Katollšk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za čet« rt leta 1 gld. Ifckr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na t« d;in praznik, izi4e
Danica dan poprej.
Tečaj XXIII.	V Ljubljani 23. grudna 1870.	List 51.
Zapoved ljubezni ali usmiljeni Samarijan.
Ljubezen božja rajska je cvetlica , Presrečen ta, ki v lasti jo im4! Raduj e se lahko mu serce, lica, Kdor ljubi gorko in čez vse Boga; Prelepa je pa tudi nje sestrica, Ljubezen zove se do bližnjega. O blagor sercu, ki z obema sluje! Zveličar sam v priliki dokazuje.
V	Jeruzalem ko gre on čez planjave, Nenadoma približa se za njim Izvedenec, clo učenik postave, Vprašaje ga: Gospod, kaj naj storim, Da gledal nad zvezdami bom višave, Da tam pri Stvarniku se veselim; So bo minulo mi življenje Časno,
Da sprejme me Jehova v stanje krasno?
Prijazno Jezus mu v oko pogleda In resno-milo ga nagovori:
V	postavi ni li jasna ti beseda ? Kak bereš ? — kaj tam pisano stoji ? Težavna ni gotovo le-ta veda ,
Saj že otrok se vsaki je uči; Ak res učitelj si postave pravi, Povej tedaj : kaj bereš v postavi?
Da naj v ljubezni res Gospodu služim, — Tako postava božja mi veli, — Da dušo, serce, misli, moč si združim, Darim Bogu za njega milosti; Da bližnjega s pohujšanjem ne kužim. Tolažim pa ga v sili, žalosti, Da rad pomagam njemu iz potrebe, Da ljubim ga, kot ljubim sam'ga sebe.
Izverstno si, učitelj , odgovoril , Dobrotni Jezus reče mu na to , Ce boš po tem ukazu vselej storil, Te zagotovim: dobro kdaj ti bo! Ker dan veselja se ti bo zazoril Ko boš zapustil revno to zemljo, Kriiatci bodo s tabo vsi veseli
V	naročje Abrahamovo hiteli.
Gospod ! zdaj hlinjeno učitelj reče . Postavo rad natančno bi poznal, Da bi jo vedno bolj in bolj goreče Do pikice natančno spolnoval, Da bom deležen unkraj-grobne sreče, Ko tek p<-zemeljski bom dokončal. Zatoraj prosim, sluga tvoj ponižni, Povej, odkrij mi: kdo pa je moj bližnji?
„Se potnik v Jeriho 'z Jeruzalema" — Prične zdaj Jezus — ,.je na pot podal, In k«-r le-to pečevje gojzd objema , Je vtrujen kdaj počival in postal. Pa glej! naenkrat skrita prej in nema Se dvigne nadeuj roparska derhal,
Ga verže k tlam, že z batom mu namcrja, S prederzno silo d'nar od njega tirja.
Ne more revež se ustavljati sili, Zastonj pogum, previdi, je njegov, Zastonj solze; proŠnjA glasovi mili Množe derliali serd do njega nov': Oropajoč, so strašno ga ranili; Pustili tamkaj mertvega na pol, V groznem stanu, v stanu zapušenja, Da v lastni kervi učaka kou'c življenja.
Morivci ko odšli so že v goščavo, Po poti tej duhoven gre vesel, Ki v tempeljnu je Jehovu v slavo Daril in pesmi svete prej odpel; On urno grč, — al ko pa zre v nižavo, Zagleda ranjen'ga, pa da otel Bi ga, ni Časa zdaj: nebo se že oblači — Si misli, in — neginjen odkorači. —
Le malo časa je med tem minilo, Ko pripotuje mimo tam levit, In ranjen' revež vanj ozre se milo Kot hotel bi pomoči ga prosit', Pa glej, sercč terdo se okamnilo, Ne da nesrečnemu se omečit', Neobčutljiv nesrečo — pogleduje, — Oberne se, ter naglo stran potuje.
Prebritko čuti ranjen' zapušenje, Zastonj ozira krog se zdihajoč ; Ah ! ni človeka, ki bi mu terpljenje Polajšal in prihitel na pomoč. Že ugasuje žalostno življenje , Se Miža zadnja ino grozna noč, Globoke rane ga peko, skelijo, Viharji smertno pesem mu glasijo.
In zdajei mem prijezdi po tej cesti Kupčijski človek, čverst Samarijan, — Pri judih bil ta rod je kot nezvesti Jehovu. čerten in zaničevan, — To ve on, toraj v žalostni zavesti Tak tirno jezdi čez Judejo v stran, Ki vedno polna serda je, prepira, Ter Samar janom vedno kaj ovira.
Bo temu serce usmiljeno mar bilo. Sočutje ga peljalo k revnemu V Al mu celo ne bo Se privošilo: „Sej jud je, prav zgodilo se je mu!1' — Ne, ne! ječan je ga je presunilo , Ves ginjen je pretužnega stanu. Če jud al ajd je revež, ne vprašuje, Sej človek je, ki za poinoč zdihuje!
Ne misli nič; da lahko tam v bližavi Opre«'vajo tud' nanj razbojniki;
Kar stopi s konja, ga pustivši v travi,
Ino v dolino k revežu hit.*.
„Moj dragi brat, o kaj ti je?" mu pravi,
Tolažbo, up mu v sercu obudi;
In da hladc se rane, bolečina
Prijazno vlije vanje olje, vina.
Zdravilo hasni, nova moč prešine S tem ude vse, čutila okrepčA; Zahvale zdihljej iz serca globine,
V	ck<' solzica vroča priigrri Otencu v dar za blagoserčne Č?ne, Ki zdaj na pot ga lahno popelji — Na konja posadivši siromaka,
On sam pa peš pri njem uaprej koraka.
In tam v daljavi koča dobro znana
V	prijetnem krajn kon'c polj A stoji, Za samarijske potnike vravnana,
Da v nji se lahko vsaki pogosti, — Ki ni v Judeji mu prilika dana; Tu vstavi se popotnik sinil jeni. Ker noč je že, si prosi prenočišča In ranjenemu mehkega ležišča.
In ko je nslišan , spira, prevezuje Mu rane, posteljo vravn/i mehko; In ko bolnik otožen omaguje, Mu vlija v serce upanje sladko: „Tež'ive Bog obilno tam plačuje," S tim terdi v veri revnega močno; Če tudi sam počitka potrebuje, Pri njem v ljubezni eelo noč prečuje.
Ko se ima že beli dan zaznati, Pokliče gospodarja mu rekoč: Zdaj moram urno dalje potovati. Za ranjenega skerbi na vso moč! Jaz kupec zdaj r»-s nisem se bogati, Pa le zanesi set nazaj gredoč — Na, roko svojo dam v zagotovilo. Da bodem skerb povernil ti obilo!
Prijatel, z Bo^om! pravi v poslovilo Gostuiku, in denara dva mu da, — Pr«-j ko se solnee trikrat bode skrilo, Me pot nazaj do tebe pripelja; f> priiadetje tvoje bo hasnilo Bolniku, bom hvaležen iz serca: — K< r bogateji se gotov' bom vračal In ves tvoj trud bogato ti poplačal."
„Kdo bil je bližnji?" praša Jezus mili, ,,Izmed letih nesrečnem' revežu?" „ „Le-t/i, ki je pomagal v hudi sili , Ki *eri'no srniljenje "kazal mu!"** Je učenik postave zdaj h čutili Spoznanja rek< l Izveliearju: „Tako. da v last kedaj ne boš pogubi" Mu reče Jezus — ,.ti ljudi' vv ljubi!**
K a J os lav.
Tri mesce na JhUrovem•
LVIL
(Pot iz Balbeka proti Libana in čez Liban. Dar-el-Ahmar in prijaznost katoličanov. Ajnatu in menda naj revnisi cerkev ne zemlji. Razdjacje zarad Jusnf-Karama. — Cedrov log in njegova slava.
Cedri iz bibliSke dobe. — Naher-el-Kadiset. Ebšireh.)
V Balbeku sem se bil sosebno soznanil z o. Markom, maroniškim posebno pobožnim duhovnom. Pravil mi je med drugim, da ondi vse govori in študira le arabski jezik, zraven tega se je on le samo še sirskega učil.
