Velenje, 26. avgusta 1977 Leto XIII Številka 33/392/ Cena 3 din Četrta osnovna šola v Velenju bo sprejela kar 556 učencev Letos tudi IV. osnovna šola Le še nekaj dni do pričetka pouka - IV. osnovna šola bo pripravljena_ V letošnjem šolskem letu bomo v Velenju bogatejši za novo osemletko. Dela na 4. osnov-šoli bodo namreč kljub ne- m V 32. številki Našega časa smo poročali, da bodo delavci rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje že te dni bdločali na referendumih o Organiziranju delovnih organizacij ter o reorganizaciji sedanje delovne organizacije REK Velenje v sestavljeno organizacijo kdruženega dela. I Pred zaključkom redakcije pričujoče številke Našega časa pa smo izvedeli, da bodo referendumi v temeljnih organizacijah združenega dela (izjema sta tozda Zunanji obrati in Atopark) v torek, 6. septembra. POZDRAVNA BRZOJAV-[ KA FRANCU ŠMONU f V petek, 19. avgusta je slovil življenjski jubilej, 70-letnico, duhovnik, član sveta republike in udeleženec narodnoosvobodilne vojne Franc Šmon. Ob tej priložnosti je poslal predsednik komisije SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi, [Stane Kolman, jubilantu po-avno brzojavko, v kateri mu istita k obletnici rojstva ter eka najboljše želje. lopolnjujejo servisno dejavnost Tozd servis in maloprodaja bo dosegel letos že blizu 500 ^Milijonov dinarjev skupnega prihodka - V prihodnje kodo skrbeli tako za montažo, kot za vzdrževanje proiz-vodov, izdelanih v tovarnah Gorenje - Po Jugoslaviji kroži že več kot 900 servisnih vozil z oznako Gorenje nizacije Gorenje — Promet že prihodnje leto sami zmontirali okrog 80 % celotne proizvodnje skupinskih anten, izdelanih v tovarni Gorenje - Elrad v Gornji Radgoni ter seveda skrbeh tudi za njihovo vzdrževanje. Računajo pa seveda tudi na še večji razmah montaže investicijske opreme, izdelane v tovarnah Gorenje. Delovno mesto serviserja Gorenje sta avtomobil, po Jugoslaviji kroži nad 900 servisnih vozil z oznako Gorenje, ter stanovanje kupca izdelka Gorenje. Letno pa opravijo serviserji okrog 1.200.000 obiskov pri strankah. V tozdu servis in maloprodaja, ki bo letos dosegel že blizu 500 milijonov dinaijev skupnega prihodka so še povedali, da so začele prav na pobudo Gorenje servisne službe večjih organizacij združenega dela v Jugoslaviji tesneje sodelovati, tudi zato, da bi čimprej uveljavili industrijski servis kot novo vejo gospodarstva. Nova manifestacija sozda Gorenje, tokrat na Muti - Razstava „Srečni v zelenju in cvetju" bo poslej stalna manifestacija prikaza izdelkov zelenega programa tovarne Gorenje -Muta in drugih kolektivov v okviru sozda Gorenje. Od 27. avgusta do 3. septembra pripravlja sestavljena organizacija združenega dela Gorenje na Muti manifestacijo „Srečni v zelenju in cvetju" skupaj z razstavo izdelkov zelenega programa tovarne Gorenje — Muta. Pred to manifestacijo, ki bo - kot napovedujejo organizatorji — v prihodnje vsakoletna predstavitev izdelkov zelenega programa tovarne Gorenje — Muta in drugih organizacij združenega dela sozda Gorenje, je bila v ponedeljek, 22. avgusta, na Muti novinarska konferenca. Časnikarje so generalni direktor sozda Gorenje Ivan Atelšek, direktor ozda Gorenje - Muta Hrabro Sterdin in predsednik skupščine občine Radlje ob Dravi Žarko Žigon seznanili z dosedanjim razvojem Gorenja, s tem v zvezi pa tudi tovarna Gorenje - Muta in z njenim pomenom za radeljsko občino. Ob tej priložnosti so predstavniki Gorenje posredovali tudi podatke o novostih, ki jih želijo uveljaviti na področju zelenega programa, med drugim organizacijo mini mlečnih farm itd. Po tiskovni konferenci so si novinarji ogledali proizvodnjo v tozdih tovarne Gorenje - Muta in kraj, kjer bo razstava. Gostitelji pa so jih seznanili tudi z načrti za razvoj kmetijstva ter kmečkega turizma v tem delu Dravske doline, saj tudi te akcije kot mnoge druge v radelj-ski občini, podpira več kot 1.200 članski delovni kolektiv tovarne Gorenje - Muta. 1.300 delavcev v 62 raznih krajih širom po Jugoslaviji skrbi kza popravila izdelkov tovarn v ■okviru sozdaa Gorenje. Mimo [tega, da imajo na skrbi servisiranje izdelkov bele tehnike, skrbijo delavci tozda Servis in maloprodaja še za montažo skupinskih anten, izdelanih v tovarni iGorenje - Elrad v Gornji Radgoni ter za njihovo popravilo, opravljajo pa tudi servis za sisteme za oskrbovanje z vodo, izdelane v tovarni Gorenje — Sever v Subotici, montirajo in vzdržujejo pa še kotle, izdelane v to-I varni termoelektričnih aparatov Gorenje — FTU v Somboru itd. Prvotno servisno dejavnost ipolnjujejo z novo, montažno. Se pravi, da želijo skrbeti tako za montažo kot za vzdrževanje izvodov, izdelanih v tovarnah v okviru sozda Gorenje. Načrtujejo, kot je povedal dipl. inženir Todor Dmitrovič, da bi leta 1980 ustanovili najmanj 30 % skupnega prihodka z montažno dejavnostjo, sicer pa bodo delavci tozda Servis in maloprodaja nove delovne orga- predvidenim zamudam končana pravočasno. Prepotrebna osm-letka bo razbremenila ostale tri velenjske osnovne šole, saj se je vanjo vpisalo kar 556 učencev, gredvsem iz Šaleka, Gorice, Sel, Smartna, Konovega, dela Bevč ter ulice bratov Mravljak ter Efenkove. Šola, kije kadrovsko dobro zasedena je funkcionalno in sodobno grajena in ima 23 učilnic. Zanimivo je, da ima šola dve zbornici in sicer služi en prostor za konference, drugi del pa je študijski. Zelo lepa in bogato opremljena je telovadnica, vendar tudi drugi učni prostori ne zaostajajo. Solo je opremil Slovenijales iz Ljubljane. Osnovna šola pa vsaj za enkrat ne bo prva celodnevna osnovna šola v Velenju. Ta želja bo za pedagoge našega mesta ostala tudi letos neizpolnjena. Novemu učiteljskemu kolektivu, ki bo 1. septembra pričel poučevati na tej šoli, želimo pri njihovem pedagoškem delu z našo mladino kar največ uspehov. S tiskovne konference na Muti Javna razprava o pomembnih zakonih Pred nami so štirje pomembni osnutki republiških zakonov o katerih bo tekla javna razprava v mesecu septembru. zelo pomemben, saj podrobneje urejuje oblike osebnega izjavljanja delavcev. Nosilec javne razprave v organizacij ali združenega dela so osnovne organizacije sindikata, ki pa ne smejo ostati osamljene, saj se morajo v akcijo vključiti in v njej tvorno sodelovati tudi organi upravljanja, organi samoupravne delavske kontrole ter ostale družbeno politične organizacije. Javno razpravo o osnutkih zakonov bodo sklenili občinski sindikalni organi na svojih sejah, ki bodo predvidoma do 23. septembra 1977. J. K. Tudi v organizacijah združenega dela naše občine pričenjamo z javno razpravo o osnutkih štirih republiških zakonov, ki so izredno pomembni za urejanje samoupravnih odnosov v združenem delu. Nedvomno je med njimi najpomembnejši zakon o delovnih razmerjih, ki bo urejal medsebojna delovna razmerja delavcev v tozd, pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju, varstvo pri delu, odgovornost delavcev, prenehanje delovnega razmerja itd. Ta zakon je izraz izvirne republiške zakonodaje na področju delovnih razmerij ter rea- lizacija in konkretizacija zakona o združenem delu. Drugi je osnutek zakona o organu delavske samoupravne kontrole in ureja predvsem tista vprašanja, ki niso podrobneje urejena v ustavi in zakonu o združenem delu. Naslednji je zakon o odpoklicu in volitvah organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov, ki podrobneje ureja izvolitev in odpoklic delegatov ter nekatera vprašanja v zvezi z imenovanjem individualnega poslovodnega organa. In kot zadnji, je zakon o referendumu in drugih oblikah osebnega izvajanja. Tudi ta zakon je SEJA IZVRŠNEGA SVETA Člani izvršnega sveta Skupščine občine Velenje so se včeraj sešli na 102. sejo. Obravnavali so oceno sprejemanja srednjeročnih planov in samoupravnih sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnostih za obdobje 1976 -80 v občini, poslušali poročilo o delu inšpekcijskih služb Skupščine občine v preteklem letu ter se seznanili z njihovim programom za drugo polletje letos. Ob koncu so člani izvršnega sveta obravnavali še poročilo o gibanju cen iz občinske pristojnosti ter imenovali občinski štab ^a civilno zaščito. Cesta v Skorno odprta Preteklo nedeljo so po novi asfaltirani cesti Gorenje— Skorno zapeljali prvi avtomobili. Krajani so zaključek del na tej cesti proslavili s slovesnostjo, na kateri je govoril predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Remenih. Otvoritve ceste, ki je zlasti za prebivalce Skor-nega izredno pomembna prido- bitev, so se udeležili tudi predstavniki Skupščine občine Velenje, krajevne skupnosti Šmartno ob Paki in mnogih drugih delovnih ter družbenopolitičnih organizacij. ^ končani slovesnosti so se udeleženci v koloni odpeljali do domačije Župan, kjer se asfalt konča. KOŠARKARSKA REPREZENTANCA V VELENJU Ljubiteljem košarke v šaleški dolini se v nedeljo, 28. avgusta obeta zanimivo košarkarsko srečanje. Jugoslovanska košarkarska reprezentanca, ki se pripravlja v Kranjski gori za nastop na evropskem prvenstvu, bo odigrala v nedeljo, ob 19. uri v Rdeči dvorani v Velenju trening tekmo s košarkarji šoštanjske Elektre. Omenimo naj, da tokrat naša centra čosič in Jelovec ne bosta igrala z reprezentanco, ampak bosta okrepila Elektro, V naši občiiini imamo še vedno okoli štirideset hektarjev njiv, ki so posajene s hhmeljem. Te dni je na njih zaživelo. Prišli so obiralci in pričeli z obiiiranjem. Borba za škafe je silno velika. Med obiralci je tudi mnogo) učencev, ki si bodo na ta način zaslužili denar za Šolske knjige;e. Z umikom hladnega zraka proti vzhodu se je vreme v sredini tedna nekoliko iz-« boljšalo. Okoli nedelje je možno novo prehodno poslabšanje vremena, do tedaj pa bo nekoliko topleje. Predsednik gradbenega odbora Jože Polak, izroča cesto namenu. USPEH KARLA SEMETA Pred dnevi je bil na Medobčinskem svetu ZKS Celje krajši razgovor s prvim slušateljem politične šole ZKJ „Josip Broz-Tito" v Kumrovcu, Karlom Semetom iz Velenja. Tovariš Karel Seme je v preteklem šolskem letu kot prvi kandidat širšega celjskega območja uspešno zaključil šolanje v Kumrovcu. Uspeh tovariša Semeta je toliko pomembnejši, ker je izšel iz delavskih vrst. pred šolanjem je bil namreč zaposlen na delovnem mestu nadzornika strojnih del na RŠC Velenje. K njegovemu uspehu je v razgovoru iskreno čestital v imenu medobčinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij Janez Za-hrastnik, sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje. REFERENDUMI 6. SEPTEMBRA Srečni v zelenju in cvetju Odgovori na delegatska vprašanja Objavljamo odgovore na vprašanje delegatov Skupščine občine Velenje. Odgovore je posredoval Izvršni svet Skupščine občine Velenje 1. VPRAŠANJE Prebivalci KS Pesje, ki prebivajo na desnem bregu reke Pake, prebivajo na tako imenovanem ogroženem področju. Po izjavah predstavnikov REK-a se bodo morali v teku 5 let zaradi ugrezovanja izseliti. Sedaj si iščejo gradbene parcele, kjer bi si lahko postavili nadomestne hiše. Nekaj časa so bili oproščeni komunalnega prispevka, sedaj pa je bil sprejet sklep — ne vemo kdo ga je sprejel - da morajo plačati tudi komunalni prispevek kakor vsak drug, ki gradi novo stavbo. Res je sicer, da dobijo plačano odškodnino, ki pa je veliko nižja od realne vrednosti... Predstavniki REK-a pravijo, da morajo prebivalci to zadevo urediti sami. V Sloveniji smo bili skoraj vsako leto priča elementarnim nesrečam, potresom itd. Tem predelom je priskočila na pomoč celotna Slovenija. Tu pa pred našimi očmi izginjajo cele vasi pa se za to nič ne zmenimo, še celo nepotrebno breme jim nalagamo. Vsi prebivalci imajo svoje hiše komunalno urejene. Urediti so si jih morali sami. Ravno tako morajo sami na novih parcelah urediti celotno komunalno napeljavo sami, delegatski naš čas zato nam je še bolj nerazumljivo, da morajo plačati komunalni prispevek, saj si niso sami krivi, da morajo ponovno graditi. Omenimo naj še to, da se je komunalni prispevek v enem letu povišal za več kot 400 %, kar nam je v veliko breme. Prebivalci ogroženega področja na desnem bregu reke Pake se obračajo na občinsko skupščino, da jih oprosti plačanja komunalnega prispevka ali pa da isto posreduje pri pristojnem organu. (Vprašanje je postavila delegacija KS Pesje) ODGOVOR Po 2. členu Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS št. 42/68 in 27/72), ki pa je bil z zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS št. 7/77) razveljavljen, so financirali urejanje stavbnega zemljišča občina, komunalne organizacije in investitorju V letu 1972 je skupščina občine Velenje sprejela odlok o komunalnem prispevku investitorjev. Po tem odloku so investitorji na novih soseskah morali plačati dejanske stroške urejanja stavbnih zemljišč, na pretežno že zazidanih soseskah pa so investitorji individualnih zgradb plačali komunalni prispevek v višini 30.00 din/m2. Na novih soseskah so investitorji plačali stroške priprave stavbnega zemljišča (odkup zemljišča, odškodnine, zazidalni načrt in načrti komunalnih naprav) ter urejanje sekundarnih komunalnih naprav, kakor so bile predvidene po zazidalnem načrtu. Komunalne organizacije so financirale urejanje primarnih komunalnih naprav. Drugih sredstev za urejanje komunalnih naprav ni bilo na razpolago. Komunalni prispevek so uvedle skoraj vse občine v Sloveniji oz. vse večje občine. Pred sprejetjem odloka o komunalnem pris- pevku, ko investitorji niso plačevali komunalnega prispevka, se tudi na teh območjih niso v celoti urejale komunalne naprave in kljub temu, da so bila med tem časom vložena v urejanje komunalnih naprav precejšnja družbena sredstva, še vedno niso urejena. Zato je udeležba pri financiranju komunalnih naprav od strani investitorjev potrebna, ker se stanovanjska gradnja ne more razvijati brez istočasnega urejanja komunalnih