DELOVNEGA kolektiva sozd iskra
v), 2-1
;■ p^' Nasedanje ds sozd iskra
'I^Prejet letni program SOZD B^kra za leto 1984
Potem ko so na 10. zasedanju delavskega sveta SOZD Iskra (bilo je v torek, 22.2. pod predsedstvom Jožeta Čebele) potrdili sklepe 9. zasedanja in Poslušali informacijo o izvršitvi in izvajanju omenjenih sklepov, so med drugim potrdili tudi sklepe projektnega sveta, s katerimi so podaljšali razpravo o osnutku sporazuma o delitvi sredstev osebnih dohodkov za minulo delo do 31. marca letos. Hkrati pa so tudi potrdili program dela na omenjenem osnutku.
Napa)’]
nkovt
r
L). 1
ti G:1
i
Sapa):
IstiW s
. Kal*1. l!lne Preskar je v okviru prve točke i*c o izvajanju sklepov DS SOZD Be^!, av zvezi z razreševanjem proble-MakoSl'"- Elektrozveze in posredoval S5 Ji nSCe’ C*a Je za nadaljnje razreševanje 'eboh^itj r^^ematike nujno potrebno izde-keC:'kne a^°rat o dolgoročni projekciji in (Trž,enornskem položaju DO Elektro-.Ze kot namenske enovite delovne yn*zacije do 29. februarja. irTi;ti:. B> točki dnevnega reda je Zoran N;,pajLC na kratko obrazložil predlog let-Furla-'^, Programa SOZD Iskra za leto 1 Za uresničevanje ciljev in obvez-
nosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—85. Ugotovil je, da sicer zveni plan precej optimistično, kljub temu pa še do sedaj niso znani vsi poglavitni pogoji gospodarjenja v letošnjem letu, zlasti ne razpolaganje z devizami, pri čemer je še posebej opozoril na vprašanja investicijskih vlaganj, uvoza opreme ter na probleme likvidnosti in cen. Ker še piso vse naše DO sprejele svojih letnih programov, bo gotovo prišlo do določenih sprememb letnega programa SOZD
lajvečji konvertibilni •voznik DO Telematike
‘V temeljni organizaciji Terminali so v letu 1983	proizvodnjo za
izvoz realizirali v vrednosti 8,7 milijona dolarjev. Od tega so Za 5 milijonov dolarjev izvozili na tržišča s trdno valuto, ostalo pa na klirinško področje. Ta rezultat ni najboljši, če ga primerjamo z visoko zastavljenim gospodarskim načrtom za preteklo leto, je pa ugoden, če ga primerjamo z izvozom v letu 1982, saj gre za 25 % povečanje. O prizadevanjih delavcev te-toeljne organizcije Terminali za še večji izvoz nas je seznanil direktor Peter Šifrer.
udila
zanj li 30
>°‘Z-vodnje v TOZD Terminali. v
L°avertibilni izvoz dosegajo z izdel-Bjf01 So poljski telefonski induktorski re.at’ Poljska telefonska centrala, se-L rska garnitura Isicom super, ra-Vrste telefonskih uparatov in nji-
v^stavni deli, kar potrjuje visoko , ((J . 0 teh izdelkov. Predvsem s proi-il0vn]o elektronskih telefonskih apa-q so v svetovnem vrhu, saj so z nji-,|0 °bliko in kvaliteto uspeli dospeti pona zahtevni japonski trg. tli	tehnično referenco so
Pfia • Ve*' s Prodai° elektroakustič-p 10 pozivnega dela, oz. »čipa« za to1 '	800 v ZDA, ki so ga razvili
iva<0vnjaki Iskre Telematike v sode-),fcnJu s strokovnjaki Mikroelektro-y ,!n Fakultete za elektrotehniko.
]e etu 1983 je temeljna organizacija enti največ izvozila v Irak, zraven rpn kkfttud’ v Italijo, Mehik 3, Belgijo,
ičili) one vrancii°’Veliko Brita5ii°- Hon8' ekai«> ida’ ^9stariko, Libanon, Švico in se-proi- De|V države klirinškega trga.
-oslo- iinai. ci temeljne organizacije Ter
’*'• tiS--.......................*.....
obila ;a de
in to-
elotn četnik de-aj sta ■a dni
)nev-
gije in znanja, torej v načinih prodaje, ki se danes v svetu vse bolj uveljavljajo.
Seveda si delavci prizadevajo tudi za zmanjšanje uvoza. V letu 1983 so z različnimi zamenjavami uvoženih delov z domačimi prihranili pol milijona konvertibilnih dolarjev. Letos pa bodo veliko pridobili z domačimi izdelki, kot sta na primer miniaturni rele in mikro-stikalo oziroma vilično pretikalo za elektronske telefonske aparate, ki jih bo začela izdelovati temeljna organizacija Elementi.