Odrinili smo iz Balbeka 18. majnika zjutraj o 7/26 in šli smo čez široko, bolj slabo polje proti severu. Žita bo bile prav revne. O smo bili blizo starega, precej -visokega korinškega stebra sredi polja; ne ve se prav, kaj pomeni, — neki glas je bil, da tukaj je sredina Cclesirije. Bližati smo se začeli sčasoma pervi čisto katoliški vasi Dar-el-Ahmar (t. j., rudeče prebivališče), ob levi pred nami je bila vas Ean z mohamedanskimi, in ob desni Kinejse s kacimi 30 keršanskimi prebivalci. Ob-nebje je ondi viditi kakor pri nas ob tem času; pohlevni libanski vetrič nam je pihljal nasproti in prav dobro del.
Ob 8 smo zakernili v libanske predgorč in še le o S14 smo šli skoz omenjeno ,,rudečo vas." Stopil sem v naglici pogledat maroniško cerkev, ki je prav čedna in ima 4 duhovne. Ljudje so prav prijazni in marsi-kteri se mi je grede naproti posmejal, kakor človek, ki ima dobro vest, v tem ko se pa marsikteri bogati m'»hamedani radi deržč nekako dolgočasno resnobno, marsikteri tudi prav gerdo, kakor pri nas kak liberalec, ki že 12 let ni bil pri spovedi in 2\U leto ne pri pridigi. Više) nad vasjo, ko sem naprej šel, mi je duhoven naproti prišel, ki je tudi laško govoril in pravil, da je tukaj 3—4»>0 maroniških katoličanov, pa da so prav revni. Ni čudo, ker kraj je pusto bregovje. Nejeverniki in razni ločnikarji imajo lepe poljane, reveži katoličani pa libansko skalovje. Bog daj bolje! Kaj dobro pa mi je delo, da sem bil ie zopet med samimi katoličani.
Sli smo v višavo libanskega predgorovja, ki je vse obrašeno z malo vrednim germičevjem, ki ga imenujejo „sindžan" (cirovje); višej je cirovo drevje. Na hribu smo šli mem dveh velikih trop ljudi, ki so imeli razne berkla-rije po tleh, so ob prekopi kuhali in obleko sušili po drevesih; bili so blezo preljubi cigani, ali pa sicer kako nestanovitno pastirsko ljudstvo, ker kmalo potem sem vidil prav veliko čedo lepih belih koz, ki so sindžan objedale. Dolgo smo jezdili po silo skalovitem predgorji prek velicega in snežnatega Libana. O kake pustote! Prava ternjeva pot za uboge katoličane! Tolažite se ubožci, sej življenje je kratko: naj le imajo turki tolste poljane in lepe mesta, tudi to ne bode zmiraj. Še le proti enajstem smo zavili v dolino, nad ktero jc na drugi strani pravo libansko gorovje. Gorje libansko stoji silo mogočno, je belo rjavkasto, z germičevjem sem ter tje, proti verhu so bile velike lise snega. Vsa peščena dolina je nekoliko obdelana: ljudstva je viditi malo, le sem ter tje je kaka koča. Kaj lepa bistra vodica Ajn-Ata teče po prekopu od jutra proti srednjemu morju, zdelo se je pa, kakor bi tekla z nižjega na višje.
Proti 12 smo dospeli v vas Ajn-Ata, ki ima ime od ravno omenjenega potoka. Tukaj ni druzega kakor malo grobelj, ki imajo biti hiše. Take cerkve nisem vidil nikjer na svetu, kakor je tukaj, namreč tako revne. Zložena groblja iz debelih skal, morebiti slabeje kot so pri nas apnenicc, da se skoznje vidi; okna kakor v hlevu — brez šip ali kacega reda; strop pri nas ni pri nobeni »upi tako žalostno zmetan kakor tukaj , iz malo krev-ljastega lesa in suhe hoste zgorej ; vrat ni nič, je po vsi širjavi odperto; za stopnice pri velikem altarji so
kake gerde srovo skale, pa ne v redu vložene; slaba podoba in britka martra na oltarji je vsa oprava, tudi sicer po cerkvi skale sem ter tje ležč; od stranskih oltarjev ali naj manjšega olepŠanja ni ne cinka ne podobe!
Kaj pomeni to razdjanje? Turki so bili pred nekaj časom prišli, razdjali cerkev, in vse hiše razderli, pa vse pograbili, duhovno stanovanje tudi porušili, vse požgali! Zakaj? Bil je nekoliko poprej tistirohovž, ko se je znani Jožef Karam ustavljal zoper namestnika, ki je bil od visoke porte poslan Maronitom, kteri so pa der-žali s svojim rojakom Karamom, in sprejeli ga bili prebivalci v Ajn-Ati. Od tod ta huda kazen. Prišel je bil potem sicer paša iz Damaska in z njim francoski konzul, kakor so pravili, ter sta škodo cenila na 45,000 piastrov, odškodnine so imeli dobiti pa le 17,000 piastrov.
Pravil mi je te reči duhoven, ki je sedel na grob-Ijah in je bil prišel iz Beščre z une strani Libana, ker je bila ravno neka deklica umerla, in je ostal tukaj, da je imel tretji dan opravilo. Bil je ves stergan; pravil je tudi, da ondi ljudje ne dajo kaj za cerkev, leto je, kar dajo „go3podje blezo da tujci, — najberže pa sploh kristjanje na večeru. Pritožil se je čez turke in enekrati je rekel „Gran-Turko battal," veliki Turčin je hudoben.
Da tukaj ni bilo dobiti kaj jesti, se lahko razume; gledali smo pa mi revežem dati, kar smo kaj mogli, zlasti v denarji. Pet ali šest hiš je ondi blizo prebivalstva.
Ob 1 popoldne smo zapustili ta prežalostni kraj, kterega bom ravno tako malo kdaj pozabil, kakor znamenito popotvanje čez visoki Liban ali Libanon, ki smo ga zdaj bili nastopili. Sli smo naravnost na višavo in naš namen je bil priti k glasovitim „Cedrom" in potem v mesto Bešere na Libanu — še tisti dan. Ker so bili konji trudni in ne odveč napaseni, je bilo treba čez visoki hrib več peš hoditi kot jezditi. Dobil sem bil dolgo palico, ki mi je veliko pomagala, da sem se večkrat kar uškal nakviško po stezi, ki je veči del silo sterma. Ob 2 smo bili že blizo snega visoko. Ob levi smo vidili zraven druzega Snežnika od deleč štirvoglato jezero, ki ga je bilo od deleč kaj prijazno gledati. Nazaj doli je kaj velikansk pogled na Predlibanon proti Balbeku; daleč proti jugovzhodu kupi častitljivi Hermon kviško. Ker so bile pod verhom bolj po dolinah široke snežne lise, je bilo treba večkrat sneg gaziti, kar je bilo prav težavno. Nekaj se je tajal, bil je pa veči del močno v plazove zgnjeten in vterjen. Pod verhom je bila velika čeda koz z dvema pastirjema. Pasejo se po ternjih (šok, ballaaj , po „zafaru" (nekem vrednjaku); tudi neko prav veliko repje raste po višavi.
Ob ®/44 smo bili na verhu. Hodili smo hitro, kar se je dalo, in menim, da nekako 0—10000 čevljev utegne visok biti, kjer smo ga prestopili. Na verhu, kjer je bil hrib prešipnjen, je veter tako silovito bučal, da bi bil človeka kmali nazaj zagnal; tudi mraz je bil prav občutljiv proti verhu. Ob drugi strani je bolj osonje in torej še več snega. — Kmali kmali pa smo pred seboj ne deleč zagledali majhen log samih silovitih cedrov, ki jih arabci „ars" imenujejo.
(Konec tega oddelka nasl.j
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. V ceni je blagor Avstrije? Pruski in ruski časniki sovražljivo pišejo zoper Avstrijo. To je hudo znamnje; pripišejo naj si pa to tisti, kteri ne puste, da bi se narodi zedinili, pomirili in bi Avstrija močna postala, ter bi se ji na Francoskem oslabljene Prusije ne bilo treba bati. Marsikteri vekači pa tega nočejo, ker žele Avstrijo razdjati in nas poprusiti. Keč je za Avstrijo toliko nevarniši, ker celo amerikanski listi pišejo, da je tudi Amerika z Rusijo v komolce.
Grant, amerikanski predsednik, meni novojorški cerkveni list, bi bil že marsikak red lahko dobil od Rusa, ako bi republikani za redove kaj marali.