naprav. V letu 1976 se je občinski odlok o komunalnem prispevku spremenil v toliko, da investi-toiji individualnih hiš na pretežno že zazidanih soseskah ne plačujejo prispevka v višini 30,00 din/m2 stavbne parcele, ampak glede na stopnjo komunalne opremljenosti na območju, kjer se nahaja še nezazidana parcela. Zato je razumljivo, da je komunalni prispevek v primeru, če so urejene vse komunalne naprave, katere se financirajo iz družbenih sredstev precej višje, kakor če bi obračunali po 30,00 din/m2 stavbne parcele. Odkar je bil uveden v občini Velenje komunalni prispevek, ni bil noben investitor individualne hiše oproščen plačila komunalnega prispevka razen v primeru, če je gradil nadomestno hišo v neposredni bližini stare stanovanjske hiše in je koristil že obstoječe komunalne priključke oz. je moral na svoje stroške urediti nove. Lastniki stanovanjskih hiš na premogovnem območju morajo v primeru gradnje nove hiše v drugih soseskah prav tako plačati komunalni prispevek, vendar lahko dobe stavbno parcelo brez javnega natečaja. (Odgovor je dala Samoupravna interesna komunalna skupnost — odbor za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč) 2. VPRAŠANJE Zakaj se je pozabilo na geslo mesto-vasi? Okoliške krajevne skupnosti se borijo za vsak dinar, da bi ga čimbolj gospodarsko naložile, ko pa bi potrebovale pomoč, so vse prošnje zaman in vsi pozabimo na razne sporazume, ki jih podpisujemo. Krajevne skupnosti imajo edini vir dohodka iz sredstev krajevnega samoprispevka in iz sredstev, ki jih še dodatno zbirajo, sredstev, ki jih ustvarjajo zaposleni občani, pa ne dobivajo. Kaj pomagajo lepe besede občinskih predstavnikov na raznih sestankih, ko pa teh besed ni mogoče vnovčiti, da bi se z njimi urejali krajevni lokalni problemi. Vsi vemo, da denarja povsod primanjkuje, toda razni solidarnostni skladi ne bi smeli pozabiti na KS, ki si tudi želijo lepše poti v šolo in na delo. ODGOVOR: Krajevnim skupnostim se zagotavljajo sredstva iz naslednjih virov: — samoprispevek občanov — proračun občine — sredstva združenega dela Samoprispevek občanov se zbira na osnovi osebnih dohodkov in se deli po osnovi dogovorjenega ključa, to je po številu zaposlenih po KS. Tak izračun pa omogoča, da je povpre-ček na zaposlenega večji v okoliških KS kot pa v mestu. S takim izračunom je vgrajen sistem solidarnosti po okoliških KS. Proračunska sredstva pa se delijo po dogovorjenem ključu na število prebivalcev v KS in na osnovi odloka o proračunu občine. Tretji vir so sredstva po družbenem dogovoru o razporejanju dohodka TOZD. Delovne organizacije so v glavnem izpolnile obveznosti za leto 1976. Pregled zbranih sredstev smo objavili v časopisu „Naš čas" in podatke dostavili krajevnim skupnostim. Dogovorjene obveznosti za leto 1977 pa so nakazale naslednje TOZD: din 1. Toplovod Velenje 8.400,00 2. TGO Gorenje 353.700,00 3. TGO—TOZD gostinska enota 73.000,00 4. Zavod za urbanizem 6.800,00 5. Mere Celje 28.400,00 6. Avto Celje 1.000,00 7. ABA Maribor 417,45 8. DES Slovenj Gradec 11.897,55 9. Steklar Celje 2.093,45 10. Vegrad Velenje 90.400,00 11. Tobak 11.100,00 12. Petrol 3.900,00 13. PTT Celje 10.164,30 Odgovor je posredoval oddelek za finance SO Velenje) 3. VPRAŠANJE Zakaj se delegat samoupravne interesne komunalne skupnosti ni udeležil javne razprave o srednjeročnih in letnih programih SIS v krajevni skupnosti Šentilj? (Vprašanje je postavil delegat zbora krajevnih skupnosti Ivan Pustinek) ODGOVOR: Delegat samoupravne interesne komunalne skupnosti se ni udeležil javne razprave o srednjeročnih in letnih programih SIS v krajevni skupnosti Šentilj zaradi tega, ker o tem komunalna skupnost ni bila obveščena. (Odgovor je posredovala samoupravna interesna komunalna skupnost). 4. VPRAŠANJE V mestu Velenje so bile konec leta 1976 in v začetku leta 1977 izvršene zapore več cest oz. ulic (Prežihova, Prešernova), urejeno novo parkirišče ob Prešernovi cesti itd. Vprašujemo, ali so navedena dela oz. spremembe namembnosti v skladu z urbanističnim programom in načrtom občine Velenje in zazidalnim načrtom mesta Velenje in drugič točno iz katerih virov so bila zagotovljena potrebna sredstva ter kateri organ skupščine oz. SIS je ta sredstva odobril? Pri urbanizaciji mesta (ureditev promenade itd.) bi morali najprej urediti promet in avtobusna postajališča in šele nato trošiti tako velika sredstva za urbanizacijo. Kdaj so občani glasovali za takšen prioritetni red? (Vprašanji sta postavili delegaciji TGO Gorenje-DSSS in REK Velenje-TOZD Elek-trostrojni obrati) ODGOVOR: Izvršilni odbor SIKS je obravnaval delegatski vprašanji delegacij TGO Gorenje in REK Velenje na seji dne 9. 8. 1977 v zvezi z urejanjem cest na območju Velenja, prometa, parkirnimi prostori itd. ter sprejel sklep, da bo na postavljena delegatska vprašanja odgovoril na prihodnji seji skupščine komunalne skupnosti. (Odgovor je posredovala samoupravna interesna komunalna skupnost). 5. VPRAŠANJE Kdaj bodo krajevne skupnosti prejele sredstva iz občinskega proračuna za pokrivanje funkcionalnih stroškov v letu 1977, kot to določa 30. člen družbenega dogovora o razporejanju dohodka v občini Velenje v letu 1977? (Vprašanje je postavil delegat zbora krajevnih skupnosti) ODGOVOR: Sredstva proračuna, namenjena za KS se nakazujejo skladno s sprejetim občinskim odlokom o proračunu za leto 1977. (Odgovor je posredoval oddelek za finance SO Velenje). Muta, nevsiljivo okolju zrasel kraj, ki se s hriba spušča k izlivu potoka Bistrice, nas ob vsakem obisku vedno znova^pritegne. Razgibanost lege, ki jo zaseže, razbija monotonija doživljanja. Nehote te pritegne s svojo prijaznostjo in kar | ne moreš verjeti, da je s svojo tovarno ki ima 400-letno tradicijo, vključena v vsa dogajanja današnjega eko-| nomskega tempa. Vse do 12. stoletja se je skrivala pod imenom Bistrica, v tem času je namreč ob izlivu Bistrice v Dravo postavil Bamberški škof mitnico in I ta kraj preimenoval v Muto. Od [ takrat dije se piše bogata zgodovina. Lastniki Muške gospoščine so I bili Bamberški škof in Habsburžani. Pogosto so jo dajali v najem v celoti, včasih pa le mitnine, ribolov in dese-| tine. V 13. stoletju je bil zgrajen j samostan in Muta je 1299. leta I postala trg. Tržani so bili le privilegirani podložniki, ki jih je bilo mogoče spreminjati tudi v navadne pod-| ložnike, saj so se ukvarjali predvsem s splavarstvom in trgovino. Začetek svojega preobrata v načinu življenja beleži Muta v letu 1573, ko je iz davčnih listov razvidno, da je plemič PERG posredoval | kladivo, ki je zaposlilo prve delavce — kovače. Zatem so se lastniki | menjavali in v začetku 19. stoletja je bilo že zaslediti drugo kladivo in I livarno. Svoj največji razvoj so fužine na Muti doživele v času gradnje želez-| niče Maribor - Celovec (1855 do 1863). Takrat je bilo na Muti zapos-I lenih 300 delavcev. Izdelovali so predvsem tračnice, žeblje in vijake, I kakor tudi orodja za gradnjo želez-| nic. Do prvega večjega poloma je prišlo leta 1934, ko je prenehalo obratovanje v kovačiji in livarni, takrat | so vsem, razen kakim 15 delavcem odpovedali delo. Bilo je to obdobje I stavk — velikega nezadovoljstva. Vrhu tega je še istega leta narasla I Bistrica odnesla jez, ki je dovajal I vodo h gornji kovačiji. Popravilo I tega jezu bi firmo GREINITZ ponovno obremenilo in še bolj zadolžilo, zato seje odločila prodati I zelo zadolženo tovarno na Muti in I rešiti, kar se rešiti da. Po osvoboditvi je prešla tovarna v I državno, leta 1951 pa v družbeno | last in upravljanje delavcem. Začetek sodobne nove tovarne I predstavlja izgradnja livarne v Vuze-nici v letu 1958, kjer so na enem mestu zbrane vse livarske izkušnje tega področja. Kot povsem novo obdobje v zgodovini tovarne poljedelskega orodja | in livarne na Muti pa smo zapisali s 1. 1. 1971, ko se je tovarna pridru-| žila sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje - Velenje. Leta 1973 je bil zgrajen nov objekt na I Muti, kjer sta danes dve od treh | temeljnih organizacij združenega dela. TOZD poljedelskega orodja in I kmetijske mehanizacije izdeluje poljedelsko, vrtnarsko, vrtičkarsko, | cvetlično orodje in z njim zalaga 60 % jugoslovanskega trga. Od kme-I tijske mehanizacije pa je osnovni proizvod ročni enoosni traktor s priključki, ki je dobil v Novem Sadu srebrno, na mednarodni demonstracijski razstavi pa zlato medaljo. Seveda je v proizvodnji še več manjših strojev - rotacijska kosilnica in drugi. Druga temeljna organizacija združenega dela edina v Jugoslaviji izdeluje sodobna čistilna sredstva, ki ustrezajo vsem svetovnim standardom in imajo očitne prednosti pred drugimi. Tretja pa je livarna v Vuzenici, ki izdeluje odlitke iz sive litine za strojno, elektro in avtomobilsko industrijo. Tovarna GORENJE - MUTA ima velike načrte za prihodnost. Že doslej je razvoj skokovito napredoval predvsem zato, ker je bilo načrtovanje na osnovi potreb trga, samoodpovedovanje delavcev, itd. Skrajno nezaupljivi delavci, ki so desetietja ročno kovali motike in drugo poljedelsko orodje, so kmalu pogumno stopili na pot razvoja. Proizvodnjo tovarne je sicer težko prikazati v tonah, saj gre za različne izdelke različnih vrednosti. Letos bo proizvodnja v tonah v primerjavi z lanskim letom porasla kar za 15,1 odstotka, celotni dohodek pa naj bi se po predvidevanjih povečal za 42,8 odstotka. Tolikšno povečanje gre predvsem na račun prestruktuiranja proizvodnje, saj se bo močno povečala proizvodnja drobne kmetijske mehanizacije po kateri je veliko povpraševanje. Srednjeročni načrt se uresničuje preko predvidenih meja. Dokončna realizacija je vezana na letošnjo investicijo, ki bo znašala več kot 140 milijonov dinarjev. Predvidena je modernizacija proizvodnje in tehnoloških postopkov v vseh temeljnih organizacijah, zlasti pa širitev proizvodnje kmetijske mehanizacije. Po investicijah bo proizvodnja v letu 1980 predvidoma dosegla vrednost 800 milijonov din, kar pomeni glede na leto 1976 kar 260 odstoi povečanje. Skupaj z velikimi razvoji načrti vodi 1220 članski kolel— Gorenje-Muta preudarno kadif' sko in štipendijsko politiko, ri stanovanjsko problematiko (lani] odkupila 33, predlani pa 24 si vanj) in se tesno povezuje s okoljem, kjer je le mogoče. V neposredni bližini je jj nedavnim zrasla tovarna HYP0S, je bila zgrajena na pobudo zdomi Vzporedno se je uveljavilo več nu ših delovnih enot: drevesnica, i) gojnica, vrtnarstvo ... Na Muti se formira izobraževi center, oddelek šentjurske šole mlade kmetovalce pa obstaja nekaj let V krajevni skupnosti je nami 143 kmetij, od katerih je 100 tenih. Posejane so na obmeji področju Branika, Podlipja in' nic. Delavci in krajani Mute so! spoznali kako pomembna je skupnega sodelovanja in načrte v delovnih organizacijah, upravnih interesnih skupnosti, i benih organizacijah in kraj skupnostih. Usmerjevalec in koordinator j podarskega, družbenega in poli nega dela je krajevna organizai Socialistične zveze delovnih ljui kateri družbeno politične organ cije uresničujejo in usklajujejo si programske naloge. Ne smemo pozabiti na organi cije in društva, ki prizadevno kaj ob raznih prilikah svojo aktivu tako športno društvo Partizan,! prostovoljno gasilsko društvo, sedaj požrtvovalno gradi nov gasi dom, nadalje taborniška organi cija, ki je nekaj tednov organizator VII. zleta sloveni tabornikov; tovarniška godba pihala, pevski zbor, strelsko drušl lovska družina... Ob vsem tem pa naj omenim lepo urejen muzej, kjer si zapisujejo svojo zgodovino. ■ #i i Program prireditev 27. 8. 1977 Ob 16. uri - Otvoritev razstave s kulturnim programom 28. 8.1977 Ob 10. uri - Promenadni koncert godbe na pihala Ob 16. uri - Parada cvetja 31. 8.1977 Ob 15. uri - Dan lovstva ob sodelovanju LD Muta in godbe na pihala Pernice 1.9.1977 ob 15. uri - Dan ribolova ob sodelovanju ribiškega društva Vuzenica 2. 9.1977 ob 18. uri - Zaključek razstave s folklornim programom in modno revijo 3. 9. 