Nedvomno bodo prizadevanja za večji konvertibilni izvoz in zmanjšanje uvoza temeljnih organizacij Iskre Telematike kmalu pripeljala ugodnejši veter v sedanje zapleteno gospodarsko stanje delovne organizacije. K. Mohar
številka 7 — Leto XXIII — 25. februar 1984
potem ko ga bodo uskladili s sprejetimi programi delovnih organizacij.
V nadaljevanju je Zoran Polič informiral delegate še o poteku priprav gradiv za dolgoročni plan Iskra 2000 ter plan nadaljnjih aktivnosti ter posredoval informacijo o projektni nalogi za oceno programsko-organizacijske učinkovitosti Iskre. Tu je omenil pomen pritegnitve mednarodne kon-zultantske firme Mc Kinsey, da bi sodelovala pri omenjenem projektu in tako pripomogla z analizami in primerjavami k čim boljši oceni, sestavi in konkurenčnosti Iskrine prodajne tržne organizacije glede na konkurenco v tujini. Delavski svet je ocenil, da je angažiranje omenjene svetovno znane tvrdke ustrezno in pooblastil KPO SOZD ter ustrezne službe, za nadaljnje sodelovanje s tvrdko Mc Kinsey pri vodenju, opredeljevanju in izvajanju omenjene projektne naloge.
O spremembah deviznega sistema v letošnjem letu je podrobneje spregovoril Miloš Resnik ter informiral navzoče o poteku izvajanja novega deviznega zakona na zvezni ravni in hkrati predlagal, naj delavski svet pogojno sprejme samoupravni sporazum o določanju in razporejanju deviz za družbeno priznane reprodukcijske potrebe letu 1984 splošnega združenja industrije predelave kovin Jugoslavije.
Razpis za imenovanje treh članov kolegijskega poslovodnega organa . SOZD Iskra, in sicer za stike z javnostjo, za stikez velikimi poslovnimi sistemi in za organizacijo ter razrešitev člana KPO SOZD Iskra za namensko proizvodnjo je obrazložil predsednik KPO SOZD Boris Lasič. Predlagal je, da naj DS s 1. 4. za vršilca dolžnosti člana KPO za stike z velikimi poslovnimi sistemi imenuje Simona Primožiča, za vršilca dolžnosti člana KPO za organizacijo pa Vita Osojnika. Hkrati je tudi predlagal, naj z 29. 2. razrešijo, še pred iztekom mandatnega obdobja, dolžnosti člana KPO za namensko proizvodnjo Janka Sekirnika, ker izpolnjuje pogoje za upokojitev.
Delavski svet je omenjene predloge sprejel. Ker ob koncu maja letos poteče mandat dosedanjim delegatom delavskega sveta SOZD Iskra in odbora za samoupravni nadzor SOZD Iskra je Jasto Marcon predlagal delavskemu svetu, naj razpiše volitve in v ta namen sprejme ustrezne sklepe, po katerih naj bi delavski svet SOZD Iskra štel 60 delegatov, odbor za samoupravni nadzor pa 29 delegatov. Volitve je treba po volilnih enotah izvesti do 30. 4. 1984.
Na predlog KOS je DS imenoval tudi volilno komisijo, predsedniki volilnih komisij volilnih enot pa morajo najpozneje do 10. maja dostaviti zapisnik volilne komisije, volilne enoie pa ugotoviti izide volitev v volilni enoti in pisne izjave izvoljenih kandidatov o sprejemu kandiature. Delavski svet je omenjene sklepe soglasno sprejel.
O poteku in razvoju projekta mikroelektronike je poročal Miloš Kobe. Delavski svet je vzel na znanje informacijo o problemih in razvoju projekta mikroelektronika.
Ob koncu zasedanja je delavski svet na predlog KOS SOZD Iskra imenoval še komisijo za inovacijske nagrade
Iskre.
D.Ž.
v„ s° si tudi za letošnje leto zastavili lbr^en 'zvozn' načrt. Predvidevajo,
j j J° realizirali za 12,6 milijona dolili; skuPnega izvoza, od tega za 7,8 elik 3 d°Iarjev na konvertibilni trg. li l° Naročil iz tujine so si že zagoto-y: aze pa, da bodo uspeli pridobiti ansk*3*3’tako da hodo izpolnili svoje lc:'; obveznosti. Temeljna organi-fala erminali’ k' je v letu 1983 reali-1 ko neka.i vee kot 40 % proizvodnje <tf> BsnnVert'hilni izvoz celotne delovne neba ej ^a.ciie, doslej bo očitno tudi po-v i ,ta!a največji konvertibilni izvoz-ssvo- 2 Lf[e Telematike.
Iba ne; pLi- K' smo jih v tem zapisu že akon- . se temeljna organizacija uveljavlja tudi na najzahtev-K'rall l£e' hžiščih. Še večje možnosti pa se 1° na področju prenosa tehnolo-
skrav 1. inž.
lila še i našo
je bil de na tupna
Udeleženci prvega tehnološkega dneva Iskre.