Povernjenje k Bogu in k sv. veri je potrebno, da se Avstrii sreča poverne. Eden dunajskih dnevnikov pravi: Na Avstrijanskem se res že dolgo spreminja, pa to ni prerojenje in pomlajenje, ampak nasproti je der-venje deržave nazaj za celo stoletje do tako grenko občutenih dni Jožefa II. Neka skrivna moč iše katoliške postave, nrave in načela iz vstave odpraviti, kar bi jih kje v nji bilo. Povsod se naletva na sledi tega djanja. Take so: Odprava konkordata, razkeršantvanje zakona, odverževanje postdv, ki zagotavljajo spoštovanje pred katoliškim bogočastjem, prenarejanje šolstva, zmanjševanje pravic in vpliva Cerkve. Vse to ni doveršeno, pa začetega je veliko. Ako bo to še neke leta tako dalje šlo, bode Avstrija naj manj verna med keršanskimi der-žavami. Kaj mislijo deržavniki, ki to pot gredo ali jo terpe? Kakošno moč si upa Avstrija dobiti, ako zataji načela, ktere so ji nekdaj pripravile slavno mogočnost in veljavo?
Gotovo je, da ljudstvo bode imelo goreče sočutje za Avstrijo le samo, ako bode ona sočutje imela za njegovo vero, za njegov dušni blagor, zakaj Avstrijani so katoličani. Naj se opazuje n. pr. le pri misijonih; tu se razodeva čisto katoličanstvo, milje in dneve deleč liud-stvo skupaj vre, ne le kje na Tirolskem, ampak tudi po Slovenskem in povsod, kjer so katoličani. Deržava bodi verska, in navdušenja narodov si bode svesta.
Avstrija, pravi dunajski „Volksblatt," blezo pozablja, da je katoličanstvo podlaga njenega začetka in obstoja. Pri svojem začenjanji je zavernila mohamedanstvo; s Karolom V je protestanškemu kri-voverstvu meje postavila: danes še derži meč med pro-testanštvom s severa, ruskim razkolništvom in koranom. Filozofija njene zgodovine je edina podlaga njenega bitja in na zvestobo pri njenem odmenu je zastavljeno njeno ohranjenje, ali pa njen razpad."
Po teh besedah dunajskega lista so tedaj sovražniki katoliške cerkve tudi sovražniki Avstrije.
Pretekli kvaterni petek sem slišal iz ust starega vojaškega stotnika, da so v Ljubljani gostilnice tri, v kterih se o postnih dneh nikakor ne dobijo mesne jedi, in te so: Matičkova, Medij atova in Mavsar-jeva. Po drugod, pravi stari stotnik, jed6 take dni zdaj klobase; tudi jaz — mesa vajen bi jih raji; dobila bi tudi kerčmarica lahko privoljenje, ako jo vest skerbi itd. — Jaz pa sem si mislil: To so vendar poštene gostilnice, ki so stanovitne v dobrem celo v sedanjih cerkvi tako zopernih časih; čast in hvala jim! Večkrat sem že slišal, da si nekteri kupujejo potrebnih reči le po štacunah in pri lergovcih, ki so tudi pošteni, narodni in katoliški; zakaj bi toraj taki, ki si jedače ali pijače iščejo po kerčmali, ne le postne dni, tudi sicer ne obiskovali takih poštenih katoliških gostilnic ? Kažimo, da vsaj v tem oziru otroci teme niso razumniši od otr6k svetlobe! Svesti smo si, da jih je po beli Ljubljani še več takih poštenih gostilnic; taka poštena, ki ne daje o postnih dneh mesnih jedi, je zlasti tudi „pri Jelenu" blizo mesarskega mosta, vsega priporočila vredna, in ako se nam dobrovoljno naznanijo še druge, brez po-mislika jih hočemo hvalno omeniti ter priporočiti v krepko vzajemno podpiranje. Na zdravje! — O tej priliki naj pa tudi omenimo, da je v neki štacuni „komi" kmečki ženi lagal, da očetje jezuiti (ki pridejo v misi-jon) le denar pobirajo itd. Naj pomnijo taki lažniki in zapeljivci, ako oni očitno ljudi motijo, da tudi mi katoličani nismo dolžni molčati, in da tergovišnici ne bode v korist, ako se razglasi, da tam in tam se je tako zoper cerkev itd. govorilo.
Se o ne kterih bolj učenih časnikih za naroebo v novem letu. Mikaven spis v zadnji Danici zastran političnih časnikov, ki je s toliko previdnostjo in skušnjo pisan, me spodbuda, še mnogim gospodom po deželi, ki se bolj natanko z bogoslovskim naukom ali z drugimi vedami pečajo, imenovati nektere znanstvene časnike in pot, po kteri se naj hitreje in naj cenejše lahko dobivajo. Ako je to nekterim tudi že znano, je pa gotovo mnogim še neznano.
„Historiach-politische Blatter" v Monakovem so že dosti znane. Zraven politike prinašajo tudi posebne članke o posvetni in cerkveni zgodovini, letos veliko o cerkvenem zboru in njegovih obravnavah. Plača se irenda lahko na vsaki pošti v srebru. — Za temi je med kranjskim duhovstvom nar bolj razširjen časnik „Natur u. Offenbarung, Miinster. Članki so večidel na-turoznanski in ker se dan današnji sovražniki vere nar boli šopirijo z naturoznanskimi znajdbami, je pač dobro, da duhoven ve iz lastne vednosti njih puhle ugovore zavračati. Letos je bilo več mikavnih člankov o: „Mensch und Affe" i. dr. (12 vezkov po 48 str. 8°j *)
Nar cenejši in bogatejši, namreč poln kratkih bu-kvarskih in znanstvenih naznanil , je pa: Literarischer Handweiser von Hiilskamp u. Runp in Miinster." Vsaki mesec 1 zvezek okoli 22 strani velja 25 grosev - 1 gl. 25 kr. 8r. Nove bukve so po imenu in ceni iz vsakega predmeta posebej napovedane, veliko bukev in brošur, posebno bogoslovskih, modroslovskih in zgodovinskih je presojenih po njih notranji veljavi, in zadej so naznanjeni s prav drobnimi čerkami članki mnogih drugih znanstvenih časnikov, da vsaki, kdor išče kacega članka ali si hoče kteri časopis naročiti, lahko najde, kakošen je njegov zapopadek. Le tisk tega časnika je precej droben, pa ravno zato toliko obsega. Članki so v cerkvenem duhu pisani.
Prav v cerkvenem duhu pisan in še ložje umljiv kakor „Natur u. Offenb." je „Der Katholik von Mou-fang und Heinrich in Mainz." Ima večidel bolj dolge članke, prav znanstvene, pa tudi prav poljudne in pobožne; druge bukve le bolj kratko in po moji misli včasih precej po verhu presojuje. Vender včasih ktere nove bukve, ki se mu posebno priležejo, vzame za podlago lastnih daljših spisov. V modroslovji se poteguje za novo školastiko, 12 zvezkov po 128 strani, lep velik tisk, 4-/3 tolarjev, narmanj 8 gl. 40 kr. v pop.
O „Chilianeum-u," ki v \Yurzburgu izhaja (12Hefte 3 tol. — 4' sr.), velja skorej to zastran obsežka, le da ima tudi legende in povesti. Nar bolj učen in znanstven, pa ne preveč v cerkvenem duhu (posebno letos ne zastran cerkv. zbora) je theologisches Literaturblatt von Reusch in Bonn., 4 tol. G gl. sr. Presojujc tudi rao-droslovske in zgodovinske dela, skor vseskozi prav te-melito, pa ne verjamem, da bi po deželi ga kdo naročil razun rigorozantov (kterih Bog daj kaj več; — koliko jih je jezičnih in modroslovskih dohtarjev, bogoslovskih pa tako malo!). Iz enakega vzroka ne govorim dalje o „Tubinger theol. Quartalschrift," in \Viedemann, „«»sterr. Vierteljahrschrift." Tudi „Wiener allgem. Literaturztg.," v. Wiedemann, ki VBaki teden izhaja (S gld. na leto), ima slabe lastnosti svoje sestre iz Bonn-a brez njenih izverstnih lastnost. Presojuje bukve vsake verste, celo pesniške dela, romane, jezikoznanske knjige itd. Bolj ko drugi se ozira na delavnost avstrijanskih pisateljev in na take knjige, ki naše dežele zadevajo.