1977 ob 10. uri - Otvoritev šole za usmerjeno izobraževanje s kulturnim programom. Zaključili elektromontažna deli Izgradnja šoštanjskega giganta, I četrte faze termoelektrarne, se vse bolj bliža koncu. Prejšnji teden so graditelji proslavili zaključek elek-tromontažnih del, ki predstavljajo velik in pomemben delež v sklopu vseh del na tem objektu. Nosilec elektromontažnih opravil je bila nemška tvrdka Kraftwehr Union, montažo pa so opravljali Sulzer iz Švice, velenjski REK - tozd ESO, Hidromontaža iz Maribora, Energo-I invest in Rade Končar iz Zagreba, IMP iz Ljubljane ter še nekateri drugi. Izkoristili smo priložnost in predstavnike montažnih podjetij povprašali o tem, kako so potekala ta dela in kako jih ocenjujejo. Vladimir Gorisek, zastopnik tvrdke KWU je takole povedal: „Moram reči, da so vsa dela potekala zelo dobro, brez kakršnihkoli težav in zastojev. Na začetku smo imeli nekaj preglavic s tem, ker I domača montažna podjetja niso imela dovolj izkušenih ljudi za moderno tehnologijo, kar nam je nekoliko oteževalo delo. Prav tako so kooperanti - dobavljalci opreme iz Jugoslavije nekoliko zamujali z roki, zato smo morali povečati intenzivnost montaže, da smo nadoknadili zamujeno." Ing. Mate Jurčevič iz Hidromon-[ taže je bil vodja gradbišča: „Z delom smo začeli aprila lanskega leta, s prvo montažo pa v juliju. Težave so bile v tem, ker so dobavitelji zamujali z dogovorjenimi roki. Zaradi tega smo morili povečati število ljudi, ki so opravljali montažo, tako, da jih je bilo na gradbišču največ okrog 360, in to celih šest mesecev, v poprečju pa je stalno delalo 300 ljudi. Uspelo nam je, da smo v letošnjem letu, ko je prispelo največ opreme, nadoknadili vse zamude, predvsem zaradi dobrih kadrov, ki smo jih imeli tukaj. Z investitorji smo zelo dobro sodelovali, ker smo se vsi skupaj zavedali vsesplošne pomembnosti tega objekta." Elektro inštalacijska dela na kotlu in pripravo vode je izvršil velenjski REK - tozd ESO v sodelovanju s švicarsko tvrdko Sulzer. Predstavnik tovarne Sulzer je takole ocenil njihovo sodelovanje: „V pogodbi smo določili, da bo našo opremo montiral REK - tozd ESO in lahko rečem, da so delo zelo dobro opravili. Nasploh smo z njimi vsestransko dobro sodelovali in zahvaljujem se jim za njihovo pomoč ter dobro dele, ki so ga opravili." Odgovorni vodja montaže pri REK - tozd ESO pa je k temu dodal: „Naša delovna organizacija je poleg kotla izvajala tudi dela na transportu, razsvetljavi vseh objektov, napeljavi telefona in vseh instalacij šibkega toka. Mislim, da smo zlasti pri izdelovanju transporta pokazali veliko mero samostojnosti in sposobnosti lastnih kadrov, smo krepko in nadvse resno, to doslej naša največja investit Sodelovanje s Sulzerjem in ostali je bilo za nas velika preizkušnja, smo si dokazali, da znamo del tudi velike industrijske objet Veliko nam je pomagal tudi inve tor, tako, da je delo res dobro po kalo in da smo z njegovimi reziilt vsi zadovoljni." V Šoštanju so že pričeli z zagonskih preiskusov. Vodja sli ki skrbi za to je Arnold Heide iz Ki wehr Uniona. O prvih rezulti delovanja novih objektov je pol dal: ..Rezultati prvih preizkušenj zelo dobri. Doslej večjih tež« nismo imeli, kar je posebno razve ljivo ob upoštevanju dejstva, di stopnja avtomatizacije tega objel zelo velika." V načrtu izgradnje TEŠ IV sedaj na vrsti izpihovanje kotla, nato demontaža izpihovalnih pn zorijev s hkratnim preizkušal turboagregata in naprav uprav nega sistema. V septembru bo preizkušali celoten blok in se pi priključili na omrežje 380 KV.ft začetkom enomesečnega preizh nega delovanja, ki je predvidenoi mesec november, pa bodo oprali še nastavitve regulacijskih krogovi preizkuse avtomatskega upravlja bloka. J.KF H ' '-m .etos 800 tisoč kv. metrov ploščic tovarni keramičnih ploščic v Gorenju bodo letos dosegli optimalno letno proizvodnjo — Na dan porabijo do 50 ton jne — 2e nekaj časa resneje razmišljajo o nadaljnjem razvoju — To je o drugi fazi izgradnje tovarne — Novosti iz proizvodnega programa za leto 1978 bodo predstavili oktobra v Rdeči dvorani V tovarni keramičnih ploščic »renje, ki je začela obratovati 75. leta, so lani izdelali 0.000 m2 talnih keramičnih ličic. Za letos so predvideli oizvodnjo 780.000 m 2 plo-ic, izdelali pa jih bodo zago-vo več, in to okrog 800.000 2. To pa je tudi optimalna na proizvodnja, ki jo je Dgoče doseči v tej sodobni to-rni. Za proizvodnjo talnih kera-ičnih ploščic uporabljajo no iz Radmirja, in sicer jo na n porabijo do 50 ton ter dvo-vrste peska, ki jih dobijo iz mnoloma Oljke v Podgori pri nartnem ob Paki ter iz obrata mižalskega Termita v Morav-ih. Keramična ploščica Gore-e je izdelana v povprečju v 25 teh. V „Keramiki", kot pravijo »načini tovarni v kraju Gore-e, je zaposlenih 190 delavcev, jjveč jih je iz domačega kraja, l iz Skorna, Paške vasi, Šmart-sga ob Paki, Letuša, vozijo pa tudi iz Mozirja, Rečice in jubnega. Z letošnjo proizvodnjo 50.000 m2 ploščic bodo torej jsegli optimalno proizvodnjo, i so jo načrtovali za 1. fazo gradnje tovarne. Zato ni slu-Ij, da že nekaj časa resno razvijajo o nadaljnjem razvoju, led drugim so v načrtu raziska-S vseh glinišč v okolici. Za ob-oječo proizvodnjo je v Rad-sicer dovolj gline, vendar računajo na nadaljnjo rast iga proizvodnje z uvajanjem izdelkov, zato pa rabijo itne količine gline s stal- nimi specifičnimi lastnostmi. Če bo ustrezala kakovost, računajo med drugim, celo na uporabo plavljene gline iz obrata Termita v Moravčah, kjer prav zdaj modernizirajo naprave za flotacijo in mletje peskov, stranski produkt pri flotaciji pa je plavljena glina. V Gorenju se zdaj pospešeno pripravljajo na II. fazo izgradnje tovarne keramičnih ploščic. Na tržišču je veliko povpraševanje po zidnih keramičnih ploščicah, zato bodo uvedli proizvodnjo tudi le-teh, in to s poglavitnim namenom, da trgovskim organizacijam in kupcem postrežejo s celovitnim izborom kvalitetnih keramičnih ploščic. Hkrati z II. fazo izgradnje tovarne pa bodo modernizirali nekatere ključne faze obstoječe proizvodnje. Novosti iz proizvodnega programa za leto 1978 bodo predstavili oktobra v Rdeči dvorani. Predstavniki trgovine, ki bodo prišli v Velenje, naj bi opravili podobno kot že lani, izbor keramičnih ploščic za proizvodnjo v letu 1978. Lanskoletne tovrstne izkušnje so spodbudne. Zato tudi ni slučaj, daje po talnih keramičnih ploščicah Gorenje, ki jih sicer največ prodajo v Sloveniji, na širšem zagrebškem območju ter v Dalmaciji, povpraševanje po vsej Jugoslaviji. Trenutno vsem željam kupcev niti ne morejo ugoditi. Tovarna keramičnih ploščic Gorenje je dosegla lani proizvodnjo 92,5 milijonov dinarjev, za letos pa računajo, da bo proizvodnja presegla vrednost 120 milijonov dinarjev, planska obveznost pa znaša 110 milijonov dinarjev. =i*iiitiiiiiiiiinitiitiitiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiitiiiiitiiiiitiiiiiiiiiii^ I Iz prakse družbenega pravobranilca) | Kako morajo biti sestavljene disciplinske komisije v § organizacijah združenega dela | I KAKO MORAJO BITI SESTAVLJENE DISCIPLINSKE KOMISIJE 1 1 V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA I V členu 200 in 201 zakona o združenem delu je določeno, kako = = morajo biti sestavljene disciplinske komisije v organizacijah združe- = 1 nega dela in drugih samoupravnih organizacijah. Danes nameravamo = = obrazložiti, kako izvesti volitve disciplinske komisije. = Polet članov disciplinske komisije v tozdu mora biti v komisiji tudi = = določeno število članov izven tozda, vendar ne več kot 1/4, katere s = pa volijo delavci tozda iz liste, ki jo določi zbor združenega dela = = skupščine občine, na predlog občinskega sveta. Zveze sindikatov | = morajo torej na kandidatni listi za volitve članov disciplinske komi- = = sije poleg kandidatov iz tozd tudi kandidati iz liste, ki jo določi zbor = = združenega dela skupščine občine. Na kandidatni listi mora biti tudi = = predlagan kandidat za predsednika, torej predsednika komisije volijo = = delavci neposredno in ga ne more izmed svojih članov določiti komi- i = sija sama. ~ Predsednik se voli v vseh tozdih, v kolikor se ustanovi skupna E = disciplinska komisija za več tozdov v delovni organizaciji. =iiiiiiiiiiiiiiiiifiiiNiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiii= Povedali so nam Matjaž Vouk, direktor tovarne usnja Šoštanj „Zaradi velikih težav pri oskrbi s surovimi svinjskimi kožami smo v tovarni usnja Šoštanj s 1. avgustom prenehali s proizvodnjo svinjskega usnja. Zdaj ustvaijamo pogoje za moralno proizvodnjo v okviru nove usmeritve. V okviru industrije usnja Vrhnika, katere temeljna organizacija združenega dela je tudi tovarna usnja Šoštanj, smo se dogovorili za novo delitev dela. Vse surove svinjske kože bodo zdaj predelovali v usnjarni na Vrhniki, tovarna usnja Šoštanj pa se je znova usmerila na proiz-' vodnjo kvalitetnega govejega zgornjega usnja. Zdaj, ko preusmerjamo proizvodnjo, namočimo dnevno 10 ton govejih kož za proizvodnjo vegetabilnega usnja, 8 ton govejih kož za proizvodnjo kromo-vega usnja ter 5 ton junečjih in telečjih kož, skupaj torej 23 ton surovih kož. Ob tem pa bomo v Šoštanju predelali mesečno še okrog 20.000 do 25.000 m 2 iz Bolgarije uvoženega svinjskega cepljenca. Vse cepljence pa bomo predelali v naši tovarni, kar doslej ni bil slučaj. Preusmeritev proizvodnje je sprogramirana tako, da vsem zaposlenim zagotavljamo delo tudi naprej. Sicer pa je uvajanje nove proizvodnje povezano z določenimi investicijskimi vlaganji, predvsem za odpravo ozkih grl. Računamo, da bomo preusmerjanje proizvodnje povsem speljali do konca leta 1977. In še to: svinjsko usnje za potrebe našega obrata Konfekciji bomo dobivali v bodoče iz usnjarne na Vrhniki, ki proizvaja tovrstno usnje." Skupne naloge iz predvolilne aktivnosti Povpraševanje po ploščicah je izredno veliko V večini temeljnih in drugih organizacij združenega dela, pa tudi v krajevnih skupnostih, je končana prva faza evidentiranja možnih kandidatov za volitve v letu 1978. Ostalo je le še nekaj tozdov in enovitih delovnih organizacij, kjer pa, kot vse kaže, z akcijo evidentiranja še niti niso začeli. Osnovnim organizacijam sindikata kot nosilcem predvolilne aktivnosti v teh organizacijah združenega dela velja opozorilo, da to nalogo čim preje opravijo, ker s svojo neaktivnostjo zavirajo celotni potek predvolilne aktivnosti. Do sedaj je evidentiranih okrog 3.500 možnih kandidatov vendar je med temi veliko takšnih, ki so evidentirani le za lastne samoupravne organe, ne pa za skupščine SIS in posamezne zbore občinske skupščine. Takoj, ko bo končana analiza evidentiranja v prvi fazi, bomo obvestili vse tozde in krajevne skupnosti, koliko morajo še evidentirati možnih kandidatov v svoji sredini za skupščinski sistem oz. skupščine SIS. V naslednjem prispevku imam namen opozoriti na tiste naloge, ki pomenijo bistvo predvolilne aktivnosti po zaključeni prvi fazi evidentiranja. V prvi vrsti gre za politično akcijo, da v vseh samoupravnih sredinah analiziramo dosedanje funkcioniranje delegatskega sistema, tako v svoji samoupravni sredini kot na relaciji tozd oz. KS - občinska skupščina oz. skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Predvsem na področju samoupravnih interes- nih skupnosti je potrebno poglobljeno oceniti funkcioniranje delegatskega sistema, saj nam je prav tu le-ta v dosedanjem obdobju najbolj šepal na obeh nivojih, na ravni dele- fatske baze in na nivoju skupščin IS. Temeljita ocena je potrebna za to, ker splošnim delegacijam, kot smo imenovali delegacije za skupščine SIS, nismo posvečali dovolj pozornosti, niti v KS, še manj pa v nekaterih tozdih. Kljub temu, da smo v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti odločali o najpomembnejših zadevah razvoja družbenih dejavnosti v občini, katerih obseg bi moral biti zajet tudi v razvojnih programih tozdov, je bila večina stališč delegacij in sklepov skupščin sprejetih mimo delegatske baze v združenem delu in v krajevnih skupnostih. Razen redkih izjem te delegacije niso bile deležne kdove kakšne strokovne pomoči pri zbiranju dodatnih informacij za lažje odločanje ali pri pripravi skupnih sej z delavskimi sveti oz. zbori delegatov v krajevni skupnosti. Večina stališč je bila oblikovanih na že sicer komaj sklepčnih sejah delegacij, v nekaterih primerih pa se delegacije sploh niso sestajale in je bila vsebina dela znotraj delegacije zteducirana le na razdelitev poverilnic in določitev delegatov za sejo skupščine posamezne SIS. Predvsem velja omeniti, da je ponekod obveljala praksa stalnih delegatov namesto, da bi bilo delo delegacij zastavljeno tako, da bi vsak delegat skrbel za proučevanje Brez dela se dolgočasim EBranko Kranjčec Pred l petimi leti je želja po zaposlittvi pripeljala v našo dolino mladega ključavničarja, EBranka Kranjčeca Že po konnčani osnovni šoli je zapustili rodni Čakovec in odšei v v Maribor. V tovarni avtomoobilov se je izučil za ključavvničarja in kmalu za tem oddšel služit domovini. Po vrniiitvi iz JLA pa se je znašel v v dokaj težkem položaju, sapj si zaposlitve ni bilo lahko poiskati. Tako je prišel v Šoštanj, povprašal za delo v elektrarni in se zaposlil. ,,V elektrarni sem dobil delovno mesto dežurnega ključavničarja in stanovanje v samskem domu,"pripoveduje Branko Kranjčec. Delal sem v izmenah in zlasti ponoči sem imel precej časa, da sem premišljeval o marsičem. Plod teh razmišljanj je bila odločitev, da se vpišem na višjo pravno šolo v Mariboru kot izreden študent. V novo okolje sem se hitro vživel. " Branko si je vztrajno začel pridobivati znanje in kmalu je dobil mesto kadrovskega referenta. Velik delež pri tem je imela njegova vsestranska aktivnost, saj je bil izredno delaven, zlasti v vrstah mladih in komunistov. In tako so mu pred dvema letoma zaupali tudi odgovorno funkcijo sekretarja osnovne organizacije Zveze komunistov v elektrarni. ,,To funkcijo sem sprejel ravno v času velikih in pomembnih sprememb, ki so prihajale z zakonom o združenem delu ter razprav in uresničevanja tega zakona. Našli smo se pred težko in odgovorno nalogo, zato smo morali krepko zavihati rokave in predvsem začeti intenzivno izobraževati lastne kadre. Naši sestanki so bili skoraj podobni političnim šolam. Vse to nam je res vzelo in man še jemlje mnogo časa, toda ob tem sem se ogromno naučil, saj se tako delo lepo dopolnjuje z mojim študijem. Poleg tega so tu še obveznosti na delovnem mestu, s katerim sem zelo zadovoljen, čeprav moram premagovati marsikatero težavo. Zaradi naglega industrijskega razvoja tega področja se še namreč vedno čuti pomanjkanje ustrezno izobraženih kadrov duržboslovnih ved, zlasti samoupravljanja. Sedaj smo ravno v fazi uresničevanja zakona o združenem delu, zato imamo veliko dela z urejanjem samoupravnih aktov, v katerih se mora čutiti vpliv delovnih ljudi, toda ne le kot fraza. V naši organizaciji združenega dela smo pred kratkim storili pomemben korak v razvoju samoupravnih odnosov. Ustanovili smo posamezne tozde, ki jih doslej ni bilo, saj smo bili vsi skupaj ena temeljna organizacija. S tem bomo upravljanje pri nas temeljili na drugačnih principih in vloga delavca bo resnično stopila v ospredje. Tudi tu je bilo storjenega veliko dela, njegovi dobri rezultati pa nas obvezujejo, da vse to sedaj v praksi kar najbolje izpeljemo." Branko Kranjčec ob vsem delu, ki ga opravlja, skorajda nima prostega časa. Ko pride domov, se posveti študiju ali družini, s katero živi v Velenju. Sicer pa sam pravi, da se zelo. dolgočasi takrat, ko nima kaj početi, saj se je že navadil na to, da mu dela nikdar ne zmanjka. J. KRAJNC gradiva posameznega