vsebovati tudi vse stroške in koristi varstva okolja. Vsa navedena iz- hodišča, ki jih tudi vsebujejo in priporočajo številne evropske in svetovne deklaracije ter druge listine, so upoštevana v strategiji učinkovite rabe in oskrbe R Slovenije z energijo. V Sloveniji so bile cene vseskozi pod dr- žavnim odločanjem in močno odvisne od obstoječih socialno-ekonomskih razmer. Dejstvo je, da so sedanje cene naftnih deri- vatov v Sloveniji za okoli 50 % nižje kot v sosednjih državah in da so cene električne energije v povprečju za prav toliko nižje od cen v EU. Poleg drugih posledic takšnega nesorazmerja cen je tudi ta, da je naš hi- droenegetski sistem močno dotrajan in pred razsulom. Tržne, prodajne cene lesnega kuriva so bile pri nas vseskozi bolj ali manj usklajene s cenami drugih trdih goriv (energijski ekvi- valent), zlasti s cenami rjavega premoga, oziroma energije iz njega. Vse do nedavna se seveda pri tem "ekološke ekonomike" sploh ni upoštevalo. Ker je lesno kurivo v Sloveniji, glede na vrsto porabnikov, najpomembnejši vir za gospodinjstva, si oglejmo ceno energije iz lesa in primerjave z nekaterimi drugimi energenti za to skupino porabnikov. Izraču­ ni in primerjave, ki jih povzemamo po viru 3, veljajo za stanovanjski objekt (stanovanj- ska hiša) s priključno močjo 20 kW oziroma letno rabo energije 27.500 kWh, kar je prib- ližno 12 do 14 m3 drv. Upoštevane so pro- dajne cene goriv in energije, ki so veljale v novembru 1995. Iz prikazanih podatkov in primerjav je raz- vidno, da je ogrevanje z električno energijo v povprečju trikrat dražje kot z drugimi viri. Najcenejše je bilo v obravnavanem času ogrevanje z lignitom in kurilnim oljem, temu pa sledijo drva in rjavi premog. Relativno majhne razlike so tudi med drugimi viri ozi- roma načini ogrevanja, razen pri elektriki. Tudi v tem času je bila cena energije iz drv izenačena s ceno rjavega premoga. Precej drugačno razmerje pa bi seveda dobili, če bi v cenah upoštevali tudi stroške priprave kuriva (cepljenje, zlaganje, skla- diščenje) ter kurjenja (nalaganja v kurišče) in vzdrževanja (čiščenja) kurilnih naprav. Tedaj bi bila cena drv občutno manj ugod- na, saj je kurjenje z drvmi delovno najzah- tevnejše. Prav to je tudi pomemben vzrok, da so pri zadostni in zanesljivi oskrbi z dru- gimi viri, drva vse manj zanimiva, saj je poleg cene, lagodnost ogrevanja pri gospo- dinjstvih vse pomembnejši element pri izbi- ri vira energije. Prikazane primerjave in ugotovitve za dr- va veljajo seveda le za tiste porabnike, ki so odvisni od nakupa drv na tržišču, pri trgovskih podjetjih s kurivom. Le-teh pa je po naši oceni le nekaj odstotkov. Zaradi številnih možnosti nabave lesnega kuriva, ki smo jih uvodoma že nakazali, se pretež- na večina uporabnikov tega vira ogreva po GozdV 54, 1996 347 Značilnosti in pomen lesnega kuriva v slovenski energetiki Preglednica 9: Cene goriv in energije za gospodinjstva (zasebni sektor- stanovanjski odjem) po stanju v novembru 1995 (Vir 3) Table 9: Fue/ and household energy prices (private enterprises - household consumption) by the situation in November 1995 Vrsta goriva Prodajna cena Cena v SIT/ kWh 1 Price in SIT/kWh Fueltype Retail price končne e*. Indeks* koristne e* Izkoristek* (%) finale. Index Us etui e. Efticiency Drva 10.000 SITim'• 3,51 37 5,40 65 Fire wood Lignit 8. 790 SIT/t 2,83 27 3,92 72 Ugnite Rjavi premog 16. 200 SIT/t 3,43 33 4,77 72 Brown coal Daljinska topi.-KEL3. 481 SIT/MWh 4,27 31 4,49 95 Remote system heat. Zemeljski plin: Natural gas - gospodinjska tarif. 36SIT/Sm3 4,14 34 4,94 84 household price tarif! -central. og rev. 36 SIT/Sm' 4,38 35 5,00 88 central healing Propan plin 52 SIT/kg 4,09 34 4,93 83 Propane gas Kurilno olje EL 34SIT/Iit. 3,40 28 4,09 83 Fue/oil Elektrika- enotarifna 11 ,5 SIT/kWh 11,98 85 12,22 98 Electricity- one-tarifi *Opombe k preglednici 9: Končna energija je količina energije, ki jo proizvede kurilna naprava, oziroma jo porabi neko grelno telo (električna peč, radiator). Je npr. količina porabljene električne energije, ki jo plačamo po števcu. Indeks prikazuje razmerje cen končne energije. Osnova je cena končne enotarifne električne energije (1=1 OO). Koristna energija je količina energije, ki jo dejansko izkoristimo. Je končna energija, zmanjšana za izgube v ogrevalnih napravah in sistemih ter v ogrevanih prostorih. Izkoristek je razmerje med končno in koristno energijo, oziroma med ceno končne in koristne energije. Cena drv je izračunana za bukova drva s vsebnostjo vlage 15 %. Pri daljihskem ogrevanju, zemeljskem plinu in električni energiji so poleg osnovne cene upoštevani tudi drugi stroški, kot so: prometni davek, priključna močt števni na itd. Niso pa zajeti stroški nabave in dela ter vzdrževanja naprav in sistemov, dovoz goriva. Se posebno pa v cenah niso upoštevani "okoljski stroški" pridobivanja in rabe energije. bistveno nižjih cenah, pa tudi brezplačno, če ne upošteva stroškov lastnega dela in porabljene energije za pripravo. Enako ve- lja tudi za lesne ostanke pri predelavi lesa, saj to ni le cenen in zanesljiv lastni vir ener- gije, pač pa lahko tudi vir znatnih dodatnih stroškov in okoljskih posledic zaradi od- stranjevanja in odlaganja. 