Ti časniki se po imenovani ceni lahko po bukvar-
*) Ker se nekteri gospodje posebej pečajo s posebnimi tvarinatui n. pr. naravoslovjem itd., bi naši deželi koristili, ako bi kotli včasi „Danici" dopisati v zadevni reči, kar menijo, da je dol-ro ali celo potrebno za na« narod, da se zmote in lati sovražnikov
pojasnnj»*jo, ljudstvo podučaje iti. Prosimo.	Vr.
*
lih dobivavjo, vender prinašanje na kmete vzame dosti časa in denarja. Najlože je, Če se naročč na pošti v Ljubljani (drugod po deželi: razun „hist. pol. BI." menda ne). Plača se v srebru, malo manj kakor pri bukvarjih, pa še nekaj v domačem drobižu za pošto, in potem pride vsaki list naročevalcu na zadnjo pošto, vender včasih brez „adrese<< Zato se je treba z domačim poštarjem zmeniti, da ne meni, da se mu ti listi na poskušnjo ponujajo in da jih ne za^erže. Tako n. pr. veljd sicer „Natur u. Offenb." 3 gld. sr., po pošti pa 2 gl. 84 kr. sr. in 18 kr. domačega drobiža, pa se tako hitreje dobiva in z domačo pošto. „Litter. IIandweiser" sicer 1 gl. 25 kr. sr., na pošti pa: 1 gl. 22 kr. sr. in 10 kr. domač. Zavolj gotovosti pa ne smč pozabiti pri naročevanji poprašati, ali pride časnik na zadnjo pošto. *)	S—o—
Kaj je prinesel Miklavž šolskim otrokom. V praznik neomadežanega spočetja Marije D. je katoliška družba v Čitalnični dvorani 40 revnih dečkov in 40 deklic z novo zimsko obleko obdarovala. G. dr. Von-čina je ubožčekom razložil pomen tega darila. Sicer se jim je obleka delila še le o Božiču, letos pa jim je sv. Miklavž prinesel gorko opravo, da v hudem mrazu ne bodo zmerzovali. Opominjal jih je k hvaležnosti do dobrotnikov, zlasti pa do dobrotnic, ki so v gerdem vremenu veliko potov storile, da so le otroške obleke poprej dodelale. Po razdelitvi je namesto g. dr. Orela, ki je kot vstanovnik te lepe navade doslej vsako leto k otročičcm nekoliko govoril, letos g. dr. Bleiweis pričujoče v kratkem pa tehtnem govoru pozdravil, ter zahvalo izrekel katoliški družbi, ki je prevzela to hvale vredno delo. Overgel je tudi ugovore tistih, ki so se hu-dovali, da je Čitalnica to iz rok dala in katoliški družbi prepustila; tukaj se ne vpraša, je rekel, kdo to stori, temuč gre le za dobro reč. Ko so otroci, da je bilo veselje popolnoma, prejeli še vsaki svojo štrueo, ki so jih naši verli peki v ta namen darovali, pa nekoliko sadja, so šli v nunsko cerkev molit za svoje dobrotnike. — Bog plačaj sto- iu stotero vsim dobrotnikom in dobrot-nicam njih darove in njih delo in trud! Prepričani naj bodo, da so Kristusu storili, kar so storili Njegovim malim, in z novo gorečnostjo naj mislijo na to prelepo delo tudi za naprej.
Iz Vodic. Neizrečeno velika procesija je šla danes, v praznik sv. Lucije, na Skaručino. Ljudje, pretreseni zavoljo sramotnega stanu sv. Očeta in mesta Rima, so res glasno klicali Jezusa na pomoč. Bog usliši prošnje vernih, svtemu Očetu tako posebno in zvesto vdanih Slovencev !
Iludo zloc'iii*tvo, piše „slov. Gospodar," se je v saboto, 10. t. m. zgodilo pri sv. Marjeti na Dravskem polju. Neki kmet je svojega soseda tako hudo po glavi mahnil, da je ranjenec, pošten kmet, nekoliko ur potem umeri. Ubijavec ima pod svojo streho osebenko (go-stačko), ki je bila oni dan namenjena iti v Maribor na sabotni sej m. Sosed L. bi bil rad ženski neka j naročil, da za njega v mestu opravi in se poda ob štirih zjutraj v hram, kjer je osebcnka doma. V istem času pa pride tudi gospodar vinjen iz pivnice domu iu z njim nekaj njegovih vinskih bratov, potepinskih tantaliuov. Menda iz šale začno tantalini zabavljati iu gospodarja vdovca nekaj neumno v oziru na soseda L. dražiti. Pijanec se razjezi in poštenega soseda neusmiljeno s sekiro po glavi buti, ter na sinert rani. — Zopet žalosten dokaz, kamo da pridemo, ako se ne bo resno na to gledalo, da ostrejše
*) Zavolj „Gratzcr Volksblatt" dostavim članku zadnje Danice, da ho po novem letu d<>na.*al po eno polo doklade več vsaki dan, torej po tri pule dozoauje velikosti, da bo torej zdaj bolj bogatega ohsežka in da mu je vsaki teden »e .jSountagsbote4' in vsaki mesec ,,Kircheiischmucku (za cerkveno umetnost; priložen.
policijske postave ponočno pijančevanje omejijo Vsak kerčmar, ki pijancem čez policijsko uro vino toči, naj bi se zaperl in z globo kaznoval, in če se trikrat zagreši, bi naj pravico točiti zgubil. To bi sicer ne bilo liberalno, pa zdravo in dobro za razuzdane ljudi.
Liberalizem je drag. ,»Tirolski glasi" o vsaki priliki skazujejo, da novotarije novega liberalizma, zlasti na šolskem polji, so drage. Pod napisom ,,Kmet plačaj!" pripovedujejo pod št. 286 dogodbico iz „Linzer-Volksblatta." Neka nova liberalna postava fajmostre na-znanuje nesposobne za oskerbovanje ubožnice (ubožne kase), in določuje, da naj se izroči srenjam. Undan tedaj je prišel okrajni glavar v Mattighofen, da to iz-ročenje opravi. Reč se je srečno dognala in srenja je g. okrajnemu glavarju plačala 17 gl. 40 kr. dnine. Kadar je pa gospod okrajnik odšel, je srenja gosp. fajmoštra priljudno prosila, da naj vodstvo ubožnice dalje oskerbuje kakor poprej, ker ravno duhovni pastir je po pravi previdnosti ljudstva za tako opravilo naj pripravniši, in vsaka srenja, kteri je na tem, da se ubožnica dobro oskerbuje, je vesela, ako gospod duhovni pastir sprejme to pritežno opravilo. 17 gl. 40 kr. je bilo tedaj čisto zastonj izdanih."
„Vsled nove liberalne postave se ima na spodnjem Avstrijanskem, kakor piše „N. Fr. Pr.", 3000 tacih naprav srenjam izročiti. V „linškera listu" je torej nekdo poštel, da sama izročitev stane 12000 do 20000 gl., ki se jemljejo iz srenjskih denarnic za novoto , o ktere splošnji koristi se nihče ni mogel še prepričati, in ktero je že veliko srenj s tem čisto obsodilo, da so fajmoštre prosile, naj reč nadalje oskerbujejo, kakor je bilo poprej." Linški in tirolski list nadalje hude solita, kako so mnogi gospodje deržavnozborniki pač dobro posker-beli za-se in za liberalni „herrnvolk" itd. Giskra, pred šest leti še ubožen advokat, je postal milij6nar, in tako so si drugi lepo pomogli, kteri so znali reč dobro poprijeti, kakor Kuranda, Schindler itd., se ve, da ne ravno s samimi prihranjenimi dninami, temuč ker od tam derži spretnim pot do druzih tolstih služb. Tudi Beust ni ravno obožal v Avstrii. K sklepu pristavljajo „Tirol. glasi," kako so na Gornjo-avstrijanskem tisti liberalci, ki so pomagali liberalne šolske postave delati, pozneje sami zope rravno taiste agitirali, ker so sprevidili, da so predrage in ne morejo vseskozi vstrezati potrebam ljudstva.
V	Caorici vstanovljajo katoliško - politiško družbo, ktere glasili ste: „Molitev, delo, darežl j i vos t." „Za cerkev, za cesarja, za dom." Vabilo pravi blizo tole: Katoličani! Neoveržljive resnice, da v ze-dinjenji je moč, so se resno sovražniki vere v naših časih poprijeli ter so celi okrog zemlje, bi djal, z mrežami neštevilnih družb obdali, ktere se nekaj na skrivnem, nekaj očitno bojujejo zoper našo sveto vero, in zoper vso katoliško cerkev.