področja in bi bilo tako delo delegacije kot celote veliko bolj študijsko in odgovorno. Kot poseben problem velja omeniti nezadostno samoupravno povezanost izvajalcev posameznih družbenih dejavnosti, pa tudi prešibko organiziranost porabnikov. To velja zlasti za področje telesne kulture, kjer nimamo organizirane občinske zveze za telesno kulturo, v kateri bi bili strokovno in samoupravno povezani vsi izvajalci. Ta funkcija se je enostavno prenesla na delegatski nivo zbora izvajalcev v sami skupščini. Na področju kulture sicer obstaja Zveza kulturnih organizacij, vendar v smislu delegatske baze za zbor izvajalcev ne odigrava v celoti svoje vloge. Podobno ali celo slabše pa je tudi pri raziskovalni skupnosti na občinskem nivoju. Pa tudi na nekaterih drugih področjih, kjer so izvajalci v celoti organizirani v organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, delavski sveti, ki delegirajo svoje delegate v zbore izvajalcev ne odigravajo svoje delegatske funkcije (npr. izobraževanje). Kot primer velja omeniti tudi samoupravno stanovanjsko skupnost, kjer v krajevnih skupnostih, vsaj na mestnem področju, nimamo organiziranih posebnih zborov stanovalcev, ki bi delegirali in volili svoje delegate v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti. Tretji razlog za temeljito oceno uresničevanja delegatskega sistema je nedvomno v samem delu skupščin SIS ob ugotovitvi, da zbori porabnikov še zdaleč niso zaživeli tako kot bi morali, in je njihovo delo omejeno le na neusklajene razprave in glasovanje. Pa tudi v ogromnem številu nesklepčnih sej skupščin samoupravnih interesnih skupnosti je razlog, da ocenimo naše delo. Krivdo za takšno stanje gre nedvomno iskati tako v strukturi delegacij, kot pri strokovnih službah, ki razpošiljajo gradivo za seje skupščin, zlasti v neusklajenem sklicevanju sej. Da bi preprečili ponavljanje nekaterih pomanjkljivosti, ki izhajajo iz strukture delegacij, je nujno, da v vseh ozdih in krajevnih skupnostih ocenimo sedanjo sestavo delegacij in jo primeijamo z evidentiranimi možnimi kandidati za naslednje volitve in tako poiščemo osnovne vzroke za slabo ali nepravilno delo. Ta naloga stoji pred izvršnimi odbori vseh osnovnih organizacij sindikata in krajevnimi konferencami SZDL in jo je treba opraviti najkasneje do 15. septembra 1977. Družbeno-političnim organizacijam v tistih tozdih in enovitih delovnih organizacijah, ki se samoupravno reorganizirajo v več novih tozdov ali delovnih skupnosti velja opozorilo, da po možnostih evidentiranje možnih kandidatov speljejo v skladu s programom organiziranja novih tozdov in delovnih skupnosti. Možna je tudi druga varianta in to, da na nivoju sedanje organiziranosti evidentirajo toliko več možnih kandidatov, da bodo s tem pokrili tudi delegacije v novo konstituirani!) tozdih. Vsekakor je potrebno to akcijo voditi vzporedno z uresničevanjem zakona o združenem delu in organiziranjem novih TOZD. Ker prehajamo z naslednjimi volitvami, ki bodo v mesecu aprilu 1978, na oblikovanje več posebnih delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti (najmanj 3), bo v mesecu septembru stekla razprava tudi o teh vprašanjih. Prehod na več manjših delegacij bo omogočal lažje sestajanje delegacij in tudi bolj spe- ot. 33 (3932) - 26. avgusta 1977 cializirano delo, ker bo pač delegacija pokrivala ožje področje. Predlog komisije za pripravo volitev je, da bi prva delegacija pokrivala področje šolstva, otroškega varstva, kulture in telesne kulture; druga delegacija področje zdravstva, socialnega skrbstva, zaposlovanja in pokojnin-sko-invalidskega zavarovanja; tretja delegacija pa področje komunalnih dejavnosti, stanovanjske dejavnosti, raziskovalne dejavnosti in požarne varnosti. Ob vsem tem seveda ostaja odprto vprašanje oblikovanja temeljnih interesnih skupnosti, ki bi znotraj posameznih SIS pokrivale specializirana področja, kot je na primer vodno gospodarstvo; srednje, višje in visoko šolstvo; ipd. Prav tako temeljito bo potrebno oceniti, kako večini temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter KS zagotoviti čim več samostojnih delegatskih mest, tako v zboru združenega dela, kot v skupščinah SIS. Dosedanja analiza je pokazala, da konference delegacij, zlasti če so bile vanje povezane delegacije iz organizacij združenega dela različnih dejavnosti, niso zaživele, rekli bi lahko celo, da so konference delegacij v nekem smislu pomenile zavoro v dosedanjem uresničevenju delegatskega sistema. Z več samostojnimi delegatskimi mesti se bodo sicer številčno zvečali posamezni zbori, vendar bo to predstavljalo neposred-nejši delegatski odnos med posameznimi tozdi in skupščinami. Seveda se konferencam delegacij povsod ne bo mogoče ogniti, vendar bomo morali bolj paziti na to, da bo konferenca delegacij le mesto za delegiranje skupnega delegata in enotna podpora morda različnim stališčem, ne pa poenostavljena pot, do posamezne skupščine in razvrednotenje temeljnih nalog delegacije. Ker bodo volitve v skupščine SIS in v skupščinski sistem istočasno velja opozoriti še na nalogo, ki jo moramo opraviti vzporedno z oblikovanjem novih tozdov in sprejemanjem samoupravnih splošnih aktov. Gre za to, daje potrebno že v pripravi samoupravnih aktov, zlasti pa v statutu tozdov oz. delovnih organizacij opredeliti sistem delovanja delegacije za zbor združenega dela in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Opredeliti je potrebno organizirano delo ljudi v bazi kot obliko, ki naj omogoči kvaliteto in učinkovito uveyavljanje funkcijo oblasti in opravljanja o drugih družbenih zadevah. V pri-meijavi s samoupravnimi organi temeljne in delovne organizacije, za katere velja fiksni mandat delegatov, velja za delegate v političnih in samoupravnih skupnostih menjajoči mandat. Predvsem je potrebno opredeliti oblikovanje stališč, mnenj in dajanje smernic delegatom na zborih delavcev ali v samoupravnih delovnih skupinah, kjer je bil delegat izvoljen, pa tudi medsebojne odnose med delegacijo - delavskim svetom, kar je bilo do sedaj v naših samoupravnih aktih precej pomanjkljivo. Kot smo že prej omenili, je potrebno v statutih opredeliti tudi oblike pomoči, ki jo nudijo strokovne službe delegacij pri proučevanju gradiva in zbiranju potrebnih podatkov, uveljavitev njihove odgovornosti podobno kot v delavskem svetu, ureditev volilnega sistema, itd. Piše: TONE ŠELIGA, predsednik volilne komisije pri OK SZDL Velenje NAS CAS Kmalu asfalt od Zabnice do spodnjih Laz ^n. 0ar07a hič V krajevni skupnosti Šentilj imajo veliko načrtov — Čimprej treba preurediti dom krajevne skupnosti in trgovino ^ ■ I"" ■ V eni izmed zadnjih številk Našega časa smo pisali o pomembnem jubileju gasilcev iz Šentilja. Praznovali so 45. obletnico svojega obstoja, kar je resnično dolga življenjska doba. Tokrat bomo spet pisali o Šentilju, vendar ne samo o gasilcih, ampak o vsem zanimivem, kar se v tej krajevni skupnosti dogaja. O njihovem delu, težavah in načrtih smo se pogovarjali s predsednikom sveta krajevne skupnosti Stanetom Tanjškom. Najprej je začel pripovedovati o največji nalogi, ki so si jo zadali za letos, ureditvi ceste Žabnica - Spodnje Laze. „To cesto, dolgo 1800 metrov, smo že začeli pripravljati za polaganje asfalta s tem, da smo jo splanirali in nasuli podlago. Predračunska vrednost tega objekta znaša 1,90.000 dinaijev, veliko pa smo prihranili z udarniškim delom. Upamo, da bomo cesto uredili do občinskega praznika. S tem nam bo ostalo le še približno sedem kilometrov makadama, ki ga skušamo sproti vzdrževati, tako, da s cestami nimamo večjih problemov. Nekaj sredstev za urejanje cestišč prispeva krajevna skupnost, nekaj pa tudi krajani sami." Sentiljčani si že dolgo želijo, da bi prenovili dom, ki ga sedaj ureja krajevna skupnost in, ki ga je že precej načel zob časa. Prostori v tem domu kličejo po čimprejšnji obnovitvi, kajti v njih se sestajajo vse organizacije, ki v kraju delujejo. V preurejenih prostorih bi vsekakor imeli boljše delovne pogoje, zato so že narejeni idejni načrti o tem, kako naj bi zgledal obnovljen dom. Ob pristopu k začetnim delom pa se je zataknilo, kajti za razširitev je potrebno še nekaj zemlje, te pa ne morejo kupiti. Sedaj se pogovarjajo z velenjsko ERO, ki je lastnik zemljišča ob njihovem domu in pričakujejo, da bo to vprašanje kmalu rešeno. O, tem domu je Stane Tanjšek povedal še tole: „Želeli smo si, da bi z deli začeli že letos, toda vse kaže, da bomo startali prihodnje leto. Po predračunih nas bodo dela stala približno 4,000.000 dinarjev, k temu pa bodo veliko prispevali krajani sami, zlasti z lesom- V tem domu ima svoje prostore tudi vrtec, ki je mnogo premajhen, zato bo v obnov- ljenih prostorih lahko sprejel več otrok. Ko že govorim o tem domu, moram omeniti tudi trgovino. Morda je ta še bolj potrebna, da se preseli drugam. Prostori, kjer sedaj kupujemo, so v zasebni hiši in za solidno postrežbo premajhni in neprimerni. Poleg tega so tudi brez Trgovina se bo kmalu morala preseliti iz te hiše v primernejše prostore skladišča, tako, da bo to treba zadnjem čadu društvo prija-čimprej urediti." teljev mladine ter krajevna orga- Šentiljčani živijo tudi živah- nizacija ZSMS. Mladi bodo no družbeno politično življenje. kmalu dobili asfaltirano roko-Ob krajevni konferenci SZDL metno igrišče, saj jim je prošnja in osnovni organizaciji Zveze za denarno pomoč pri občinski komunistov, ki so jo ustanovili telesno kulturni skupnosti že letos, s svojim delom opozarjajo bila ugodno rešena. Člani druš-nase tudi prosvetno društvo in v tva prijateljev mladine pa si ravno v tem času prizadevajo, da bi nekje v središču Šentilja lahko kupili zemljišče, kjer bi uredili otroško igrišče. Ta zamisel je resnično vredna podpore, kajti igrišča bi pomenila veliko ne le za najmlajše prebivalce Šentilja, ampak tudi za njihove starše. Čas, ko bodo vse omenjene stvari krenile z mrtve točke, ni več daleč, vsaj tako pravijo v Šentilju. Počitniško mrtvilo se počasi umika in prihaja jesen, ko bodo z novimi delovnimi močmi premaknili marskiaj. Kraj bo še bolj zaživel in skupno delo, ki je žez poletje malo zamrlo, bo Šentilju spet prineslo marsikakšno novost. J. KRAJNC Pred štirinajstimi leti je Franc Vrčkovnik iz Florjana začel na črno graditi hišo — Letos mu je hišo začel ogrožati plaz — Sanacijska dela bodo veljala 22 starih milijonov dinarjev Iz sredstev samoprispevka bodo uredili cesto Hrastovec — Cirkovce — Skromna finančna sredstva — Prostovoljnih delovnih akcij se udeležujejo v velikem številu — Aktivna mladinska organizacija Krajevna skupnost Cirkovce ima 266 prebivalcev, od katerih jih je 65 zaposlenih. Ker zavzema ta krajevna skupnost precejšnje območje, imajo za urediti precej krajevnih cest. Iz sredstev samoprispevka želijo urediti cesto Hrastovec — Cirkovce, ki je v slabem stanju. Na tej cesti so letos sicer že organizirali nekaj prosto- Franc Novinšek voljnih delovnih akcij, vendar je njihov trud vedno znova uničen, saj neurja, ki letos niso redka odnesejo s ceste pesek in jo poškodujejo. Krajani te krajevne skupnosti že dolgo sanjajo o asfaltni prevleki te ceste in upajo, da se jim bo prihodnje leto ta dolgoletna želja uresničila. Za pomoč so prosili tudi krajevno skupnost Skale — Hrastovec, ki naj bi uredila del te ceste, vendar pa bodo za ureditev ceste Hrastovec -Cirkovce rabili še precejšnja sredstva, ki jih sami ne bodo zmogli. Upajo, da jim bo pomagala še kakšna delovna organizacija in katera od mestnih krajevnih skupnosti. Prav tako pa bi radi v tej krajevni skupnosti uredili tudi cesto od šole do kmeta Pevnika, uredili pa so že cesto od kmeta Rednaka do Borov-nika. Do konca letošnjega leta bi radi še elektrificirali predel od transformatorske postaje do kmeta Pečečnika. Predsednik sveta te krajevne skupnosti Franc Novinšek je povedal še, da so vzdrževali krajevne ceste. Posebej pa je poudaril, da je krajevna skupnost kupila material, med tem, ko so dela opravili prostovoljno. Povedal je tudi, da je zelo aktivna njihova mladinska organizacija, ki se vsakega dela, ki ga organizira krajevna skupnost, udeležuje v zelo velikem številu, poleg tega pa ne manjka delovnih akcij, fl jih mladina samoiniciativno organizira. „Dela je veliko", je dejal predsednik Franc Novinšek," vendar gledamo z optimizmom v prihodnost. Zavedamo se, da bomo s skupnimi močmi naše načrte uresničili. Zelo razveselili pa smo se dopolnitve odloka o zazidalnih načrtih v naši občini. Tako bomo lahko tudi v naši krajevni skupnosti gradili, to pa bo pripomoglo k temu, da bo marsikateri mlad človek le ostal doma." M. T., S S * S s i I ■#############/###/########//######/##/« Franc Vrčkovnik iz Florjana 28b je leta 1963 začel graditi hišo. To prav gotovo ne bi bilo nič posebnega, saj si danes veliko ljudi gradi hiše, če ne bi bila tudi to gradnja brez gradbenega dovoljenja — torej „na črno". Sprva je kazalo, da si je Franc izbral izredno primerno lego in kraj za svoj novi dom. Hiša stoji ob asfaltirani cesti v Bele vode, za njo pa se oziroma se je dvigal gozdnati hrib. Franc Vrčkovnik je nekaj let živel v miru s svojo družino. Seveda je na začetku moral plačati kazen, ker je gradil „na črno", pred nekaj meseci pa se je v njegovo vsakdanje življenje začela zajedati skrb, pa tudi strah. Njegova hiša stoji ob vznožju terena, ki je plazljiv. Tega sicer menda Vrčkovnik ob začetku gradnje še ni vedel, ker tokrat pač ob izdaji gradbenega dovoljenja ni bil potreben tudi geološki izvid, toda dejstvo je, da je bila to črna gradnja. Pred tremi, štirimi meseci je začel hrib za hišo drseti in ogrožati hišo in življenje ljudi. Nekaj je k temu menda pripomogla še preobremenjena cesta, ki se vije približno 40 metrov nad Vrčkovniko-vo hišo. Traso ceste so menda krajani potegnili po svoje. Ker je