OB 150-LETNICI LEVSTIKOVEGA ROJSTVA
Bomo ohranili kulturno dediščino?
V okviru priprav na proslavo ob 150-letnici rojstva Frana Levstika so prejšnji teden obiskali Velike Lašče predsednik SML Marjan Rožič, predsednica MK SZDL Nuša Kerševan in predsednik občirtske skupščine Vili Belič. S predstavniki krajev-nega odbora za pripravo Levstikove prosla-ve so se pogovarjali o nekaterih težavah (predvsem denarnih), ki se pojavljajo pri prenovi velikolaškega kulturnega doma. Seznanili so se tudi z nujnimi ukrepi za ohranitev nekaterih dragocenih kulturno-zgodovinskih spomenikov v Retjah, Pod-smreki in na Rašici.
Prav v teh dneh domačini z velikim zago-nom obnavljajo kulturni dom, v katerem bo nivojsko padajoča dvorana z 220 sedeži. Čeprav so krajani s prostovoljnim delom krepko skrčili 6,9 milijonov dinarjev, koli-kor je bila predračunska vrednost prenovi-tvenih del, a so se zaradi vedno dražjega gradbenega materiala znašli v škripcih. Ker bo dvorana širšega pomena in ne bodo imeli od nje koristi le Laščani, se je Marjan Rožič
zavzel, da bi manjkajoči denar (okrog 2 milijona dinarjev) za notranjo opremo zbra-li s sodelovanjem posameznih ljubljanskih in drugih delovnih organizacij. Le v tem primeru bo dvorana nared do 19. septem-bra, ko se bodo začele Levstikove slavnosti.
Medtem ko priprave na samo proslavo potekajo nemoteno in so s študijem Javor-škove igre »Ljudski glas« začeli tudi že člani KUD »Primož Trubar«, pa ostaja še naprej pereče vprašanje:  Kako ohraniti nekatere
V kratkem bo izšel priročnik za šolske ekskurzije, ki v velikem števi-lu prihajajo v Velike Lašče in v Lev-stikove Retje, z naslovom »Potova-nje k Levstiku«. Junija pa bo pri založbi Obzorje izšel tudi »Vodnik po Velikih Laščah«.
objekte, ki so tesno povezani z življenjem in delom velikanov slovenske kulture kot so Primož Trubar, Josip Stritar in seveda Fran Levstik?
Kakor je opozoril član krajevne skupnosti odbora pisatelj Jože Javoršek, so v preteklih letih dopustili, da od Ilijeve kmetije v Ret-jah, kjer je marsikdaj ustvarjal Levstik, ni ostalo skoraj nič prvobitnega. Prav tako propada Stritarjeva kašča v Podsmreki in zdaj grozi (če ne bo družba zbrala nekaj denarja), da bo postal zasebni vikend tudi Tenkov mlin na Raščici, kjer je kot pravi izročilo, stal dom Primoža Trubarja.
To pa so kulturno-zgodovinski spomeniki, ki - če bodo ohranjeni - velikolaškemu koncu dajejo svojevrsten pečat in privlač-nost. Prav zato je Marjan Rožič poudaril, da jih je potrebno čim prej zaščititi in prenoviti, saj je to naš dolg do generacij, ki prihajajo. Denar bi še najlaže zbrali s sodelovanjem delovnih kolektivov, ki bi nad posameznimi objekti prevzeli pokroviteljstvo. Ne nazad-nje bi bili vsi omenjeni objekti prej ali slej tudi komercialno uspešni, saj je v trikotniku med Retjami, Podsmreko in Raščico brez števila možnosti za turistično dejavnost. Še posebej zato, ker so ti kraji, čeprav so pred durmi Ljubljane, ekološko razmeroma neo-krnjeni.
Ker pa se delovne organizacije, ki bi bile pripravljene sodelovati pri ohranjanju kul-turne dediščine, lahko opro le na jasne načr-te in številke, bodo morali v Velikih Laščah čim prej narediti podrobnejši in dolgoroč-nejši načrt, po katerem naj bi obnavljali ogrožene spomenike.
GREGOR PUCELJ