V	teh žalostnih okolišinah je katoličane, hvala Bogu, zdramila nevtrudna delavnost teh mnogoštevilnih sovražnikov in njih vpliv, ter so posnemaje jih začeli se združevati po Francoskem, Belgiškem, Laškem in Nemškem, da branijo sv. vero in zajezijo silno po vodenj ne verstva. — Te versko-politiške družbe, po postavni poti vstanov-ljene, imajo dober vpliv na družbinsko življenje. —
Katoličani na Goriškem! Taka družba se zdaj tudi za Vas vstanovlja, za Vas, ki ste nekdaj bili goreči za vero in pobožnost; družba namreč katoliško-politiška, ktere namen je: braniti našo sv. vero tudi na politiškem polju, buditi s pripravnimi pripomočki katoliško življenje v družinah, in pospeševati lepo soglasnost med Lahi in Slovenci na nestranskem (nevtralnem) polji naše sv. vere.
Da se ta namen dosega, je določeno to-le:
1.	Se bodo družniki shajali v poslopji k temu odločenem , kjer se bo kaj bralo ali pa govorilo čez versko-politiške reči.
2.	Širile se bodo dobre bukve in dobri časniki po družinah, posebno pa med mladino, da se jim podd prijetna in dobra hrana namesto tolikanj slabega branja.
3.	Skerbelo se bo z lepim zgledom in z dobrim svetom buditi in spodbadati šibke, omahljive in mlačne; take pa, ki so zašli, zopet na pravo pot pripeljati.
Ob kratkem so pripomočki v ta namen v geslu: Molitev, delo, dar ežl j ivost.
Vsak ud bo plačaval po deset soldov na mesec, in pri vstopu v družbo 1 gl. vložil.
Ces. kr. namestništvo je z odpisom 30. okt. 1870 postavni obstoj družbe spoznalo, in začasni odbor vabi vse, ki želijo v to družbo stopiti, naj se oglasijo pri njem.
Podpisani so gg. dr. Karol Doliak, Iv. Simšič in Ant. pl. Thoman.
Iz nemškega Gradca, 14. decembra. — Sinoč je bil v prostorni semeniški refektoriji napovedan slovesni shod tukajšuega katol. konservativnega društva, k kte-remu so bili povabljeni tudi drugi, ki niso udje in so res prišli v obilnem številu iz vseh krajev škofije, tudi iz krajev, ki so daleč od železnice, celo iz Dunaja jih je bilo nekaj prišlo. Ob 7 se je zbor pričel in je terpel čez 10 uro. Predsednikov namestnik, Alojzi Karlon (semeniški podvodja in deželni poslanec), je v začetku opomnil lanskega velikega zbora v me^u septembru in rekel, kako se je posebno od tistega časa poživila katoliška in konservativna zavest po Štajerskem, in kako je po vseh krajih škofije že toliko kat. konservativnih društev. Dostavil je, da k temu so posebno pripomogli povabljeni gostje od daljnih krajev, in se jim zahvali, da so zopet prišli. Potem pravi, da ima ta shod dvojin namen: 1) skleniti adreso do sv. Očeta in prošnjo do ministerstva^ v prid sv. Očeta; 2) da se izvoli odbor, ki bi tudi za Štajersko osnoval in vstanovil bratovšino sv. Mihela za molitev in nabiranje darov za sv. Očeta.
Zastran perve točke so govorili narpopred mil. kne-zoškof. (Povem le nektere misli iz vsakega govora). Trojni božji rop laške vlade je vzrok, zakaj smo se zbrali. Sicer se bere, da tudi že v starih časih je kdaj kteri sosednjih knezov vzel papežu njih deželico, pa le, da bi si jo prisvojil, zavolj časnega dobička. Zdaj pa je drugače. Vzroki so drugi, namreč sovraštvo do ka-toličanstva, do keršanstva, do vere sploh. — Dokažejo potem to iz nekterih izrek imenitnih glavarjev skrivnih družb od 1. 1819 do zdaj, da je njih namen ravno tisti, kakor je bil Volteru in francoski prekucii, namreč katoliški veri in keršanskim življem, ki se najdejo še bolj ali manj tudi v drugih verah, vso moč in ves vpliv do ljudstva vzeti in iz tega namena papežu ropati posvetno lastnino in samostojnost. Od druge strani pa hočejo ljudstvo spriditi in spačiti; derluil se mora po njih mislih pohujšati, in da se njih nasprotnik (vera) v kali zaduši, je treba posebno mladost za njih namene pridobiti, in jo zanje nadušiti, in zato je ,,narodnost", „domoljubje" tista pretveza, ki jih jim pridobi za oropanje Rima in za njih daljne namene. Če bi naravnost pokazali svoje skrivnosti pred svetom, bi pač nobenega ne privabili. V Rimu pa že začenjajo svoje pravo delo po časnikih, brošurah itd. (kakor je že zadnjič Danica povedala). Neki časnik in neko društvo očitno pravi, da brezboštvo (ateizem) je njih program. Ne le keršanstva, ampak Boga samega tajiti, to je njih očitni uk, in da bi ga razširjali, se po 4krat na teden zbirajo. Iz vsega tega vidimo, kako lažnjive so obljube laške vlade, ki se dela, kakor da bi neizrečeno spoštovala in branila duhovno veljavo sv. Očeta. To le obeta, da
verno ljudsto slepi, in ko bi tudi res hotla, ne more spolniti, ker prav za prav vladajo le skrivne društva. Da se pa njih gospodarstvo ustavi, je treba da katoliško ljudstvo po drugih deželah svoje vlade podpira, ako se čutijo preslabe, in jih priganja, ako so premlačne, da rešijo sv. Očeta samosvojnost, po kteri pravi poti koli je mogoče. — Govorili so tudi o velikih nadlogah vojski in o stroških za vojaštvo: vse to so nasledki tega, da ne veljd več pravica, ampak le sila.
Dalje bere katol. bukvar Moser, ko tajnik društva, adreso do sv. Očeta in prošnjo do ministerstva, in potem se je glasovalo ter ste bile obe sprejeti. V obeh se po-vdarja, da še dozdaj se ni razločno preklicala govorica po mnozih avstrijanskih in zunanjih časnikih razglašena, da je minister Beust oropanju papeža pritcrdil in da je zato dolžnost ljudstva in vlade protestirati zoper rop. Poklic Avstrije, ki je Božja previdnost ga ji dala, je bil: varovati pravico in cerkev. Ako se izneveri poklicu svojemu, bi se ji utegnilo goditi kakor posamnemu človeku, ki zaverže svoj poklic, in previdnost Božja, ki je varovala Avstrijo v nar hujših stiskah, bi jo potem za-vergla. Ker se tega bojimo, protestujemo ko zvesti Av-strijanci in katoličani.
Zdaj govori prednik katol. domoljubnega druStva na Dunaju, ministerijalni svetovalec Harrant Ko sem hodil danes po graškem mestu, sem s spoštovanjem gledal stari grad nekdanjih štajarskih vojvodov, ker od tod je nekdaj izšlo rešenje katol. Avstriji, ko je bil protestantizem kakor zdaj liberalizem jo že vso podkopal. Tu je začel Ferdinand II nasprotno reformacijo, ko je že pred njim njegov oče omahoval in je že enkrat od predikantov silno silno nadlegovan hotel iti v njih zbor, kar zagleda pri vratih svojo ženo Marijo in svoje otroke v popotni obleki, in ko jih vpraša, kam gredo, mu odgovori pobožna žena: Domu grem k staršem na Bavarsko, kjer bomo saj jest in moji otroci smeli svoji veri zvesti ostati. To je vojvoda presunilo in rešilo. — Potem pripoveduje več o zvestobi avstrijanskih vladarjev do cerkve in o bogatih vstanovbah v prid ccrkvi in revnim, ki so le na spodnjem Avstrijanskem znesle veliko milijonov kapitala. Dalje, kako zvesto so vladarji čuli, da se ne odtegnejo te vstanovbe svojim namenom, in da je Marija Terezija pri taki priložnosti zapisala na prošnjo za prenaredbo: Tako slovesni naredbi si ne upam nasproti delati. — Zdaj pa je nar slovesnisi in stareji vstanovba vsega keršanstva, papeževa dežela, urop-njena .... Dalje : une vstanovbe so se posebno v tistem času začele, ko so Turki Dunaj oblegali, vso deželo deleč okrog v puščavo spremenili, prebivalce v sužnost vlačili itd. Strašna je bila revšina in za zapuščene sirote se je po mestih in grajšinah nabiralo; po narveč so dali papeži sami in so sprosili, da po vsem Laškem se je za Avstrijo pobiralo, in vsaka barka, ki je obstala v kteri laški morski loki, je mogla v ta namen posebno davšino plačati. Zdaj so se časi spremenili in sv. Oče so v potrebi. Kolika dolžnost za Avstrijo, nasproti jim pomagati!