plaz nevarno ogrožal hišo, so se lotili sana- cijskih del. Njihovo vrednost so ocenili na 220 tisoč dinaijev (22 starih milijonov). Ni odveč, če zapišemo, daje to v primeijavi s stroški za izdajo gradbenega dovoljenja nedvomno ogromna vsota. Ta dela že izvajajo. Stroške bodo krili - lastnik sam, nekaj krajevna skupnost, nekaj pa bo prispeval sklad za elementarne nezgode pri skupščini občine Velenje. V okviru teh del so morali odstraniti okrog 2.500 kubičnih metrov zemlje in posekati ves gozd na tej površini. Primer Franca Vrčkovni-ka iz Florjana najbolj zgovorno kaže, v kakšnih nepredvidenih težavah se lahko znajde občan, ki gradi na črno. Zato naj ta zapis služi kot opomin vsem tistim, ki še vedno mislijo, da pri gradnji ni potreben noben red, da še vedno lahko delajo po svoje. Mimogrede: v naši občini je še vedno nekaj več kot 300 črnih gradenj, upoštevaje vse prizidke skupaj. Omeniti, velja še to, da so delegati skupščine občine Velenje (zbora krajevnih skupnosti in zbor združenega dela) na skupni seji julija letos sprejeli vrsto odlokov o novih zazidalnih načrtih, ki omogočajo novogradnje raznih krajih naše občine. S. V. Kmalu urbanistični pla V Zavodnjah bodo kmalu uredili kanalizacijo - V načrtu napeljava vodovoda, elektri v Šentvid in ureditev prosvetnega doma Pripravljen na sprejem malčkov Krajani Skal in Hrastovca so praznik proslavili s pomembno delovno zmago, otvoritvijo vrtca Krajani krajevne skupnosti Škale - Hrastovec praznujejo v mesecu avgustu svoj krajevni praznik. Letošnji praznik so praznovali v nedeljo, 21. avgusta, ko so predali namenu vrtec, kjer je prostora za 44 otrok. Prvič so praznovali krajani te krajevne skupnosti svoj praznik leta 1974, ko so predali svojemu namenu cesto v dolini pod Lubelo. Takrat so se tudi odločili, da bodo vsako leto na krajevni praznik proslavili novo delovno zmago. Vrtec, ki so ga otvorili to nedeljo je nedvomno velika pridobitev te krajevne skupnosti. Slavnostne otvoritve so se udeležili predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, samoupravne inte- Slavnostne otvoritve otroškega vrtca so se udeležili številni krajani in malčki te krajevne skupnosti. Problema otroškega varstva v tej krajevni skupnosti ne poznajo več resne skupnosti otroškega varstva, vzgojnovarstvenega zavoda Velenje, rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, ki je bil tudi pokrovitelj krajevnega praznika, ter številni krajani in malčki te krajevne skupnosti. Na slovesnosti je spregovoril predsednik krajevne konference SZDL Rafael Kopušar, ki je orisal gradnjo vrtca ter posebej poudaril, da je krajevna skupnost z njim zelo veliko pridobila. Dodal pa je še, da s tem za letošnje leto krajani Skal in Hrastovca še ne morejo biti zadovoljni. Še letos bi radi napeljali v to krajevno skupnost telefon in s prostovoljnim delom postavili avtobusno postajališče. Program ob otvoritvi so pripravili malčki iz velenjskega vzgojnovarstvenega zavoda ter učenci podružnične šole v Škalah. Po slavnostni otvoritvi je bilo pri gasilskem domu v Škalah tekmovanje med krajevnima skupnostima Škale - Hrastovec in Gaberke - Družmirje v vlečenju vrvi, zmagali pa so domačini- .. nr. M. T. Tudi v Zavodnje nad Šoštanjem smo se odpravili z istim namenom kot v mnoge druge kraje pred njimi: zvedeti, kaj je pri njih novega, kaj delajo, kakšne težave jih pestijo. Da tudi pri njih veijetno še traja poletno mrtvilo, smo si mislili, toda tudi v tem času se povsod najde kakšno delo, ki teija čimprejšnje opravilo, ali pa krajani nabirajo moči za vse tisto, kar jih čaka jeseni. In kako je s tem v Zavodnjah? Poiskali smo predsednika sveta krajevne skupnosti Zdravka Ročnika, ki to funkcijo opravlja šele dobre štiri mesece. Pa vendar nam je imel veliko povedati: „V novem svetu kra- jevne skupnosti smo se odločili, da v najkrajšem možnem času uredimo nekatera vprašanja, ki so za uspešen razvoj kraja najbolj potrebna rešitve. Tako gredo ravno v teh dneh h koncu dela na kanalizaciji, ki jo urejamo v središču Zavodnje za nekatere nove hiše. Ko smo že pri tem „novem naselju", če ga lahko tako imenujem, moram povedati še to, da bomo za Zavodnje imeli kmalu izdelan urbanistični plan. Skušali bomo doseči, da bodo Zavodnje obdržale tak videz, kot so ga imele doslej, zato se pri nas ne bo dalo graditi na primer počitniških hišic in podobno. Ni še dolgo tega, ko smo ponovno uredili krajevne ceste, ki še niso asfaltirane. Nekaterim krajanom, ki so nam poslali prošnje za ureditev dovoza do njihovih hiš, smo priskočili na pomoč s tem, da smo jim priskrbeli material in plačali stroške prevoza, vse ostalo pa so opravili sami." Na jesen pa bodo morah začeti še z nekaterimi pomembnimi deli. Ne vedo še, ali se bodo najprej lotili adaptacije prosvetnega doma, ali napeljave elektrike v Šentvid. Oboje je namreč potrebno čimprej urediti. Predračunska vrednost za elektrifikacijo Šentvida znaša preko sto starih milijonov dinarjev. Zato računajo na izdatno pomoč tistih delovnih organizacij, ki imajo na tem področju svoje počitniške domove, hišice, koče in podobno. Šentvid postaja vedno bolj priljubljeno zbirališče turistov, zato je elektrika res najmanj, kar jim je treba ponuditi. O popravljanju prosvetnega doma pa je Zdravko Ročnik povedal: „Vsi si že dolgo želimo, da bi končno lahko pričeli zahajati v preurejene prostore, predvsem pa v tople. Zato bomo uredili centralno kuijavo in posebno sobo, kjer se bomo lahko sestajali, notranjost pa povsem obnovili. Večino del bodo opravili krajani prostovoljno, čeprav jih težko zberemo, ker, so pač kmetje in imajo veliko drugega dela. V bližnji prihodnosti bi radi opravili še dvoje velikih del: napeljati vodovod do nekaterih osamljenih kmetij in več-žilni telefonski kabel tako, da bi dobili vsaj še nekaj štev Trenutno imamo dva telefon ki pa sta seveda premalo, kopanje vodovoda, ki bo do štiri kilometre, bomo skuSi organizirati mladinsko delov akcijo, tako da bomo prihian kaj denaija. To so trenut naše največje želje oziroi načrti, ki jih bomo skuS izvesti." , V Zavodnjah se vse bolj či tudi utrip in delo družb« političnih in drugih organiz« in društev. Predsednik kraj« konference SZDL Vinko Kopi nam je pripovedoval tudi o tei „Trudimo se, da bi bilo dn beno politično življenje našem kraju kar najbolj raz) bano. Sedaj poleti je seve težje, saj imajo kmetje najvi dela, ostali pa so na dopust Jeseni in pozimi bo zatomno bolj živahno. Takrat združil moči in storimo marsikaj. Zla nas veseli, da so mladi pokaz veliko marljivosti." Novo vodstvo v Zavodnjal je, kot vidimo, visoko zav rokave in obetavno zastavi delo. Prvi rezultati njiho dela se že kažejo. O tem, kako jim bo uspevalo vse tisto o čemer smo se pogovarjali, pa bomo pisali kdaj drugič. J. KRAJNC TURISTIČNI A f - naš čas KAŽIPOT ^^ *kM radio velenje |n vendar spodrslaj Glej Naš čas štev. 30 in 31 z dne 5. in 12. 8. 1977 r V tedniku ,,Naš čas", št. 31 z dne 12. 8. 1977, ste se me s Hilankoni „Za tiste, ki niso na tekočem" (podpisan E. Kramp) malo sposodili, zato posredu-em odgovor; mnenje o obrav-lavani zadevi pa prepuščam bralcem. Najprej se opravičujem, da m v zadnjih dveh letih pripeljal sam, z znanci ali sodelavci, v muzej vsaj 500 obiskovalcev in s tem motil vaš grajski mir. Verjemite mi, da tega nisem Ipočel zaradi zlobe oz. nagaja-bja, niti iz želje in namena, da ram naložim dodatno delo, za Laterega ste sicer plačani. Kot imater sem vseskozi sodil, da so azstavljeni eksponati na gradu Tedni ogleda ter javnosti še vse iremalo poznani. Poznati pa bi ih morala v večji meri, ne samo zaradi zanimivosti, pestrosti in pomena zbirk, temveč tudi kot kromen izraz zahvale do Duša-[na Pipuša, Františka Foita in [nekaterih drugih, še živih sode-avcev, ki so s svojim vztrajnim delom veliko pripomogli, da je inuzej danes takšen, kot je in da ahko vsakemu turistu nekaj pove in pokaže. Prav danes sem »rejel pismo Milana Horvata, nženiija gradbeništva iz Zagreba, ki je pred meseci z družino več dni popotoval po Šaleški dolini in med drugim navaja: „Po povratku (2. 5.) smo velenjski grad našli zatvoren, no zato smo ga obišli 15. 6. Bogastvo eksponata, kipova i doku-menata zaista se isplatilo pogledati." Nadalje se opravičujem, da kot Velenjčan ne vem, kdaj je muzej ob nedeljah odprt. To je res težko vedeti, če se odpiralni čas spreminja, napisi na propagandnih tablah pa ostajajo isti. V želji, da v prihodnje ne bi več zavajali pismenih obiskovalcev vas prosim, da v bližnji trgovini „Železnina" na Celjski cesti v Velenju, ki je odprta pet dni v tednu od 7. do 19. ure, ob sobotah in dnevih pred prazniki pa do 15. ure, na naročilnico kupite čopič in ustrezno barvo, napisa na tablah popravite, obenem pa mi dostavite račun zaradi plačila. In končno se opravičujem za nevednost izletnikov iz SR Hrvatske, s katerimi sem 17. 7. 1977 dopoldne zaman iskal pojasnilo za zaprt muzej na tako? Prosim, da mi odgovorite, ij imamo v Velenju semaforje? Kdo jih upravlja ali ipravlja, kakor že hočete? Mi imamo v Velenju semaforje samo zato, da lahko rečemo, da jih imamo zato, da tujec, ko pride v mesto vidr, da smo zares bogiato mesto. Ali kaj lam koristijo*, ko pa delajo lamo en tede;n, potem pa en mesec nič. ^si občani smo morah prispev ati nekakšna sredstva, da smo postavili reklamne semaforje, da stojijo v glavnem v temi. Kje so merodajni forumi na občinski skupščini, da nič ne ukrenejo zoper to nadlogo — PROMET? Ob 6. in 14. uri je tak promet, da ne mo reš priti skozi križišče, posebno tisti, ki zavijajo levo, prometnika pa tudi ni nobenega. VINKO MRAZ, Tomšičeva 27, Velenje vhodnih, glavnih in stranskih vratih ter pri hišniku, pa ga nikjer ni bilo. . Res niso bili vsi udeleženci rosno mladi, v takih letih pa tudi še ne, da ne bi nič videli. Zato je zgodbica o listku iz trte zvita, kar lahko potrdijo 4 priče iz Velenja. Vsekakor bi bila namesto občasnega listka, ki se pojavlja in spet skrivnostno izginja, boljša rešitev v stalni obliki obvestila, bodisi na vratih ah zidu. Dovolite mi, da se dotaknem še ene stvari, to je obiska. V „Našem času", številka 31, je bil na 1. strani objavljen podatek, da si je muzej v velenjskem gradu v letošnjem prvem polletju ogledalo preko 6.200 obiskovalcev, kar je za približno 600 več, kot v enakem obdobju lani. V „Delu" z dne 15. 8. 1977 pa smo lahko tudi prebrali, da je nogometno tekmo Rudar.Maribor spremljalo 6.000 gledalcev (po nekaterih vesteh celo 8.000). Pri tem se mi poraja skromno vprašanje: ali ni nekaj narobe s propagando, kot tudi z našim odnosom do kulture in s kulturno ustanovo samo, če ima ta v pol leta manj obiska, kot stadion v dveh urah? Pa pustimo primerjavo dveh različnih področij dejavnosti in vzemimo dve sorodni ustanovi. V glasilu „Komunist", številka 32 z dne 8. 8. 1977, je bil na 18. strani objavljen prispevek, iz katerega iziiaja, da je Muzej revolucije v Celju letos obiskalo že več kot 38.500 ljudi. Mislim, da je v analizi tega podatka tudi del odgovora, kaj storiti za večji obisk velenjskega muzeja v prihodnje. Stalna razstavna dejavnost se ob jasni programski koncepciji in kadrovski okrepitvi nujno mora dopolnjevati z zbiranjem in proučevanjem gradiva, strokovno publicističnim delom, občasnimi razstavami na gradu, v tovarnah, šolah in krajevnih skupnostih (tesnejšim sodelovanjem s predstavniki OZD, prosvetno pedagoškim kadrom, družbeno političnimi organizacijami), uvajanjem novih oblik dela (učne ure, filmi, pogovori itd.). , , Ko bodo občani občine Velenje, kot drugi potencialni obiskovalci spoznali, da se v muzeju pogosto nekaj pripravlja ali dogaja (kot n. pt. v prostorih knjižnice in kulturnega doma), se bo tudi odziv bistveno povečal. Pri pojasnjevanju, kaj že sedaj ustanova poseduje, kakšni so njeni načrti in kaj v bodoče pričakujejo koristniki kulturnih dobrin pa lahko odigrajo pomembno vlogo tisk, kot ostala sredstva javnega obveščanja. Samo poslužiti se jih kaže v večji meri. , MIROSLAV ZOLNIR, VELENJE Obiščite Šoštanj Po kopanju v bazenu z ogrevano vodo v Šoštanju vam priporočamo kosilo, ma'ico ali večerjo na vrtu Kajuhovega doma. V tem gostišču so na voljo tudi prenočišča, penzioni oziroma polpenzioni. Kajuhov dom ima primerne prostore za večje ali manjše skupine. Pripravi vam poročna kosila, svečana kosila, pa tudi cenene aranžmaje. Gostinsko podjetje Kajuhov dom Šoštanj priporoča tudi obisk naslednjih gostišč: gostilna pri Stari pošti, gostilna Kmečki dvor, bife Ograjšek in bife Majolka v Boštanju ter gostilne Na pošti v Šmartnem ob Paki. GOSTINSKO PODJETJE >> aiu. ŠOŠTANI PRIPOROČAMO VAM: Bife Kopališče - več kot 500 sedežev, - jedila na žaru, - točeno LAŠKO in TALIŠ PIVO m© VAS POLETNI DOM k _______h VIATOR Turistična agencija, UMAG Ljubljana. Trdinova 3 Telefon 314-544 Turisti~.no naselje POLY?)ESIA v Umagu apartmaji / opiemljeno kuh Nnjo, dnevni piostoi, spalnica kopalnica, WC . Če vam je odveč kuha. se lahko hianite v centialni i estavi aciji. sicei pa naiocite samo dnemi najem ZLLO PRIMERNO ZA DRU : ZINE Z OTROKI. I 7 - in 10 - dnevni počitniški ) paketi i UGODNIMI CENAMI. S Prijavite se lahko v posloval J* nicah VIATORJA tei pn IZ 'LETNIKU v VELENJU GOSTINSKO PODJETJE „P0D GRADOM" VELENJE J 5 L priporoča obisk v poslovnih enotah: • KOLODVORSKA RESTAVRACIJA • BIFE Zmerne cene — solidna postrežba! ..................................................................................................................... Nova asfaltirana cesta vas vodi v znani zdraviliški kraj Dobrna. Kolektiv Zdravilišča Dobrna si prizadeva ustreči vašim željam, da lahko preživite prijetne poletne popoldneve. V gostišču Triglav vam postrežejo na senčnem vrtu, v parku pred Zdraviliškim domom lahko uživate ob zvokih koncertne glasbe, v letni kavarni pa vas vsak večer razen ponedeljka zabava