Stran 33.
Kmetijstvo.
Varujte svoje prijatelje.
Prepogosto čujem po kmetih pritožbe zoper razne neljube goste na polju, na vrtu, v gozdu, v vinogradu: poljske miši, gosenice, hrošče, ušice in dr. Dokazuje se ogromna škoda, ki jo napravljajo, in svetuje se cela vrsta sredstev k pokončevanju.
Toda vsak razumen gospodar mi da prav, ako trdim, da teh škodljivcev nikdar ne zatremo z umetnimi sredstvi, ampak prepustimo to prirodi, le ona sama nas oprosti teh škodljivcev.
»Varujte živali in ptice"!
Stran 34.
V dokaz temu, evo par zgledov iz sosedne Rusije o varstvu ptic.
Podnebje južnozapadne Rusije je po večini enako onemu v Avstriji in tudi živalstvo je zelo enoisto. Pa zakaj se pri nas ne nahaja toliko živali, kakor na Ruskem? Odgovor je lahek: „ker je uničujemo in preganjamo"!
Kdor je imel priložnost bivati na Ruskem, gotovo je vsakega pozornost obrnilo velikansko gnezdo na poslopji ruskega gospodarja — gnezdo štorklje, čaplje. Tega ptiča ima ruski gospodar za svojega čislanega gosta, z ničemur mu ne škoduje, tako da je Caplja pri njem tako domača, da hodi po dvorišču med drugo perutnino. Škodovati ptici, bi imela vsa družina za velik greh, zakaj prepričana je o njeni veliki koristi. Spomladi po povrnitvi iz toplega juga poišče caplja svoj stari stan — gnezdo, kjer je imela lani mladiče — in skrbi za nov zarod; to se ponavlja dolgo vrsto let, dokler se dotično poslopje kako ne spremeni in ne zadene čaplje skupna usoda — smrt. In v tem slučaju podeduje gnezdo druga. Družina težko pričakuje čaplje z juga, pozdravlja jo z ljubeznjivimi besedami, podaja nji na dvorišče hrane, pri čemur jo ogleduje, je-li v resnici njihova caplja, kateri so na jesen privezali rudeč trakec, v dokaz, seli vrne nazaj.
Zanimivo je življenje te ptice, kako skrbi za svoje mlade. Zgodaj zjutraj do pozne noči leta po polju in travnikih, išče, kje kak gospodar dela na polju in kje bi našla največ ličink in golazni — in da taka ptica potrebuje precej, da napolni želodec, ni treba posebej omenjati. Par. korakov za oračem stopa po brazdi cela tropa čapelj in drugih ptic, in gorje ogercu ali miški, katero plug izorje, bistremu ptičjemu vidu nič ne uide.
Zanimivo je opazovati čapljo po letu, kadar se zanje žito; v tem času izpeljava caplja svoje mlade, 2 do 4 iz vsakega gnezda. V tropah priletavajo na polje, vedoč, da dobijo tu dosti za pod kljun. In da bi njim izpod kose ali srpa pač nič ne ušlo, približajo se tako blizu, da jih je moči z roko prijeti; kakor hitro se pokaže na pr. miš, žaba, gaščerica, hop! jo že ima v dolgem kljunu. To se godi celi dan, dokler so delavci na polju; kakor hitro pa le ti odidejo, leti tudi caplja domu, zadovoljna z dnevnim dobičkom.
Naj omenim nekoliko še o drugem živalstvu. Na Ruskem je v resnici mnogo ptic in živali, roparskih in koristnih in to zato, ker se ropne preganjajo malo, koristne čisto nič. Lisica, jež, krt, vidra, orel, kanja, vrane se prištevajo med škodljive živali. Vprašajte pa ruskega kmeta, ali lisica davi vedno le domačo kuretnino? Odgovori vam, da se lisica po leti hrani z mišmi in da se najlažje dobi lisica tam, kjer je največ poljskih miši; tam se lisice shajajo, tam jih po noči pričakujte!
Isto velja o vpijatih pticah; če ta ali oni škodljivec zaduši kakega mladega zajca ali jerebico, za to se na Ruskem ne brigajo. — Koriatnih ptic, slavcev, škrjančkov in podobnih, pa ni pri nas nikjer toliko, kot na Ruskem. Ni ga vrta in gaja, da bi ne bilo slišati meseca majnika velikih slavčjih koncertov cele noči in po dnevu žvrgolenja najraznejših krilatcev. In kako taka množina ptic uniči vsako golazen, dokazuje na pr. sledeči slučaj.
Na obširnem gospodarstvu je vrtnar, kateri oskrbuje okrog 60 desjatin vrtov in sadovnjakov, v pomoč ima samo dva pomagača. Ko ga pri obisku vprašam, kako more s tako malo pomočjo izhajati v tako razsežnem prostoru, mi odvrne z nasmehom: „Ako bi služil kje v Avstriji in imel v oskrbi tako velikanske vrtove, si niti predstavljati ne morem, koliko bi moral imeti pomočnikov za obiranje gosenic in prstenčarjev, tukaj pa sem s tem delom gotov v par dneh; to delo oskrbujejo največ ptice". Za obiranje gosenic se na Ruskem malo kdo poprime, pa vender o takih škodah po gosenicah, kakor pri nas, ni čuti. In vzrok temu? Gotovo le nvarstvo ptic in živalstva".
Ruski gospodar ima do ptice nekako spoštovanje in žaliti jo, bi imel priprosti ruski mužik za greh! Najboljši dokaz tega spoštovanja je „praznik ptic in živalstva", ki ga imajo vsako leto v staroslavni Moskvi in h kateremu prihajajo nebrojni prodajalci in kupci ptic. Vsak nakupi ptic po možnosti, bogatini jih nakupijo velike množine — pa ne zato, da bi jih vzeli domov, ampak da bi jim dali prostost; izpuščajo jih ko j na mestu iz kletke, opominjajoč, naj se v drugo ne dajo več ujeti! — In podobnih zgledov o varstvu ptic na Ruskem je mnogo.
In pri nas?
Vpijate ptice in živali se zatirajo vseobčno, tudi postava to dovoljuje, in to samo zato, ker uničujejo divje zajce, jerebice, divje peteline, fazane in dr. za gospodo važno zver; — a dovoljujem si vprašati:
nAli mar vrana in kragulj živita samo o jerebicah in zajcih" ? Vsak gospodar mi odkimava — in ako bi nam zveri pojedle tudi vse jerebice in zajce, ne bode to kmeta toliko bolelo, kakor če mu miši uničijo celo letino!
Zato svetujem slovenskim kmetovalcem: „Ne izmišljujte si preveč umetnih sredstev za pokonče-vanje raznih škodljivcev, zakaj le malo pomagajo; pustite to prirodi, ona najbolje za nas poskrbi, pa le v slučaju, ako jo tudi vi podpirate, t j. ako varujete ptice in živali sploh, v prvi vrsti pa koristne.