Pravil je dalje, kako je ljudstvo po vseh deželah Marijo Terezijo ljubilo, in kako so se pri njeni smerti jokali, da v neki cerkvi v Belgii so še drugi dan bile sledi po tleh. Nasproti, ko je Jože! II 10 let pozneje umeri in poprej vstanove, kloštre, stare pravice prekucoval, je Belgija očitno se puntala in naOgerskem in Pemskcm je malo do tega manjkalo.
„Pravica je podlaga deržav", ta izrek je na Dunaji na veliki palači, in ko ministri skozi hodijo, imajo pač oči, da bi ga vidili, — tudi ušesa imajo, da bi klic kat. ljudstva v prid sv. Očeta lahko slišali, pa ne slišijo. Vendar mi očitno izrečemo svoj „plebiscit" (ljudsko glasovanje) in upamo, da previdnost Božja ga bo bolj
stanovitno doversila, kakor pa roparska sila rimski »plebiscit"...
V	drugo nekoliko is govorov barona Stillfrida in grofa Leona Thuna.
V	št Frančišku pri Milwaukee-i. (Konec.) —-24. septembra popoldan smo prišli v Greenek, pristan od Glasgova na Škotskem. Tu sva se preselila iz prešnje ladiie na neko drugo veliko večjo, ki so jo ravno nakladali za Ameriko. Meni je na ladiji naj bolj dišal krompir in suhor, ki je bil v nekem sodu v tem razdelku vsakemu na izbiro. Kedar sem se spravil nad-nj, ni bila majhna nesreča zanj. Druge jedi mi niso kaj dišale in kdor le količkaj snažnosti zahteva pri jedi, ne bi bil nič okusil druzega, ker posode so bile zelo zanemarjene. Ravno zavoljo nesnažnosti tudi nekteri imenujejo to la-dijo pig —svinjo, namesto big = velika. Ženske in otroci so od začetka kar počepali za morsko boleznijo, tudi moških je več bilo bolnih kot ne, eden bolj drugi manj.
Imela sva se z mil. škofom ves čas sicer dosti dobro; pogovarjala sva se od raznih reči, večkrat do kakih 9 ali 91/* zvečer, jaz sem jim pripovedoval slovenske in slovanske zadeve , ali kar že bodi, škof pa kaj o misijonu ali kaj druzega. Poveljniki na ladiji kakor tudi drugi mornarji so bili pripravni, in tako je čas dosti hitro tekel, čeravno je na morji enoterno življenje, ktero samo vihar more spremeniti, tega pa bilo ni, se reče, pravega celo pot. (Nektere okolišine, že v pismu mil. škofa Mraka, so tukaj izpusene. Vr.)
6. okt. opoldan smo jo pricitirali do novega Jorka. Napotila sva se v mesto k nemškim redemptoristom, kjer sva bila dobro sprejeta.
Po novem Jorku sva več dni hodila, večidel po starem mestu, kjer sva imela opravil. Pravo amerikan-sko mesto je v vsakem oziru. Tacih lepih poslopij le malo kje drugej nahajaš; pa tudi slabih, lesenih kajžur se ne manjka v kakošnem kraju; široke ulice in ceste derže na vse strani, lepih tlakov pa vendar ne naletiš po ulicah in cestah. Najbolj všeč mi je bilo to, ker se človek lahko vozi po nizki ceni cele ure; novi Jork je 7 ur dolg in poldrugo uro širok.
Odrinila sva 12. okt. iz mesta po železnici, in prišla 13. zvečer v Cikago, kjer sva v kerčmi prenočila. Zvečer, ko greva spat, pravim , da bi le ne bilo uši v postelji. O, pravijo škof, na kaj tacega se je pa že treba pripraviti, pri Indijanih jih ima vsaki.
Zjutraj sem se peljal proti Mihvaukee i ob 8 uri, škof pa ob desetih v Marquette (Market — škofijski sedež). O poldan sem prišel v semenišče, ter sem šel koj k g. vodju dr. Salzmannu.
Začelo se je šolsko leto tukaj po navadi s septembrom. Iz nrave (moral) sem skušnjo z drugimi vred opravil 5. nov., kar so se letos učili, namreč „dekalog" po „Gury-u." Tukaj namreč imajo posamezne oddelke,
partije, in te se odpravljajo posamezno, ne pa čez vse, in sicer pismeno. Pred se ustmeno po „lekcijah" vzame vse, po tem pride še-le pismena skušnja, ki je poglavitna, in to sem jaz sedaj iz morale opravil. — Bogo-slovcev je nas pri 90 iz vseh vetrov in za vse škofije v okrogu. Največje Nemcev iu Angležev, nekaj tudi Francozov. Tudi 8 Avstrijancev nas je.
Ked imamo naslednji: ob 5 vstanemo, čez pol ure je jutranja molitev in meditacija, o G1,, sv. maša, po maši kosilo. Je se tukaj povsod prav po amerikansko. Mislite si kako kmečko pojedino, in vse jedi na enkrat na mizi; zdaj se vsedejo ljudje k mizi, vsak ima krožnik in drugo šaro. Vsak vzame kolikor hoče od ene jedi ali od vseh, po kusu in slasti, potem se je, — nobeden ne utegne govoriti, tako urno gre ta reč. Ko neki odmerjeni čas preide, se vstane, brez ozira, če so tovarši že dokončali, ali ne. Po jedi ob osmih se pri
nas iole začnč, ki terpe do večerje. Profesorji imajo namreč več reči učiti čez dan in v določenih urah učijo določene tvarine, kakor verno in nravo od 8—10. Omeniti je se, da v bogoslovji od začetka leta ne začnejo od konca razlagati, ampak tam, kjer so prejšnje leto popustili, in vsak tako dolgo obiskuje šole, da vse opravi; tako tudi privatni lahko storč. Na koncu bogoslovja je ustmena skušnja in pismena iz morale, liturgije, matrimonija in nekoliko iz dogmatike. — O učnih urah smo v učnih sobah; v tej kjer sem jaz, nas je pri 60 — pomešanih bogo-slovcev in filozofov. Gimnazija se tukaj v 5 letih do-konč£. Ob 9 gremo k počitku. Po jedi gremo, razun zjutraj, vselej v kapelo, ob:8 se moli rožni venec. Tukaj se mora ravnati po postavah, po kterih je prepovedano po noči čez določeno uro se učiti. Okolica je lepa in mičigansko jezero blizo.
Peilnovec• Koliko stane streljanje iz velikih kanon. Po-
stelo se je, da vsak strel iz velike kanone, kakor se rabijo pri obleganju močnih terdnjav in zdaj tudi pri Parizu, pride na 93 tolarjev. Iz take kanone pa se streli v 5 minutah 2Gkrat in to tedaj že stane 2418 tolarjev. Kako visoko pa še pride tako streljanje, če se še temu prištejejo stroški prevažanja teh kanon do Pariza, kterih so Prusi tamo 200 nastavili. In vse to mora plačati ljudstvo s svojimi kervavimi žulji, in to samo zato, da se vstreže častiželji nekterih. (SI. Gosp.)
Razgtect po sveiu.
Sv. Jožefa, ki je bil že zdaj varh več dežel, so sv. Oče z določilom 8. grud. t. 1. slovesno razglasili za varha ali patrona katoliške Cerkve.
Kje je več svobode? Italijanska zbornica v Flo-rencu odpravlja prisego, ki jo imajo škofje kralju prisegati, kakor tudi „placetum regium" in „exequatur" (preste fnjavanje dopisovanj med papežem in cerkvijo itd. po deželskih vradih). Tedaj bode celo na Laškem več svobode, kakor pod banorn^ Rauchom na Hervaškem. —
Vse občine okraja Češkega Broda so izročile c. kr. poglavarstvu obširen protest zoper novo liberalno šolsko postavo in vse njene nasledke.