plesni ansambel Amfore. Prepričani smo, da vas bodo v zdravilišču po vašem prvem obisku lahko šteli med stalne goste. .................................................................................................................. TOZD Veleblagovnica : Velenje ■ Prijeten večer ob glasbi za i ples lahko preživite vsako: soboto (razen prve v mese- j cu) od 1. septembra dalje v j restavraciji NAMA. Ponudili vam bomo naše; specialitete! ■ SE PRIPOROČAMO! j Prve prijave za revijo ansamblov Pričakovati je mogoče, da bodo na tretji reyiji narodnozabavnih ansamblov Slovenije, ki bo 17. septembra v Rdeči dvorani, nastopilo rekordno število skupin Pripravljalna odbor za 3. revijo narodmo zabavnih ansamblov Slovenijte nam je sporočil, da so se za niastop 17. septembra v Rdeči (dvorani v Velenju že prijavili pnvi ansambli. Iz Izole se j je oglasil ansambel Staneta Škode. Ansambel je bil ustanovljen leta 1974. Vsi člani so amaterji in je igranje njihov hobi. Že drugo leto igrajo v hotelu ALPETOUR v Strunja-nu. Nastopajo tudi na raznih večjih prireditvah in festivalih. Ansambel Jožeta Galiča St. 33 (3922) - 26. avgusta 1977 V Ptuju so nagrajeni, zato so še dobili večje veselje za igranje po revijah. Posnete pesmi imajo že na RTV Koper, sedaj pa se pogajajo tudi z RTV Ljubljano. Na kraju pisma pa so še napisali: Dragi prijatelji, upamo da Velenjčanov in drugih ne bomo razočarali, ampak žal bo lahko tistemu, ki nas ne bi prišel poslušat. Ansambel Jožeta Galiča iz Savinjske doline je poslal fotografijo ter še dodal nekaj besed o samem ansamblu. Delujejo kot samostojna sekcija KUD SVOBODA Šentrupert v Savinjski dolini in sicer od septembra 1978. Prej pa so delovali v raznih drugih kulturno umetniških skupinah in ansamblih. Letos so bili tudi v Števerjanu, konec avgusta pa bodo sodelovali na festivalu v Ptuju. Ansambel PRIJATELJI izpod Reške planine so še mlad ansambel, katerega vodja je Cila Zakonjšek. Pravijo, da igrajo vse, za staro in mlado. Zaigrali bodo komade, ki bodo vsakemu všeč. Mislijo, da ne bodo nikogar razočarali. Ansambel POMLAD iz Gorenjske. Pred nekaj meseci se je ta ansambel preimenoval iz BOHEMA v POMLAD. Poleg stalnih 5 članov sta sedaj pri ansamblu debitantki slovenske popevke 77, sestri Jerman. Igrajo na raznih prireditvah. Poleg narodno zabavne glasbe igrajo še pop, ročk in jazz glasbo in mislijo, da morajo doseči letos v Velenju boljši uspeh od lanskega ter da jim ne sme uiti nagrada od prvih treh nagrad. Ansambel Francija Zemeta deluje že več let. „Obhodil" je že vse festivale, sedaj pa pravi, da se bo še v Velenju predstavil občinstvu. Franci Zeme pa se bo predstavil še s triom in pevci, to sta njegova sinova, ki sta že pričela posnemati očeta. TURISTIČNA POSLOVALNICA VELENJE PRIPOROČAMO VAM: - program letnega oddiha po ugodno znižanih cenah, — 7-dnevna potovanja z letalom v Španijo, Grčijo, Tunizijo in Kanarske otoke, - 8-dnevna potovanja z letalom v Sovjetsko zvezo. Finsko in Mongolijo, — 4-dnevna potovanja z letalom v London, Pariz, Amsterdam, — mednarodno tekmovanje frizerjev DUNAJ, dne 2. in 3. oktobra, - OKTOBERFEST MUENCHEN avtobusni prevoz, dne 16. 9. 3 dni, - 2. 9. tridnevni izlet v Bosno in Dalmacijo, - 27. 8. enodnevni izlet Graz, Mariazell, — 10. 9. enodnevni izlet Benetke, — 17. 9. enodnevni izlet v Trst, -11.9. enodnevni izlet Trbiž-Višarje-Celovec Po želji vam pripravimo programe potovanj po domovini in tujini. Prodajamo letalske in železniške vozovnice ter nudimo vse turistične usluge. PRIPOROČA SE VAŠA TURISTIČNA AGENCIJA JZLETNIK" CELJE j S SVOJIMI POSLOVALNICAMI ? '"r ■ V.-' /•*?*. »5 '.'Z* S v šport telesna kultura rekreacija • NOGOMET ENAKOVREDEN NASPROTNIK Famos : Rudar 2 : 1 {1 : 0) Prvi nastop v gosteh so Velenjčani imeli v Hrastnici proti moštvu Famosa. Moštvo Rudarja je presenetilo z dobro igro in so bili povsem enakovredni ruti-niranim domačinom. Napadalci Famosa so bili spretnejši in so dve priložnosti tudi spremenili v gol. V obeh primerih pa bi ob večji pazljivosti velenjačnov lahko akciji iz katerih so domačini povedli z 2 : 0 tudi preprečili. Po doseženem golu Stevano-viča v 70 minutah drugega dela igre, ko je s prostim strelom iz 20 metrov ukanil domačega vratarja so igralci Rudarja vse do konca oblegali vrata domačinov. Izvedli so nekaj lepih akcij, od katerih je imel najlepšo priložnost za izenačenje Kustudič, ki je z močnim strelom zadel vratnico. Tako so velenjčani tudi po 2. kolu tekmovanja v II. zvezni ligi ostali praznih rok kljub dobri igri. Za Rudaija so igrali: Lazič, Braconovič, Gašič, Vugrinec, Hudarin, Jovičevič, Rusmir, Stevanovič, Kustudič, Kneže-vič, Kolonič (Omladič). Ostali rezultati II. zvezne lige 2. kolo Maribor : BSK 2:1 (0:1), Crvenka : Leotar 2:1 (0:1), Proletar : Vrbas 1:1 (1:0), Jedinstvo (Bih) : Iskra 0 : 0, Radnički : Železničar 1:0 (1:0) Rudar (Lj.) : Dinamo 1:3 (1:1), Jedinstvo (Brč.) : Novi Sad 1:0 (1:0) Varteks: Kikinda 1 : 1 (0:0) Trener Rudaija Živko Stakič je po tekmi povedal: „Igra je bila povprečna in borbena, bili smo enakovreden nasprotnik in bi z malo več sreče osvojili točko. V drugem polčasu smo imeli premoč na igrišču, akcije napadalcev in streli na gol pa so še slabost našega moštva, saj nimamo nobenega izrazitega strelca. Dobra igra v polju nam ne pomaga veliko, saj se točke osvojijo z goli. Nič še ni izgubljeno. menim, da smo s tekmo proti Mariboru in Famosu dokazali, da imamo dobro ekipo, ki bo v prihodnjih kolih pokazala svoje kvalitete. Za nedeljsko tekmo na stadionu ob jezeru se bomo dobro pripravili in tokrat upamo na uspeh." SELEKCIJA: KLADIVAR 3:2 V nedeljo sta se na razmočenem igrišču in v izredno težkih vremenskih pogojih pomerili v prijateljskem srečanju selekciji Velenje—Mozirje in Celja. Srečanje je bilo glede na težke pogoje za igro dokaj kvalitetno, saj so gledalci videli kar pet lepih zadetkov, lahko pa bi jih še več. Igralci Savinjsko-Saleške selekcije so pokazali, da so ta čas dobro pripravljeni, saj so pokazali mnogo več od svojega nasprotnika. Zadetke so dosegli Omladič, Kodre in Benetek, igrali pa so v naslednji postavi: P. Podgoršek (I. Pod-goršček), Podvratnik, Hanžeko-vič (Nežmah), Klamfer (Hor-"j vat), Omladič, A. Podgoršek, Žeieznik (Krajnc), Žalig, Hren, Kodre (Prašnikar), Golob (Benetek). J. K. > Wj "Jj 'P® ,* 'i "f . • 4 ** ' 4 | i? * .j • f\ Spomini, ki še žive... ' ; a - v r. . 3 Nagrada Velenja Italijanom Kljub dežju 4000 gledalcev Prvo mednarodno dirko v motokrosu na stezi na Trebeliškem za motorje do 125 kubičnih centimetrov so dobili dirkači iz Italije. V dirki za državno prvenstvo je bil najboljši Ivan Ivakec iz Zaboka. Organizator Avtomoto-društvo Velenje tokrat ni imelo sreče. Ves dan je deževalo in niso mogli izvesti uradnega treninga v dopoldanskem času kot je to običajno na takih tekmovanjih. Zato so pred startom obeh kategorij tekmovalci opravili dva kroga za trening. Močno deževje in blatna tekmovalna steza je zahtevala od dirkačev izredno požrtvovalnost in borbenost od motorjev pa maksimalno vzdržljivost. Tako so na tej dirki uspeli le dirkači z odličnimi motorji. Velika preizkušnja pa je bila tudi za organizatorje in sodnike saj so po nekaj krogih komaj razpoznavali povsem blatne tekmovalce. Vse to pa ni motilo blizu 4.000 gledalcev, ki so kljub dežju vztrajali ob tekmovalni stezi in občudovali zagrizeno borbenost dirkačev. V prvi dirki je startalo 22 tekmovalcev v tekmovanju III. lige za državno prvenstvo na motorjih do 250 ccm. Že kmalu po startu so nekateri omagali v blatu in so se s težavo prebijali v blatne strmine. Tako je uspešno prevozilo progo le 12 dirkačev. Še slabši pa so bili tekmovalni pogoji v drugi 'dirki te kategorije, saj so progo poprej močno zorali motorji do 125 ccm, tako, da so po 10 minutah dirko prekinili kajti večina tekmovalcev ni uspela prevoziti niti en krog. V mednarodni dirki za nagrado Velenja na motorjih do 125 ccm je startalo kar 35 dirkačev iz Italije, Švedske, Avstrije, Poljske in domačih klubov. Blatna steza je najmanj motila Italijanske dirkače, ki so v obeh vožnjah izredno vozili na odličnih motorjih znamke TGM in ob koncu slovili kar trojno zmago, četrti pa je bil odlični švedski dirkač Olsson. Prava škoda je, da so nemogoče vremenske razmere pokvarile tako odlično prireditev, ki bi v normalnih pogojih nudila gledalcem zares enkratne boje na strminah Trebeliškega. Organizatorji in sodniki so imeli polne roke dela, da so tekmovanje privedli do konca in da so lahko podelili zares zaslužena priznanja in nagrade najbolj požrtvovalnim dirkačem Rezultati: III. liga motorji do 250 ccm po prvi vožnji: 1. Ivan Ivakec (Zabok) 25, 2. Branko Kavše (Šentvid pri Stični) 22, 3. Ivan Rendulič (Tržič) 2o, 4. Vinko Jeraj (Slov. avto) 18, 5. Jože Rednulič (Kranj) 16, 6. Janez Pleško (Šentvid) 14. itd. Nagrado Velenja - motorji do 125 ccm: 1. Michele Rinaldi (Italija) 47, 2. Renato Zoechi (Italija) 47, 3. Alberto Dotti (Italija) 38, 4. Laif Olsson (Švedska) 38,5. Alojz Paset (Avstrija) 30, 6. Jure Lampe (Slovenija avto) 16. itd. R. Ž. Takšni so bili tekmovalci na koncu dirke • ROKOMET TURNIR V ŠMARTNEM V nedeljo je bil na igrišču v Šmartnem ob Paki rokometni turnir, na katerem so sodelovale ženske ekipe Krke iz Novega mesta, selekcije Dolenjske in igralke Šmartnega. Izredno slabo vreme je vseskozi motilo igralke, tako, da so turnir morali končati brez zmagovalca. Finalno srečanje Krka:Šmartno je zaradi dežja bilo prekinjeno pri rezultatu 8:2 za Krko. V prvih dveh tekmah sta Krka in Šmartno visoko premagale selekcijo Dolenjske. J . K. • KOTALKANJE TUDI VELENJCANOM KOLAJNO Na velenjskem kotalkališču je bilo letošnje republiško prvenstvo v umetnostnem ko-talkanju. Sodelovalo je blizu 60 mladih kotalkarjev Olimpije in Šmarje SAP (Ljubljana) Jogi (Nova Gorica, Partizana (Trbovlje) in domačega Rudarja. Največ uspeha so imeli kotalkarji iz Ljubljane. Kolajne pa so osvojili tudi mladi kotalkarji domačega kluba. Prvenstvo je skrbno organiziral kotalkarski klub Rudar Velenje. Pet kotalkaric iz Velenja si je pridobilo pravico nastopa na državnem prvenstvu — Tatjana Goršek, Renata Ferenčak, Valerija Oremuž, Edita Krajšek in Lidija Pukl. Rezultati: Članice: Barbara Jerman (Olimpija) 280,90 Mladinke: 1. Maja Grabner (Olimpija) 213,15, 2. Tatjana Goršek 205,65, 3. Renata Ferenčak (obe Velenje) 204,75,4. Irena Jančič (Trbovlje) 202,05, 5. Valerija Oremuž (Velenje) 193,35. Pionirji A: Aleš Šonter (Trbovlje) 150,30. Pionirke A: 1. Karin Tavčar (Olimpija) 162,75 ... 8. Edita Krajšek 128,40, 9. Lidija Pukl (obe Velenje) 127,20. Pionirji B: Damjan Rajh (Šmar. SAP) 63,70, Pionirke B: 1. Nataša Srko (Olimp.) 89,05 .. .3. Špela Krajšek (Velenje) 82,35. Pionirji C: Gregor Bregar (Šmar. - SAP) 28,1, Pionirke C: 1. Andreja Oven (Velenje) 31,5, Pionirke D: 1. Darja Bri-nar (Trbovlje) 55,2 Dvojice: Mitja Viher — Suzana Težak (Olimpija) 19,1. R. Z. Piše: JAKOB GROŠELJ Oba sotckmovalca — Cas in Vedenik — sta mi dejala, naj bom kar miren, da bomo pač tekli, kolikor bom mogel. Že včasih sem mislil, da bi v primeru, ko bi igral v ekipi podrejeno vlogo, to tekmovanje smatral kot posamični tek, soteicmovalca pa bi se sprehajala zraven. Ponovno so se porajala vprašanja o zmagovalcu in vrstnem redu. Kladivar je po dolgih letih nastopil z najmočnejšim razpoložljivim orožjem: Svet, Lisec in Ukič. (Škoda, da se čas ne ustavi, da bi se ta trojka merila z nekdanjo najboljšo ekipo: Cervan, Važič in Žuntar). Težko bi jim bilo Velenje I kos. Močna ekipa je bil tudi Kladivar II in Olimpija I, tokrat neokrnjena. Na startu je bila velika gneča, saj je nastopilo 135 ekip. Začetek je bolj umirjen, pred tekmovalci je dolga pot, pa tudi člani posameznih ekip bi se ob hitrem startu težko našli. Tekmovalci ekip, ki želijo med vodeče, seveda pohitijo, da pridobijo nekaj prednosti oziroma se ujamejo izven gneče. Nekateri tudi precenijo moči in nehote ovirajo boljše. Imeli smo višjo startno številko in smo se kar nekaj časa prebijali mimo manj nevarnih ekip. Svoj par smo našli v ekipi Olimpije I. Z njimi smo se izmenjavali na tretjem mestu, vodili pa sta po pričakovanju prvi ekipi Kladivarja in Velenja. Skupni tek z Olimpijo je bil zelo napet. Vseh šest nas je vedelo, da sem najslabša točka v velenjski ekipi, sam pa presenetljivo nisem popustil. Zaostal sem že po deset metrov, vendar sem zbral moči, da sem se pridružil samo, da bi tekmecem ne porasla krila. Zgodilo bi se lahko, da bi bil poškodoval najboljšega Olimpijinega tekača Vujasina, ko sem mu po nesreči stopil na nogo; pod ostrim kotom sva skupaj skočila na pločnik. Na nekem mestu sem se želel malo sprostiti in sem se z daljšimi koraki najprej malo oddaljil, nato pa s počasnejšimi koraki spet počakal, pri čemer sem ritem teka prikrojil svojemu razpoloženju. Vujasin, ki ni vedel, da sem to napravil povsem kontrolirano, mi je dejal, naj se ne spuščam v pustolovščine, če za to nisem pripravljen. Tudi čas je bil podobnega mnenja, tekmecu pa je odvrnil, naj skrbi rajši za svojo ekipo. Napetost in živčnost sta naraščali s približevanjem Golovcu. Nekaj po desetih kilometrih se začne proga vzpenjati. Tam že padajo pomembne odločitve. Močnejši napredujejo. V gozdu, kjer poteka proga po ožjih poteh, lahko tečeta vštric le po dva in le eden lahko pomaga slabšemu v ekipi. Člani Olimpije so v začetku gozda tekli morda dvajset metrov pred nami. Tudi njim ni bilo lahko. Vujasin je navezal trenutno najslabšega, sicer pa v primerjavi z menoj mnogo boljšega Bernika na trak in ga začel vleči navkreber; mene je Miran, ki je bil motor naše ekipe, tiščal v hrbet. Toda z mojo željo, da se v tem trenutku ponovno potrudim, da bi jim preveč ne dvignili morale, ni bilo nič, ker je Miran šel pomagat Tonetu, ki je nenadoma obnemogel. Za Olimpijo sem se tako, dokler