3 ZAKLJUČEK 3 CONCLUSION Menimo, da so iz vseh prikazov in analiz že dovolj nazorno razvidni problematika ter 348 Gozd V 54, 1996 dosedanji in prihodnji pomen lesnega kuri- va v slovenski energetiki. Zato naj namesto zaključka navedemo le dve izmed številnih izvirnih pripomb anketiranih porabnikov le- snega kuriva - gozdnih posestnikov, ki po našem mnenju vsebujejo veliko modrosti, izražajo pa tudi širšo problematiko našega podeželja: " Star sem 60 let in za zdaj še ne razmiš- ljam o zamenjavi kurjave. Če pa bi kdaj, bi s plinom. Ja, moje pripombe glede kurjave so kar velike in tehtne. Na podeželju bi sploh prepovedal prodajo in montiranje kot- lov na kurilno olje. Koliko denarja porabi država za nakup kurilnega olja?!. Za mene ' Značilnosti in pomen resnega kuriva v slovenski energetiki velja, če kuri ena kmečka hiša za ogreva- nje s kurilnim oljem, ni več kmečka hiša. Samo to bi še rekel, da naši sinovi in naši vnuki ne bodo vedeli, kaj je sploh gozd. Ne bodo in že ne znajo in tudi nočejo prijeti v roke vejevnika, sekire, ročne in motorne žage, cepina itd. Bolj bomo postajali mo- derni in bogati, vse bolj bodo naše nekoč tako lepe krajine zaraščene in ne9bdelane. To govorim za našo Tolminsko. Ce se za- peljeta po naši Soški dolini, ne boste videli drugega kot slabo cesto in grmovje, ponav- ljam grmovje! Pa ne zamerita mojim mi- slim". (Anketiranec s Tolminskega.) "Kurili bomo s kurjavo iz svojega gozda, ker je doma. Rudnike zapirajo, elektrika se draži, plin pa ima Veliki brat. Zapre ventil pa plina ni. Kurilno olje je za devize. Imajo ga Arabci". (Anketiranec s škofjeloškega območja.) 4 UPORABLJENI VIRI 1. BERNARD, H. 1988. Energie aus Holz. All- gemeine Forstzeitung 7, Wien. 2. BOŠTJANČIČ, Ji ZUPAN, M.1994.1zboljša- na toplotna zaščita zgradb- obremenitev okolja. Okolje v Sloveniji. Zbornik TZS, Ljubljana. 3. BUT ALA, V. 1995. Elektrika naj ne bo za ogrevanje. DELO- DOM št.46, 16.nov.1995. 4. FERLIN, F. 1995. Strategija sonaravnega gospodarjenja z gozdovi kot podlaga trajnostni ra- bi biomase v Sloveniji. Slovensko- avstrijski pos- vet BIOMASA- potencialni energetski vir za Slo- venijo. Jarenina, dec.1994. Foto: Lado Kutnar 5. ROBERT, P.1988. De la foret aux chaufferies a bois. lnstitu pour le Developpement Forestier, Paris. 6. SOVIČ, B. 1994. Biomasa v energetski oskr- bi Slovenije. Slovensko- avstrijski posvet: Bioma- sa- potencialni energetski vir za Slovenijo. Jare- nina, 1994. 7. ŠINKO, M. 1989. Dejavniki uporabe lesa za ogrevanje stanovanj v RS. Zbornik gozdarstva in lesarstva št33. BF & Gozdarski inštitut, Ljubljana. 8. ŽGAJNAR, U BITENC, B. 1995. Količinska, strukturna, prostorska in energijska ocena stanja rabe lesne biomase za energijske namene v Slo- veniji. Elaborat Gozdarski inštitut Slovenije, Ljub- ljana.~ 9. ZGAJNAR, L. 1995. Vprašalnik o porabi lesa (drv) v slovenskih gospodinjstvih. Gozdarski inšti- tut Slovenije, Ljubljana. 10. URAD ZA STATISTKO RS. 1993. Popis pre- bivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v Republiki Sloveniji 1991 -Končni podatki. Statistične informacije št 82. Ljubljana, 5.april1993. 11. URAD ZA STATISTIKO RS.1993. Anketa o prejemkih, razhodkih in potrošnji v gospodinjstvih RS. Opremljenost gospodinjstev s trajnimi potro- šnimi dobrinami v RS, 1993. Ocena agregata koli- čin porabljenih potrošnih dobrin vseh gospodinj- stev, RS, 1993.Ljubljana, avgust 1994. 12. URAD ZA STATISTIKO RS. 1995, 1996. Statistični letopis RS 1994 in 1995. 13. * Ekologija- Energija- Varčevanje. Aktual- na tema 41. Delavska enotnost Ljubljana, 1987. 14. *Strategija učinkovite rabe in oskrbe Slove- nije z energijo. Strokovne osnove. Ministrstvo za gospodgrske dejavnosti. Ljubljana, 1994 15. * Sumarska enciklopedija. Drugo izdanje. Ju- goslovanski leksikografski zavod, Zagreb, 1980. Opomba*= več avtorjev! GozdV 54, 1996 349