Vesoljni svet je za papeža, njegove pravice, in zoper njegove sovražnike. Tisti dan, ko je v Genfu veliki katoliški shod oporekal zoper oropanje papeža, 23. okt., so imeli tudi katoličani iz 17 duhovnij v novem Orleanu v Ameriki tabor (meeting), na kterem so čversto protestirali zoper tolovajstvo, ki se je v Rimu doveršilo.
Po katoliških duhovnijah na Saksonskem se obilno podpisujejo na prošnjo do kralja Janeza, naj se o pravem času tudi on za to potegne, da se sv. Očetu po-verne svoboda in samostojnost. Enako adreso so meščani iz tergovstva in obertništva v Lipsii kralju saksonskemu izročili.
Sv. Očetu sta nadvojvoda Karol Ludovik in njegova žena nadvojvodnja Anuncijata podarila 5000 gl. v korist Njih rešenja iz razbojniških rok. Tudi mode-neški vojvod in vojvodnja Adelgunda sta darovala 4000 gl. — Ce je res , kar se „Pressi" iz Rima daljnopiše, je general Trochu (r. Trošii) iz Pariza po oblonski (balonski) pošti poslal sv. Očetu umetno izdelano škatljico z 10000 franki za mili dar.
Katoliški Nemci pod Prusoiii pravijo, da imajo tam več svobode, kakor pa katoličani v Avstrii in na Parskem; cerkveni delavnosti se ondi nobeni zaderžki ne stavijo (Na llervaškem je pa ban Rauch celo „pla-cetum regium" globoko iz stare teme na dan izlekel!). Kaj pa, da nas to ne more tje vleči, pravi dopisnik v „Vaterl." Ni čuda, da nemška „Allgemeinerica" svoj
žolč izliva nad katoličani in celo nad protestanti, ki se svoje vere še deržč, in pravi da novi pruski cesar mora oboje odpraviti.
Nemški katoliški listi po Avstrijanskem se zmiraj bolj poprijemajo federalizma kakor pravičnega pomočka za sprijaznjenje narodov in za blagor Avstrije. Časniki pa, kteri so v frajmavrarski sužnosti ali sicer strastni, se vč, o tem nič nočejo slišati.
Češki poslanci so Beustu poslali spomenico, ki so želeli, da naj tudi cesarju v roke pride, Beust pa jim jo je nazaj poslal, rekoč, da to ni vstavna pot. Ta spomenica omeni, da češki narod nima druge poti, po kteri bi mogel brez nevarnosti za svoje zgodovinske pravice svoje želje razodeti. Poterdi dalje, da dvali-zem takraj Litave je podklonil Slovene nemškemu, un-kraj pa madjarskemu gospostvu. Pravi, da misel češkega naroda pri premembah, kterim so sedanji čas podver-žene narodovske pravice v Avstrii in zunaj Avstrije, je ta, da pri prenarejah deržav naj se pred vsem gleda na to, za kar se ljudstvo samo odloči (sebstbestimmungs-recht), da so vsi narodi enakopravni, in da pravica se z vojsko ne more odpraviti. Spomenica tirja pravico (?) raznim kolčnom velikega nemškega naroda skleniti se v deržavno edinost. Za Francijo in Rusijo in za Slovene na Turškem izrekuje sočutje, in poslednjič pre-slavlja husovstvo (!).
„Tirolski glasi" pravijo, da spomenica ni dobila sočutja ne pri nemških liberalcih in ne pri deržavo-pravni opozicii zunaj Avstrije. Tudi na Češkem konservativno plemstvo in veliko posestvo menda ni zadovoljno. Omenjeni list (glasnik vsih katoliških Tirolcev) jo zavrača iz avstrijanskega in katoliškega ozira. (Tedaj zopet razpor — namesto zedinovanja!)
Samolastno določevanje naroda menda je blizo to kakor plebiscit ali ljudsko glasovanje. Kakošno pa je to glasovanje, se je že dostikrat vidilo; — ako bi Prus pri mizi in za herbtom stal o glasovanji, bilo bi lahko vse Nemec, ako Rus pa vse Sloven. Sicer pa vera tirja mož besedo in spolnovanje pogodb. Narodi so se rado-voljno podvergli pod to ali uno žezlo in so zavezo storili, s ktero so sklenjene nasprotne dolžnosti med vladarji in narodi. Deržavniki, ki sami zaveze lomijo, res nevarne zglede dajejo k nauku, da pravice ostanejo pravice in zaveze zaveze. „Za vero, dom, cesarja!" — To veljd.
V odgovoru na češko adreso zaterjuje Beust, da vsim avstrijanskim narodom mora na tem ležeče biti: da pravica ostane pravica, pogodba pa pogodba. Kako je vender zmožen deržavnik tako lep nauk dajati, ako se spominja na ko nkordatolomstvo, pa spet na to, kar avstr. rudeče bukve priznavajo, da je Beust kaj nežno delal z roparsko italijansko vlado v škodo katoliške cerkve in svetega Očeta. — Iz Pešta vedo „Tir. Stim.", da se od vsih strani pripravlja terd boj zoper Beusta, pa da kacega „hasnerskega44 minister-stva gotovo ne bo več.
„Genfer Correspondenz" tudi povdarja, da je v omenjenih rudečih bukvah (medderžavniške pisma) vseskozi neavstrijanska sega v besedi. Nikjer ni govora o pravici, nikjer o starih tradicijah (izročilih) habsburške hiše, nikjer o katoliških mislih in čutilih narodov. Merzlo in vnčmarno je govorjenje o doveršeni sekularizacii pa-peškega glavnega mesta, z ginljivo skerbljivostjo pa je beseda o pritežnostih, s kterimi se ima boriti italijanska vlada; zraven tega je želja izrečena, da bi se zagotovila osebna samosvojnost in varnost sv. Očeta (nič več ne?)
Rimsko. Adresa angleških katoličanov za sv. Očeta šteje že čez 500000 podpisov, med kterimi jih je 2000 izmed plemstva in včlikega meščanstva. — Irski der-
žavni poslanci so se zavezali, da bodo rimsko prašanje v parlamentu (derž. zboru) sprožili. To so možje! —
Med drugimi tudi Napolitanci z vsakterimi pomočki oporekajo zoper oropanje sv. Očeta; vse je živo skazo-vati milovanje in ljubezen „jetniku v Vatikanu."
Kardinal Antonelli je 25. listopada poslal razpis do zunanjih poslancev, v kterem z djanji poterjuje, kako prazno je tisto obetanje, da bi bili sv. Oče pod oblastjo ropar-kralja res svobodni in samosvoj ni. V Florencii, v Turinu in Rimu so bili najpoprej tisti listi priperti, ki so razglasili papeževo encikliko. Kakošna je to svoboda, ako naj višji pastir ne more svojim ovčicam govoriti? Kako bi se mogli sramovati tisti liberalni listi, ki so zagovarjali laško vlado, češ, kako bode papežu samosvojnost zagotovila! — Kardinal omenja tudi, kakošna svoboda je to, ako se v obličji sv. Očeta prestavljata morivca Tognetti in Monti, ki sta za 20 škudov 27 vojakov pod razvalinami pokopala, ker sta bila kasarno Serristori, s smodnikom podsuto, zažgala in razdjala in sta bila torej k smerti obsojena. Komaj so bolji Rimljanje odvernili, da niso teh potepuhov izkopali in z velikimi slavnostmi in škandali na drugo pokopališe prenesli. Kakošna je to svoboda in kakošna varnost, ako se naj bolj divji papeževi sovražniki tako preslavljajo ? —
Piemončanje „so prišli v Rim red delat" V god čistega spočetja, ko so prišli ljudje od opravila iz cerkve sv. Petra, so bili napadeni od derhali 2«> potepuhov, ki jih je vodil neki Tognetti, brat tistega požigavo-morivca, ki je bil pred nekaj ča*om ob glavo djan. S sekirami, mečmi in puškami so ljudi napadli in jih več ranili. Vodnika so bili sicer zaperli, pa že čez malo ur ga je gosposka izpustila z zapovedjo, da naj se par dni skriva. Druge potepuhe so Rimljanje s palicami v beg zapodili. To je novošegna civilizacija! to se godi med tem, ko se v laški zbornici posvetujejo o poroštvu za samosvojnost in svobodo sv. očeta in duhovske oblasti. O teh poroštvih je govoril minister zunanjstva , ko so bili laški tolovaji z bombami Rim posilili, — govoril je njih kralj v prestolnem govoru. Te poroštva se vidijo v oropanji Kvirinala, v kterega so z železjem vlomili kakor tatovi; te poroštva so v preganjanji tistih, ki so papežu zvesti ostali in ki v cerkvi išejo tolažila, ker ga drugej nikjer več ni. Hinavc ostudni! Celi Rim žaluje zavoljo tolikih gnjusob in z njim žaluje vesoljni katoliški svet.