se je dalo, podil sam; ustvaril sem jim navidezni vtis, da sem najmočnejši v naši ekipi. Kaj se dogaja zadaj, niti nisem razmišljal; najbrž je bilo tako tudi bolje, ker bi drugače lahko še sam postal malodušen. Miran mi je dejal, naj tečem kar sam, onadva da bosta že prišla za mano. Pomislil sem samo, kakšne tajne pogovore naj bi neki imeli ob tako neprimernem času, saj vendar tekmujemo. Za Tonetove težave sem izvedel šele, ko sem ju moral pri kontroli na Orlah počakati. Na delu proge, kjer sem bil prejšnje leto že uničen, se mi je zdelo, da tečem Kot zajec. Kontro- lorje ob progi sem pomirjal, da sta sotekmovalca tik za mano. Po prečkanju Dolenjske ceste sem ju moral ponovno počakati. Bližala se je ekipa, nisem jih poznal, bili pa so člani smučarskega kluba Kranj; nekaj za njimi Kladivar II, nato šele tista dva, ki sem ju tako nestrpno čakal. Članom SK Kranj je zmanjkalo moči in smo jih prehiteli, nismo pa mogli ujeti Kladivaija. Oba z Miranom sva potiskala Toneta na dolgočasnem delu proge na maka-damu pred pontonskim mostom čez Ljubljanico. V sami Ljubljani si je Vedenik le opomogel in ko je začel teči sam, sem jaz začel popuščati. Zadnji kilometer in pol je ponovno postalo vroče. Saj bi še tekel sam, toda mudilo se je, važna je bila uvrstitev! V teh odločujočih trenutkih sem potreboval Miranovo pomoč. Prve tri ekipe: Kladivar I, Velenje I in Olimpija I so prispele na cilj v nekaj daljših časovnih presledkih, naslednje tri: Kladivar II, Velenje II in Sloboda Varaždin pa zelo tesno. Za kladivarjem smo zaostali 19 sekund, Slobodi pa ušli za 7 sekund. Te časovne razlike dajo sicer toliko in toliko metrov razmaka, vendar moramo upoštevati skupinski tek; tako se šele zavemo velike borbe, ki smo jo bili na Titovi cesti, ki je na dan zmage zvečer namenjena le udeležencem tekov po poteh parti- zanske Ljubljane. Lahko sem zadovoljen; res da zadnji kilomel nisem blestel, ocenjujoč celoi progo pa sem se držal nad pričal« vanem. Ekipa s tem, da ni bilo če-trtouvrščenega iz Trbovelj in sem ga nadomestil kot deseti, ni izgubila m moči. Kako bi bilo, če bi..., če nebi Toneta mučilo toliko kilometrov! Menim, da bi lahko prehiteli edino ekipo Kladivarja II in se uvrstili na četrto mesto, za Olimpijo pa bi M tudi jaz znatno preslab. O, kako pa se je uvrstilo Velenje III? Koslju se je poznalo pomanjkanje treninga, uvrstili so se dvajsel mest slabše, kot sem predvideval; a nami so zaostali dvajset minut. Tep dne bi bila ta razlika zame izgubljei čas. Partizanski marš v Ljubljani vsaj zame vedno znova veliko doi vetje. Nekaj tako splošno človeškega je v tem teku. Nič se ne ve, kaj se bo dogajalo; nihče ne ve, kako se bo obnašal v trenutkih preizkušnje -1 trenutkih, ko ime in preteklost nii ne pomenita, ampak odloča samo takratna moč. Ponovno Kumrovec! Ob stalnem izboljševanju časov sem na tekmo vanje odhajal kar s tesnim srcem, saj bi mi bilo neprijetno ob slabšem času razmišljati o vzrokih in morebiti zaključiti, da se začenja pol navzdol. Velenje smo zastopali Petan Anic, Čas in jaz. Kumrovška proga mi leži in sem tiho, povsem tiho upal, da bi poskusil premagati Mirana. V Kumrovcu je namreč prviJ tekel in bi lahko postal žrtev nepoznavanja proge. Vreme je bilo drugačno kot zadnjih pet let, ob starti je rahlo deževalo. Startalo je doslej največje število tekmovalcev, kai 92. Po stari navadi sem začel počasi, zopet sem klepetal s starimi znanci jih razveseljeval", da sem našel ptt merno hitrega tovariša in se kmall brez besed poslovil. Ladinek mijel takem trenutku dejal: „Nasvidenjei finišu!" Resne, grozeče besede! Tokrat se je vse dogajalo hitreje; kmalu sem ujel tri tekmovalce, kiji nikakor nisem mogel prehiteti uvidel pa sem tudi , da smo loi dovolj hitri in bo že dobro, če boa vzdržal to hitrost. Večkrat sen skušal z rahlimi pospeški zmanjiali skupino, po dolgih kilometrih si ostala skupaj s smučarskim tekače« Sitarjem, ki se je v Trbovljah uvrsti na enajsto mesto. Sedaj nisem vei poskušal pobegniti, nasprotno na' trenutke, ko je začel zaostajati, sen ga bodril, naj vzdrži. Nujno sem potreboval družabnika, ki bi mi po magal pritiskati na plin. Sotla je ob spomladansken deževju porušila most pri Bistrici zato nismo mogli teči po običaja krožni progi in smo se morali po 13 km obrniti. Zdi se mi, da je b« proga z obratom napornejša, saj je na hrvaški strani Sotle več vzponot kot na slovenski. Na obratu smo lahko ugotavljali trenutni vrstni red, saj smo se srečali. Anič je bil taknl sedmi, Čas enajsti, sam petindvij seti. Kot tank, za katerega ni ovire, so vodili Ukič, Budija in Kondo. S Sitarjem sva tekla skupaj 16 do 1J kilometrov, tri kilometre pred ciljem sem ga zapustil; tudi sam mi je pravil, naj se ne zadržujem ob njem, ko bo prepočasen zame. Malo pred ciljem me je prehitel tekmo valeč iz Bora, drugače pa ves čas d nihče napadi iz ozadja. Uvrstil sea se na 24. mesto. Nekdanji sošolec mi je na cilju povedal, da sem tekel uro in 38 minut, s čimer sem ti zadovoljen, saj je čas prvič nepi merljiv, za progo, ki se mi je zddt težavnejša, pa seveda dober. Kasneje ob branju rezultatov sem bil zato toliko boli presenečen ob čas« 1;33:52,4. Se naslednji, Sitar je kol petindvajseti z 104:54,0 dosegd boljši čas kot prvi zmagovalec tekal Kumrovcu v letu 1953. Res težko je primerjati progo pred leti in dan«; prej makadam, sedaj asfalt, ki je k hitrejši - vendar časi le kažejo u predek. Skoraj neverjetno je, daje zmagovalec Sead Kondo dosegel do desetinke sekunde enak čas kot leto prej- Ladineku grožnja „na svidenje i finišu" ni uspela. Po teku mi je po vedal, da me je že imel na obzoiju in če bi bila proga le dva kilometra daljša.....bi te že nesli" sem mu hudomušno segel v besedo. Vsi štirje tekmovalci, ki so me v Trbovljah odrinili od šestega mesta, so tokrat zaostali za mano. Verjetno je k temu prispeval tudi voznik CE 819-79, ki me je prejšnji dan via-čajočega se s športnih iger SDI naložil v Žalcu in „dostavil" domov. Kakšno nasprotje: hoja me neprimerno bolj utrudi kot lahkote« prenos teže. Pri tekih na dolge proge opai» mo, da so uspešni tudi starejši tekmovalci. Pri teh tekih igrajo veliko vlogo tudi izkušnje, Za velike razd» Ije je težko zadeti pravilen tempo-tempo, ki ni prepočasen in ne pre-hiter. Teki na zelo dolge proge (nad 20 km) le niso zelo pogosti in mine nekaj let, da dobi tekmovalec občutek za pravo mero. (Nadaljevanje prihodnjič) vas obveščevalec koledar Petek 26. avgust: Aleksander Sobota 27. avgust: Monika Nedelja 28. avgust: Avguštin Ponedeljek 29. avgust: Sabina rorek 30. avgust: Feliks Sreda 31. avgust: Rajko Četrtek 1. september: Egidij dežurstva VELENJE: 26. 8. 1977 dr. Peter Kopitar 27. 8. 1977 dr. Peter Dovšak 28.8. 1977 dr. Peter Dovšak 29. 8. 1977 dr. Željko Radič ŠOŠTANJ: 26.8. do 29. 8. 1977 dr. Jovan Rup ar 29. 8. do 5. 9. 1977 dr. Bogdan klenih mali oglasi preklic Preklicujem govorice, katere sem izrekel zoper ;tovarišico Ano Pokleka iz Šmartnega ob Paki, ker so neresnične. Zahvaljujem se ji, da fe o<" Kolše kino kriminalka. Režija: Jean Piere Melville. Igrajo: Alajn Delon, Chatherine Denevu. 30. 8. - torek ob 18. in 20. uri AVANTURE 4 MUŠKETIRJEV II DEL. Režija: Ande Inabell. Igrajo: Les Charlots 31. 8. - sreda ob 18. in 20. uri AVANTURE 4 MUŠKETIRJEV II DEL 1.9.- četrtek ob 17.30 in 19.30 SMRT POD PALMAMI — nemški avanturistični film. Režija: Alfred Forer. Igrajo: Tom Hanter Maria Gudi FILMSKO GLEDAUŠCE VELENJE 29. 8. - ponedeljek ob 20. uri DVA DETEKTIVA - ameriška komedija. Režija: Richard Rush. Igrajo: Alan Arkin, James Caan KINO ŠOŠTANJ 27. 8. - sobota ob 20. uri POLICAJ - francoska kriminalka. Režija: Jean Piere Melville. Igrajo: Alajn Delon, Chatarine Daneue 28. 8.-nedelja ob 18. in 20. uri DVA DETEKTIVA - ameriška komedija. Režija: Richard Rush. Igrajo: Alajn Arkin James Caan 29. 8. - ponedeljek ob 20. uri AVANTURE 4 MUŠKETIRJEV I DEL. Režija: Ande Inabell. Igrajo: Les Charlots 31. 8. - sreda ob 20. uri SMRT POD PALMAMI -nemški avanturistični film. Režija: Alfred Fuorier. Igrajo: Tom Hanter, Maria Gudi 1.9.- četrtek ob 19.30 -AVANTURE 4 MUŠKETIRJEV II DEL. Režija: Ande Inabell. Igrajo: Les Charlots ZASTAVO 430 AVTO KOMBI, letnik 1973, prevoženih 40.000 km, nujno prodam. Teraco ploščice (italijanske) 25 x 25 cm, 30 m2, prodam. Velenje. i PARCELO Z GRADBENO DOKUMENTACIJO in starejšo hišo v Podkraju prodam. Franc Segovc, Celjska 31 a, Velenje. IŠČEM OSAMLJENO ALI VDOVO, temperamentno žensko, staro oknog 30 let, da je iridna in pošte:na, za generalno čenje, likanije in konzervi-ije zelenjave in za druga hišna jravila za en mesec. Hrana in stanovanje v hiši. Plača 3.500 dinaijev. Naslov v upravi lista. EMO 5, trajno žarečo peč, dodatno peč Tobi, štedilnik na trdo gorivo (desni) Gorenje in trodefno omaro, po zelo ugodni ceni prodam. Vlado Šuster, Heroja Gašperja 1, Šoštanj. PEC TERMOAKUMULA-CIJSKO 4 KW, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Mujadžič — Kozmetično — frizerski salon, Fojtova 2, Velenje. STANOVANJE, ENOSOB-NO, v starem Velenju, nad Ma-jerholdom, ugodno prodam. Informacije: Marinka Zapušek, Pesje, Partizanska 68 (pri Selu). prebit« odstopila od tožbe. Ivan k, Šmartno ob Paki 109. REDNI KINO VELENJE i 26. 8. - pettek ob 18. in 20. uri GROF JOIRGA - VAMPIR - ameriški 27. 8. - sobota ob 18. in 20. uri AVANTURE 4 MUŠKETIRJEV - I DEL - Režija: Ande Inabell. ]Igrajo: Les Charlots 28. 8. - nedlelja ob 18. in 20. uri AVANTUJRE 4 MUŠKETIRJI -1 DEL 29. 8. - poindeljek ob 18. in 20. uri POLICAJ - francoska Šoštanja, stara 73 let; Jožefa Macuh, upokojenka iz Pristave 30, stara 79 let: Marija Žohar upokojenka iz Laške vasi, stara 80 let; Julijana Kotnik, upokojenka iz Velenja. Celjska 40, stara 80 let; Ludvik Škof, upokojenec iz Ljubljane, star 76 let; Jože Ratajc, kmetovalec iz Stopče, star 76 let. NEPRIMERNA HITROST Iz Zavodenj proti Šoštanju je peljal 21. avgusta voznik osebnega avtomobila CE 713-78 Franc Potočnik. V levem nepreglednem ovinku je zapeljal v levo in se preobrnil v prepad. Vzrok nesreče je neprimerna hitrost in vinjenost voznika. Telesno so se poškodovali voznik Potočnik, Vili Pergovnik, Srečko Rogeljšek in Ivan Žni-dar. OBVESTILO! Pripravil sem izredno zdravilo proti prhljaju, izpadanju in za ponovno rast las „BREZOLIN". O njegovi učinkovitosti pričajo vsakodnevne pohvale. Priporočam „PANTULIN" proti odvečnim dlačicam pri ženskah in „LIPAN" za beljenje zob in proti zobnemu kamnu. Pripravil sem še ZELIŠČNE KOPELI, ki skupaj s TESTOM pomagajo poleg drugih notranjih bolezni tudi k hujšanju, umirjanju živcev in dobremu spanju. Pripravil sem tudi zelišča za ZELIŠČNE KOPELI proti ekcemu. Zelišča lahko prejmete po poštnem povzetju ali osebno na naslovu: IVAN NOVAK, zbiranje in prodaja zdravilnih zelišč, 63325 ŠOŠTANJ, Glavni trg 5. VELENJE: POROKE: Franci Blatnik, rojen 1951, dipl. veterinar in Polonca Ver-dev, uslužbenka, rojena 1953; Janez Javornik, rojen 1953, vili-čarist iz Gaberk in Romana Cesnik, rojena 1957, prodajalka iz Velenja; Bojan Ružič, rojen 1955, str. ključavničar iz Pod-kraja in Lucija Peterlinšek, rojena 1954, študent ekonomije iz Podkraja; Milan Čater, rojen 1953, vod. instalater iz Polzele ter Tatjana Vivod, rojena 1953, vzgojiteljica iz Velenja; Mirko Hlajnik, rojen 1957, strojni tehnik iz Belčjega vrha in Vida Mravljak, rojena 1957, teh. risar iz Velenja; Mehmed Hodžič, rojen 1954, rudar iz Dubrave in Devleta Abibašič, rojena 1959, delavka iz Raincev; Alfred Vo-dušek, str. ključavničar iz Velenja in Olga Koren, rojena 1959, prodajalka iz Škal; Stanko Sla-tinšek, rojen 1952, monter iz Pake in Karolina Herlah, rojena 1953, kmetovalka iz Pake; Aleš Berlinger, rojen 1958, avtopre-voznik iz Velenja in Breda Kos, rojena 1959, šivilja iz Velenja. SMRTI: Julijana Cretnik, upokojenka iz Ljubljanske 12, stara 81 let; Ivana Dobovičnik, gospodinja iz Pake 83, stara 91 let; Štefanija Viher, gospodinja iz Bevč 4, stara 59 let; Angela Rogina, upokojenka iz Kraigeijeve 8, stara 78 let; Frančiška Tasič, gospodinja iz Pake 76, stara 86 let; Ignac Kuhar, kovač iz Lož-nice 19, star 42 let in Jože Žgeč, delavec iz Topolšice 56, star 46 let. ŠOŠTANJ: POROKE: Drago Knez, rojen 1954, kmetovalec iz Zgornjega Raz-boija in Marija Sevčnikar, rojena 1958, kmetovalec iz Zavodenj; Milan Leskovšek, rojen 1956, elektromehanik iz Me-stinj in Terezija Brodnik, dijakinja iz Gaberk; Marjan Miklavžina, rojen 1954, varilec iz Raven in Anica Bačovnik, rojen 1955, brusilka iz Belih vod. SMRTI: Amalija Juvan, gospodinja iz Trbovelj, stara 62 let; Erna Pevnik, upokojena učiteljica iz V zadnjih 14 dnevih so morali velenjski gasilci kar dvakrat posredovati. V četrtek, 18. avgusta je začela goreti hiša A. Pirtovšek, Podgorje 8. Kriv je bil štiri-letni otrok, ki se je igral z vžigalicami. Na srečo so domačini s pomočjo sosedov ogenj takoj pogasili, tako da gasilci niso imeli dela, pa tudi škoda je bila neznatna. Med drugim je zgorelo tudi nekaj odvečne ropotije na podstrešju. Ob tem naj zapišemo, že tolikokrat poudaijene besede, da otrok ne smemo puščati samih in storiti vse, da ne bodo prišli do vžigalic. Seveda ni odveč, če od časa do časa pogledamo na podstrešje in odvečno kramo, ki je kot nalašč za hitro širjenje ognja, odstranimo. Pa še nekaj moramo omeniti. Znano je, da so velenjski gasilci zelo hitri. Tako je bilo tudi v četrtek, 18, avgusta, Takoj po klicu sirene na gasilskem domu, so se oglasile sirene gasilskih vozil, vendar gasilci niso takoj našli Pirtovškove domačije in so nekaj minut porabili za spraševanje. Te minute pa na srečo tokrat niso bile usodne, toda kaj bi bilo, če domačinom ne bi uspelo pogasiti požara. Zato bi bilo prav, da smo občani pri obveščanju gasilcev čimbolj natančni, saj bomo s tem tudi veliko prispevali k preprečiti ognja. Ta ponedeljek pa so velenjski gasilci posredovali na Prešernovi 12. Iz enega izmed stanovanj se je popoldne nekaj pred 16. uro začelo močno kaditi. Gasilci so prišli na srečo pravočasno in odstranili lonce, ki so bili postavljeni na prižganem štedilniku. V stanovanju je bilo polno dima (uhajal je že na hodnik, in so ga opazili stanovalci), opazil oziroma zavonjal pa ga ni lastnik, ki je mirno spal v stanovanju . Tudi k tem dogodku opozorilo: po možnosti ne kuhajte, kadar spite! S.V. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA VELENJE razpisuje za šolsko leto 1977/78 10 kadrovskih štipendij za dijakinje vzgojiteljskih šol. Pogoji za dodelitev štipendije so usklajeni s samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov. Prednost imajo dijakinje višjih letnikov s stalnim bivališčem v občini Velenje. Prosilke naj vložijo prošnjo in zadnje šolsko spričevalo na naslov: Občinska skupnost otroškega varstva Velenje, Titov trg 1 — komisija za štipendiranje v 15. dneh od objave. Avto moto društvo Šaleške doline Velenje objavlja seznam izžrebanih vstopnic na prireditvi 21. 8. 1977 na Trebeliškem: Dobi- šte- tek vilka vstop- nice: 1 877 40 4486 79 958 2 4936 41 1645 80 4590 3 1991 42 981 81 1270 4 4802 43 1753 82 1654 5 865 44 475 83 1268 6 4216 45 474 84 2617 7 3931 46 1160 85 724 8 543 47 878 86 2763 9 3221 48 4052 87 2286 10 2936 49 1031 88 3041 11 286 50 4055 89 728 12 552 51 70 90 571 13 3305 52 2953 91 55 14 1699 53 2937 92 527 15 1678 54 1650 93 1149 16 1580 55 1653 94 3040 17 1061 56 1652 95 1028 18 4602 57 1848 96 3089 19 837 58 3483 97 378 20 540 59 1340 98 1405 21 3011 60 3580 99 1498 22 2693 61 3496 100 1406 23 4136 62 1516 101 4068 24 379 63 4190 102 3333 25 1619 64 1511 103 3379 26 4448 65 1514 104 1124 27 1088 66 4706 105 1497 28 894 67 1539 106 829 29 1496 68 897 107 830 30 4447 69 1528 108 833 31 4419 70 695 109 838 32 1086 71 1007 110 4153 33 1080 72 4123 111 903 34 1040 73 3075 112 1195 35 3622 74 4110 113 1192 36 1610 75 1276 114 1583 37 284 76 957 115 3171 38 563 77 1166 116 1936 39 841 78 801 117 1935 Izžrebanci naj dvignejo dobitke najkasneje do 10. septembra 1977. Po tem dnevu zapadejo v korist AMD Velenje. AMD Velenje se zahvaljuje za številen obisk prireditve na Trebeliškem in se priporočal v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\w ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA PRI TOZD ZA PTTPROMET VELENJE objavlja prosto delovno mesto SEKRETAR TOZD ZA PTT PROMET VELENJE Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — I. stopnja pravne fakultete ali upravna višja šola in 4 leta delovnih izkušenj Posebni pogoji: sposobnost za organizacijo dela, smisel za delo z ljudmi in moralno-politične kvalifikacije. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Vabimo vse kandidate, da pošljejo svoje vloge hkrati z dokazili o izpolnjevanju vseh objavljenih pogojev na naslov: Odbor za medsebojna razmerja pri TOZD za ptt promet Velenje najkasneje 15 dni po objavi. • I ! i i i I ZNAMKA i L______i UREDNIŠTVO IN UPRAVA NAŠ ČAS" INFORMATIVNI CENTER VELENJE Titov trg 2 63320 VELENJE NAROČILNICA Nepreklicno naročam tednik „Naš čas" od. naprej Pošiljajte ga na naslov: (priimek in ime), ........................ (ulica)............................... (poštna številka in pošta)..................... Datum............................... (lastnoročni podpis) St. 33 (392)) - 26. avgusta 1977 NAŠ ČAS 7 Iz temeljne organizacije združenega dela Proizvodnja gradbenega materiala Šoštanj ljejo vsak dan do 300 ton elektrofilterskega la na gradbišče nove avtoceste Ljubljana — ka, ki jo gradijo čez ljubljansko Barje, avtoceste Ljubljana — Vrhnika bi radi, da bi šoštanjska proizvodnja povečala dnevne dobave la. Na sliki: eden od tovornjakov s vozijo elektrofilterski pepel na učbenikov Pred kratkim so se podražile nekatere vrste mesa — Ali pomeni to tudi boljšo ponudbo - Obiskali smo tri trgovska podjetja in se o tem pogovarjali s tistimi, ki skrbijo za nabavo mesnih izdelkov — Čakalo nas je razočaranje Nekatere šole že skrbijo za cenejši nakup dragih učbenikov, mnogi pa so pri nakupu prepuščeni sami sebi in njih« žep je marsikdaj preplitev ■ bi jim po nižjih cenah prodajala i kar potrebujejo, ali pa morda cd posojala." | Vsako leto ob tem času, ko se odpirajo šolska vrata, smo priča negodovanju učencev in dijakov ali bolje rečeno njihovih staršev, ko s poinimi torbami in praznimi denarnicami odhajajo iz knjigarn. Novo šolsko leto zahteva namreč tudi novo opremo. Te pa, kot vemo, ni ravno malo, pa tudi cene teh predmetov niso nič kaj spodbudne. Veliko smo že brali o tem, kaj vse bo potrebno storiti, veliko tudi sami modrovali; toda stroški za šolske potrebščine še vedno rastejo namesto, da bi bili vsako leto nižji. Kaj storiti? Marsikje so se v šolah zavedali tega problema in za svoje učence organizirali posojanje knjig, sejme rabljenih učbenikov in podobne načine, ki omogočajo šolarjem, da pridejo do potrebne opreme po najcenejši poti. Kajti njihov žep je plitev, cene novih učbenikov pa lahko rečemo, že kar vrtoglavo visoke. Poleg tega so tudi seznami potrebščin, ki so predpisane, dokaj dolgi, tako da je končni seštevek cen resnično visok. Zanimalo nas je, kako je s šolskimi potrebščinami letos. Počitnicam štejemo zadnje dneve in marsikdo si že beli glavo s tem, kako poceni priti do knjig. Obiskali smo knjigarno in papirnico Mladinske knjige v Velenju in se s poslovodjo Zma-gom Frankovičem pogovarjali o cenah in zalogah učbenikov in ostalih šolskih potrebščin: „Za posamezne razrede osnovne šole se cena knjig giblje od 400 do 600 dinaijev, odvisno od razreda. Za višje razrede več, za nižje manj. Za prvi razred osnovne šole stanejo delovni zvezki in knjige osemnajst starih tisočakov, potem so tu še zvezki, torbica in ostala oprema, tako da je skupna cena približno 400 dinarjev. Mali zvezki stanejo 4,45, veliki pa 8,80 dinarjev. Letos imamo na zalogi vse predpisane potrebščine, razen nekaterih učbenikov, ki so še v tisku. Opaziti je, da so že v marsikateri šoli sami poskrbeli za opremo svojih učencev, saj prodamo nekoliko manj kot prejšnja leta. Tisti pa, ki prihajajo po novo opremo, v glavnem ne izbirajo dosti med boljšim in slabšim nalivnim peresom, svinčnikom in podobno. Kupijo tisto, kar potrebujejo. Veliko nam manjka knjig za gimnazije, tiste ki jih imamo pa so izredno drage, poprečno 80 dinarjev ena. Zelo so dragi tudi učbeniki za tehnične šole, nekateri celo do 150 dinaijev. Ko govorimo o visokih cenah učbenikov, moramo upoštevati, da smo majhen narod, zato je naklada, v kateri tiskamo nizka, stroški izdajanja pa visoki. Zaradi tega bi nekdo tu moral priskočiti na pomoč in prispevati kakšen dinar. Morda bi morala to biti kulturna skupnost, morda kdo drug. Potrebno se bo pač dogovoriti." Hoteli smo zvedeti tudi nekaj o tem, kakšna so mnenja potrošnikov. Mnogo se jih je sprehajalo med policami, zato nam sogovornikov ni bilo težko najti. Povedali pa so nam tole: IRENA GOLOB iz Pesja: „Letos sem se vpisala v prvi letnik gimnazije, zato to težavo dobro občutim na svoji koži. Ker vem, da so nove knjige zelo drage, sem poizkusila dobiti stare in le s težavo mi je uspelo, kajti tisti iz višjih letnikov neradi prodajajo svoje knjige. Glede na to, da si verjetno niso vsi sposobni kupi- Irena Golob ti novo opremo, mislim, da bi bilo najbolje, če bi vsaka šola poskrbela za svoje dijake in učence, s tem, da ANICA KOROŠEC iz ŠoS „Imam dva otroka, ki obiski^ drugi oziroma sedmi razred osnnj šole. In ker jih moram vzdrži sama, bi povsem nova oprema z predstavljala prevelik strošek. I srečo imajo v šoli urejeno tako,lj knjige dobijo tam in plačajo zanje obrabnino. Vendar pa je tu še a vrsta drugih stvari, ki so predpisal in ki jih je po mojem mnenju p več. Dobro bi bilo, če bi "tBffl otroci lahko kupili v šolah, vend po nižjih cenah, kot v trgovini." I. KRAJN Potrebujemo še to in to, znesek na blagajni pa vztrajno raste 5 * s s H S ^ * 5 i I ! * * s * s za opremo stanovanj za opremo pisarniških prostorov za darilo ob vsakem času 1. barvne grafike akademskega slikarja Jožeta Ciuhe strokovno okvirjene 2.500.— din 2. barvne reprodukcije Ivane Kobilice „Mama kofe-tarica", strokovno okvirjene 1.000,— din 3. reprezentančna knjiga o Velenju ..Monografija Velenje" 300,- din 4. ..Monografija Velenje" v nemško-angleškem jeziku 300,- din 5. Brošura ..Afriška zbirka na velenjskem gradu", Foitova zbirka črnske umetnosti s povzetkom v angleškem in nemškem jeziku 40,— din 6. knjiga „2enska v slovenski sliki in pesmi", izbor 64 del slovenskih slikarjev in pesnikov na večno temo o ženski 300,— din Umetnine in knjige lahko dobite ali naročite v tajništvu KULTURNEGA CENTRA VELENJE, Titov trg 5, tel. 850-265. Po dogovoru oskrbimo umetnine tudi drugih slovenskih likovnih umetnikov, ter sodelujemo pri strokovnem opremljanju stanovanj in poslovnih prostorov. KULTURNI CENTER VELENJE novod, po katerem naj bi prišel julija 1978 zemeljski plin iz Sovjetske zveze. V Sloveniji bo primarnega in sekundarnega plinovoda več kot 600 kilometrov, tako pa bodo dobili letno okoli 700 milijonov kubičnih metrov plina na leto. Dela je prevzel Petrol, pogodbeni izvajalec pa je francos-ko-nizozemska družba SPIE Batignoles Nacad. Na sliki: sekundami plinovod do Raven na Koroškem bo potekal tudi preko naše občine. Doslej so v pokritem velenjskem plavalnem bazenu sami ogrevali vodo, sedaj pa bodo ta bazen priključili na toplovodno omrežje. Predvidevajo, da bodo dela končana do 15. septembra, ko naj bi pričel pokrit plavalni bazen redno obratovati. Upajo pa, da bodo s prihodnjo letno sezono pričeli ogrevati tudi odprt plavalni bazen. Ob Koroški cesti v Velenju gradi gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje prizidek k bloku garsonier, ki ga je odkupila tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje in k bloku B 40, ki je last termoelektrarne Šoštanj. V prvem prizidku bo 20, v drugem pa 24 stanovanj. Kot predvidevajo, bodo nova stanovanja vseljiva že maja prihodnjega leta. Težave z mesom Kako najceneje do Potrošniki smo že precej časa nezadovoljni z dobavo mesa. Kljub temu, da meso drago plačujemo se dogaja, da željene vrste mesa sploh ne moremo kupiti. Veseli smo lahko, če se nam posreči dobiti košček svinjine ali teletine, kljub temu da bi jo bili pripravljeni tudi drugo plačati. Nezadovoljni pa so tudi mesaiji. Kar malo pomislimo, kako neprijetno je odgovarjati na neprestana nezadovoljstva potrošnikov, ki ne dobijo željenega blaga. Prav vsak mesar bi prav rad odrezal dober kos teletine, ali svinjine, a kje naj jo vzame? Obiskala sem tri trgovska podjetja v naši občini in se o tem pogovarjala z odgovornimi za nabavo mesa. Na Eri je bil moj sogovornik pomočnik vodje sektorja živila, ki že dolgo dela predvsem na preskrbi mesa, Franc Kasestnik. Era kupuje meso od Mesnin iz Celja, Pomurke, Emone, Perutnine Ptuj, Perutnine Zalog in 29. novembra iz Subotice. Franc Kasestnik je povedal, da zvišanje cen mesa ne pomeni veliko boljše ponudbe tistih vrst mesa, ki jih je že doslej primanjkovalo. Znano je, da je telet in svinj za zakol premalo, nato pa je potrebno še najprej zagotoviti takšno meso gostinskim lokalom in ga tako za drobno prodajo mnogokrat sploh ni. Poleg tega pa dobavitelji pravijo, da odkupna cena živine še vedno ni zadovoljiva in torej še vedno ni takšna, kot bi proizvajalec želeL Pa poglejmo še srednje cene mesa pri Eri! Junečje meso prodajajo po povprečni ceni 42,50 din; goveje meso po 36,10 din; teletino po 53,20 din in svinjino po 40,90 din. Tako so mi dejali na Eri. Pa poglejmo, kako je drugje? V mesnici samopostrežne trgovine v ljubljanski Nami so povedali, da imajo na zalogi govedino in perutnino, svinjino boste morda adi lahko kupili, vendar boste lorali za to izbrati pravi čas, saj '-o zaloga pošla kaj hitro. Ob četrtkih ali petkih pa dobe tudi | teletino, vendar zelo zelo malo. ! Če jo boste kupili, boste imeli S res srečo. Meso dobavlja ta | mesnica od Pomurke iz Murske I Sobote in kot so povedali ne ! pomeni podražitev mesa nič bolj-I še dobave. Torej kljub podražitvi bo teletina in svinjina v tej mes-g niči prava redkost. No, malo sem pokukala tudi na cenik. Junečje ———————M——— meso lahko kupite po ceni od 33,30 do 57,80 din: teletino od 34,90 do 83 din in svinjino od 57 do 65 din. Pravimo, da je upanje pol življenja in meni je to pot še ostalo. Tu je še Merx. Vendar me je tudi tu čakalo razočaranje! Ivan Donko, ki skrbi za nabavo mesa v mesnici samopostrežne trgovine v Šoštanju je povedal, da je tudi pri njih teletina in svinjina bolj redko v prodaji. Vendar pa je takoj dodal, da bo povišanje cen nekoliko izboljšalo ponudbo. V Hmezadu Celje, kjer kupujejo mesne izdelke, so jim obljubili, da bodo dobili odslej za 40 odstotkov teže naročene govedine, svinjine. Prav tako pa bodo redno dobivali tudi nekaj teletine, ki je doslej v tej mesnici skorajda niso poznali. No, pa poglejmo še cene! Teletino prodajajo po srednji ceni 53,40 dinarjev, svinjino po 44,35 dinarjev in junečje meso po srednji ceni 42,50 dinaijev. In kaj naj napišem za zaključek? Menim, da sem napisala že dovolj in bom dodala samo še tole: včasih se preveč razburjamo in obtožujemo mesarje, ker nam ne postrežejo tako kot bi mi želeli. Malo premislimo, pa bomo spoznali, da so sami v mnogo težji situaciji, kot pa mi, ki ne dobimo tisto kar iščemo. Prav bi bilo, da bi že enkrat določili takšne odkupne cene živine, da bi bila zadovoljna prodajalec in kupec. V, naši državi pa bi prav gotovo lahko vzgojili dovolj živine za svoje potrebe. Prav gotovo pa bi kazalo več razmišljati tudi o večjem razvoju živinoreje v naši občini, ki ima za to vrsto kmetijske dejavnosti zelo dobre pogoje. M. TAMŠE NiifaiM nUi -blf^MoriT -T..«" " " *s