Na seje jih ne vleče, pritegne pa jih delo
V zadnjem obdobju se kot poseben problem delovanja ZSMS pojavlja njeno uveljavljanje v okvlru krajevne samouprave. Ob tem, ko ugotavljamo Izreden pomen In vlogo krajevne skupnostl v celot-nem razvoju polltlčnega alstema soclallstlčnega samoupravljanja, ko sa zavedamo pomena samoupravnega organlzlranja prostora, kjer delovnl Ijudje žlvljo, torej samoupravnega uveljavljanja Intere-sov delovnlh Ifudl, ko gre za vprašanja urbanega urejanja okolja, za vprašanja praskrbe, za vprašan/a preživljanja prostega čaaa, ugo-tavljamo, da Je zveza mladlne ob reševanju teh vprašanj blatveno premalo navzoča. Prav Interes mladlh pa Je prl tem najpomemb-nejšl.
Stališča, objavljena v dokumentih za 11. kongres ZSMS, poleg teh ugotovi-tev navajajo tudi vzroke. Najprej, pou-darjajo dokumenti, gre za razmerje sil v KS, ki je posledica protislovnega družbenega razvoja v celoti. Ta ra-zmerja se najbolj kažejo v tem, da se vse preveč družbene moči zdnižuje v rokah tajnika krajevne skupnosti in sveta krajevne skupnosti, da je delo krajevne skupnosti vse preveč usmer-jeno v sodelovanje z občinskimi orga-ni, veliko manj pa je naporov za to, da bi prekinili neaktivnost in nezaintere-siranost v delu samoupravnih organov v krajevnih skupnostih samih. Zato množičnosti ni, posebej pa se ne odzo-vejo tisti delovni ljudje oziroma kraja-ni, ki so aktivni v organizacijah zdru-ženega dela.
O tem, kakšno je dejansko stanje vloge in delovanja mladih v KS naše občine, so razpravljali mladi iz KS za okroglo mizo.
Poglejmo nekaj njihovih misli in ugotovitev.
Naloga ZSMS v krajevni skupnosti je velika. Ne gre le za to, da bi mladino »porabili« za raznašanje raznih vabil, za sodelovanje na proslavah. Mladi so se izkazali v številnih akcijah - tako pri tretjem samoprispevku, volitvah, pri akciji Ljubljana 82. Na posamezne akcije se odzove veliko število mladih, pri sprotnem delu pa teh mladih ni, zastavljene naloge ostanejo le na pa-pirju. Izkazalo se je namreč, da lahko mlade pridobimo le s konkretno akci-jo, ki ima določeno vsebino. Del kriv-de za to prav gotovo nosijo družbeno-politične organizacije v krajevni skup-nosti in predvsem socialistična zveza,
ki svoje f rontne vloge ne bi smela opu-stiti takoj po ustanovitvi mladinske or-ganizacije. Mladi namreč morajo začu-titi, da so soustvarjalci in sicer enako-pravni soustvarjalci življenja in razvo-ja ne le KS, ampak naše družbe kot celote.
Malo mentorjev, veliko kritike
Tudi vključevanje mladih v delegat-ski sistem ni zadovoljivo. V republiki je odstotek dober, nikakor pa ne v naši občini. Nesprejemljivo je namreč dej-stvo, da v eni delegaciji ni niti enega mladega člana.
Vsekakor mladi potrebujejo in si tu-di želijo mentorskega sodelovanja iz-kušenih. Prav zato pa je tudi neodgo-vorno, da te naloge nočemo ali ne želi-mo sprejeti. Ta vrsta neodgovornosti pa Jeti prav na vse družbenopolitične organizacije in tudi na društva.
Vsako delo zahteva tudi kritiko, konstruktivno in učinkovito. Žal pa mlade vse prevečkrat kritiziramo le v slabem, redko najdemo besede pohva-le. Pohvalimo torej dobro in zavzeto opravljeno delo in ne bodimo ob tem slabokrvni. Tudi pohvala lahko po-membno spodbudi boljše delo. Tudi ni merilo aktivnosti sodelovanje na se-stankih in njihova številčnost. Mladi -in predvsem mladi - ne marajo sestan-kovanja zaradi sestajanja, želijo kon-kretno delo, da pa jih na številnih se-stankih, če so izjemoma nanje povab-ljeni, ni, je vzrok tudi v dejstvu, da glas mladih, njihove pobude in želje le red-ko naletijo na plodna tla, le redko jih jemljemo dovolj resno.
Vabilo je malo, živ stik vse
V KS Josip Prašnikar je ustanovlje-na OO ZSMS. Na ustanovni sestanek so razposlali okoli 200 vabil. Odzvalo se je le 20 mladih, s čimer pa niso bili zadovoljni. Zato so se neposredno po-vezali z mladimi. Na drugo vabilo se jih je odzvalo 140. S tem obiskom je bil iniciativni odbor seveda zadovoljen. Potem so sklenili narediti smernice in program  dela.  Povabili so tudi vse DPO y KS in so prišli. Potem so orga-nizirali problemsko konferenco, da bi se pogovorili o nadaljnjem delu. Socia-listična zveza jim je ponudila roko so-delovanja in pomoči. Prostori KS so tudi prostori za dejavnost mladincev, ki je iz dneva v dan raznovrstnejša in bogatejša.
V KS Ledina si je iniciativni odbor prizadeval dobiti mlade za ustanovni sestanek OO ZSMS. Njihova metoda dela je bila konkreten stik z mladimi. Žal se je ustanovnega sestanka udele-žilo zelo malo mladih. Glavni problem je, da mladi s strani socialistične zveze ne dobijo nobene pomoči. Na razširje-ni sestanek so na primer povabili tudi ZZB, ZRVS in SZDL - pa ni bilo niko-gar! Zato se morajo znajti sami.
V  KS Vodmat mladi pravijo, da je vse v redu, le da ni čutiti mladih ko-munistov. Teh je namreč 28, a se ne odzovejo niti na vabilo za sestanek. V delegaciji za KS in SIS je 11 mladih, od teh pa le eden dela v ZSMS. KK SZDL je namreč kadrovske priprave vodila sama, brez sodelovanja ZSMS. Sicer pa je mladinska organizacija v tej KS zelo aktivna in lahko služi tudi kot primer dobrega dela mladine v krajevni skupnosti.
V KS Stara Ljubljana se mladi lahko pohvalijo z dobrim sodelovanjem s KK SZDL, ki vedno nekaj svojega ča-sa posveti tudi mladim in njihovim problemom. Prav zato in tudi zaradi interesa mladih se ni bati, da mladina tudi v prihodnje ne bi pokazala vseh svojih sposobnosti, ki jih je že toliko-krat tudi spravila v življenje in v kon-kretne aktivnosti.
N. L. Č.