Celo v svetiše se derve ljudje „novega reda," ljudje, kakoršne je izredil novi liberalizem, da tamkaj pobož-nost motijo. Hlapci prekucuhov so že nektere krati po rimskih cerkvah z glasnim kričem pridigarje motili. V jutru H. grud. se je eden takih prederznil v svetilkah na grobu sv. Petra luči vgasovati, in ko mu je nekdo hotel braniti, je izlekel bodalo in ga žugal zabosti, ako tiho ne odide.
To tedaj je rovarstvo naredilo iz Rima! Torej ne smemo katoličani molčati, temuč klicati moramo, tirjati moramo, da katoliške vlade taki gnjusobi konec store.
Ii bojišča. Iz Moguncije pišejo, da so Prusocemei v bojih od 24. nov. do 5. dec. ob Loari, in pred Parizom od nov. do 4. grud. zgubili do ♦ •'M* nt inertvih in ranjenih. Če to ni strahovito, se ne ve , kaj bi še bilo. Zraven tega Prusi vjete francoska proste atrelre ob«»šajo, s čimur sovraštvo prebivalstva neizrečeno raste. Ce bode take zgube pruski vojni napuh zamogel dom-*tovati in razdraženemu narodu kos biti, je prašanje , če tudi vse oženjene može in njih sinove na Francosko v mesnico tira. _ Ubogo ljudstvo od obeh strani!
Prusija hoče pograbiti Luksenburg ki ga jo bila pogoja 1. 1866 določila za nestranskega ali nevtralnega. Za ta pogojoK>m, kakor „Laib." iz „N. Fr. Pr." piše,
boje Avstrija ne bo tako huda, kakor je bila na ruskega v oziru na černo morje (sej Prus je nas otepel pri Sadovi, Rus pa je nam pomagal puntarske Madjare ukrotiti!); vender pa Beust ne bode delal pristransko, kakor pravijo, temuč v edinosti z drugimi močmi, ki so bile porokinje za pogodbo. Odjenjuje pa že menda Prus; — ga ne mara Pariz ponižuje V —
Iz LJubljane. „Patriotiska družba" na Dunaju živo kliče katoličane k velikemu protestu zoper oro-panje sv. Očeta., Drugi pot več o tem.
Profesor Šolar je postal deželni šolski svetovalec. — O. derž. poslanec L. Svetec se je vemil iz Pešta domu, kjer ostane do 8. pros.
V Mariboru je prječ. g. kan. Fr. Kešman postal stolni dekan. Preč. g. Fr. Košar, dekan v Kozjem, dež. poslanec za Štajersko itd., je poslal kanonik v Mariboru.
Sveti večer.
Že počiva vsa narava, Že je solnce za goro, Luna sreberna priplava, Zvezde kinčajo nebo !
Razsvetljene vse so hise, Sveta rad"st je povsod, Nikdo spanja si ne iSe, Ginjen je človeški rod.
Stari molijo pobožno , Mladi Deteta pojo, Ki nocoj je prav ubožno Keiit grešni svet prišlo.
Ko iz line zvon zapoje, Grejo v Božji liram ljudje, Da hvaležno serce svoje Jezusu tam poklon«'*.
Vreden večne je ljubavi, Služil bodem mu vsikdar ; V jaslih že za dom je pravi Skerbel za-me, grešno stvar.
J o s. ProJtn.
Duhom ke spremembe.
V ljubljanski škofii. Fara Struga je rapisana 15. grudna.
Dobrotni darovi•
Za sv. Očeta. Dekliška šola v Loki daruje sv. Očetu v tolažbo 9 gl. v sr., 9 gl. v novih dv^jseticah,
in 9 gl. v pap.; — neimenovana oseba, ktera prosi sv. blagoslova za srečno zadnjo uro, 10 gld.; in nekdo v dober namen 1 gl. 20 kr. — Nektere duše^z Brezovice proseče sv. blagoslova 5 gl, — Iz J.: od Č: G. J. Ar, 10 gld. — Iz Selc 50 kr. — Duhoven z Gorenskega 1 gl. sr. — J. H. 1 gl. prosi blagoslova, da bi svoje dolžnosti vredno spolnoval. — Neimenovan za sv. blagoslov v življenji in smerti 5 gl. — Iz Kranjske gore od treh neimenovanih 3 gl. v srebru. — Iz Vodic 1 gl. 5 kr. — Iz Žaline 1 gl. 50 kr. — Oseba 1 staro dvaj-setico, proseča blagoslova za srečno zadnjo uro. — 40 kr. neka žena, ki prosi blagoslova za posebne dušne potrebe. — Od Nove Štifti 2 terdnj., to je 4 gl. s prošnjo blagoslova za dušno in telesno zdravje. — Neimenovan prosi blagoslova za se in za žlahto, da bi mogli do konca stanovitni ostati in daruje 2 gl. st. den. — M. G. 1 gl. — Ker ste mojega patrona in patrona Ilirije (t. j. Slovenije), patriarha sv. Jožefa, povzdignili za patrona vse svete katoliške cerkve, nate sv. Oče! v hvalo mali dar s priserčnim vošilom , da bi skoraj krog in krog spolnovala se vesela božičnica: „Slava na višavah Bogu, in na zemlji mir ljudem blage volje" (sej ko bi tudi na pozemskih višavah vsi vladarji — dajali res slavo Bogu, bi na zemlji ljubi mir vživali vsi blagovoljni ljudje) 5 gl. — Po preč. g. kan. Urhu 1 gl. sr. — Iz Loke 1 gld. 25 kr. — Neimenovana oseba serčno želi in k Bogu zdihuje, da bi sv. Oče skoraj zmagali svoje sovražnike, ter prosi sv. blagoslova in daruje 5 frankov v zlatu.
Za pogorelce v Postojni. Z Dobrove 4 gl.
Za afrik. misijon. M. G. 1 gld. — Iz Selc 50 kr. — Od sv. Križa na Gorenskem 2 gl. — J. K. 1 gl.
Pogovori z gg. dopisovavci.
Več prav Čverstili spisov in dopisov, ki se težko odložž, mora spet čakati, pridejo pa precej prihodnjič, torej prosimo prizana&e pri zadevnih gospodih.
Vabilo k naromanju
na
za leto 1M1.
Zgodnja Danica ima tako obširno polje za obdelovanje, tako mnogotere dopise in spise skorej iz vsih delov sveta (hvala pridnim sodelavcem !), tako različne in rodovitne tvarine, in njen namen je tako imeniten , da ga menda ni Slovenca, kteremu bi Danica ne bila mična, koristna, dostikrat prav močno potrebna. Nadjamo se, da prihodnje leto bodo pridne Čebelice nove sladke sterdi nanašale v prid našega preljubega naroda. Velik je trud, kterega to delo prizadeva dan na dan skoz celo leto; pomagajte toraj, pišite, naročujte se, spoštovani Slovenci! prav obilno, da se širi olika , bogoljubnost in vnema za našo 3veto vero in za vsako pravično reč. — Priserčna hvala vsirn gg. sodelavcem in dopisovalcem, in enaka prošnja za prihodnje! Citateljem in vsini podpornikom Bog poplačaj njih blagoserčnost z vsaktero dobroto, z veselimi prazniki in srečnim novim letom!
Zg. Danica velja:
po pošti začelo leto 4 gold. 20 kr.; — v tiskarnici za celo leto 3 gold. 60 kr. po pošti za pol leta 2 gobi. 20 kr.; — v tiskarnici za pol leta 1 gold. 80 kr. po pošti za četert leta 1 gold. 15 kr.; — v tiskarnici za četert leta — gold. 90 kr.
Naročnina se pošilja založniku (g. Jož. Blazniku) — naj pripravniše in naj cenejše po poštnih nakaznicah (Postan\veisung) s samimi 5 kr. stroškov. Za pošiljanje na dom se plača za celo leto 36 kr., za prena-rejeni napis med letom 10 kr.
Odgovorni vrednik: Laka Jerao. — Natiskar in založnik: Jožef Blazoik v Ljubljani.