Prvi tehnološki dan v Iskri
Prvi tehnološki dan Iskre, ki je bil v četrtek, 16. t.m., pomeni vsekakor korak naprej v celotnem Iskrinem prizadevanju za čim širšo in popolnejšo izmenjavo nadvse koristnih tehnoloških informacij. Že število udeležencev, bilo je prek 300 tehnologov in razvijalcev jz	Iskre in tudi iz
številnih raziskovalnih visokošolskih organizacij iz Slovenije in izven nje, dovolj zgovorno priča, da je takšna oblika raziskovalno razvojnega informiranja in izmenjave mnenj ne-le koristna, temveč (udi vzpodbudna za nadaljnje razvojno raziskovalno delo v Iskri.
Tehnološki dan Iskre je odprl Miloš Kobe, pomočnik predsednika KPO SOZD Iskra, ki je poudaril, da prav sedanji težak gospodarski položaj in izvozna naravnanost silita, da se bolj kot doslej strokovno tehnološko povežemo, da pomembne irazvojne projekte koncipiramo skupno in si na njih razdelimo delo. Bolj kot kdajkoli doslej, moramo doseči tudi nadkritične kadrovsko-razvojne zasedbe na posameznih usmeritvah z združevanjem raziskovalcev, bolj racionalno moramo v Iskri medsebojno izkoriščati vsaj tisto raziskovalno opremo, ki jo imamo in nenehno moramo izmenjavati in pretakati tehnološke informacije med seboj v Iskri. Prav takemu prikazu pa je bil tudi namenjen ta, prvi tehnološki dan v Iskri.
Na prvem tehnološkem dnevu Iskre, ki ga bodo poslej tradicionalno organizirali enkrat letno, so prikazali dosežke in informacije o mehanskih, procesnih,
montažnih, kontrolnih, informacijskih in drugih tehnologijah, o uporabi mate-ralov, avtomatizaciji proizvodnje, skratka o vsem, kar doprinaša k boljši kakovosti in zanesljivosti Iskrinih izdelkov, k njihovi pocenitvi in urejenosti proizvodnje in seveda h konkurenčnosti Iskrine proizvodnje, tako doma kot v svetu.
Tehnološki dan je spremljala tudi razstava 91 posebnih plakatov (posterjev), s katerimi so predstavili svoje tehnološke in druge dosežke tako tehnologi in razvijalci Iskre, kot tudi njihovi partnerji iz visokošolskih in raziskovalnih ustanov.
Izbiro plakatov pa je narekoval sodobni način predstavitve najnovejših dosežkov, ki je omogočil večjemu številu udeležencev v najkrajšem možnem času neposredni stik z avtorji, s tem pa, seveda, tudi razpravo in hkrati najbolj živ način pretoka informacij.
mak
PRED PROBLEMSKO KONFERENCO ZKS
Kako hitreje uveljaviti
znanje
Na problemski konferenci bodo komunisti z vseh pbdročij združenega dela najprej ovrednotili rezultate in učinke uresničevanja doslej sprejetih družbenih dogovorov o pospeševanju ustvarjalnosti in o inovacijski dejavnosti ter uresničevanje akcijskih usmeritev za delovanje komunistov na tem področju.
Med pomembnejšimi konkretnimi nalogami pa bi morala problemska konferenca obravnavati še:
—	kakšne usmeritve ter ukrepe bi bilo treba uveljaviti, da bi se povečala motiviranost delavcev, da bi delali bolje, da bi, brez strahu za zmanjševanje delovnih mest in tehnološko brezposelnost, na podlagi spoznanj o organski zvezi med produktivnostjo živega dela ter naraščanjem celotne mase dohodka ter (da bi) izhajajoč iz lastnega ekonomskega položaja in položaja TOZD in akumulativne sposobnosti združenega dela, zavestno vlagali vse večji del lastnih prizadevanj in aktivnosti, pa tudi dohodka, v nadaljnji razvoj tehnike in tehnologije ter s tem stalno povečevali produktivnost lastne TOZD in celotnega družbenega dela;
—	kako na podlagi izkušenj v inovacijsko naprednejših organizacijah združenega dela zagotoviti, da se bodo spoznanja in prizadevanja vseh delavcev za tehnočno-teh-nološke, organizacijske in upravljalske inovacije uveljavila kot sestavni del samoupravnih pravic in dolžnosti učinkovitega upravljanja in izboljševanja celovitega delovnega procesa, začenši z vlogo delavcev v samoupravnih delovnih skupinah v neposredni proizvodnji ter na vseh drugih ravneh samoupravnega organiziranja; 1
—	kako zagotoviti kar se da učinkovit prenos domačega znanja in tehnoloških in tehničnih dosežkov in raziskovalno-razvojnih in visokošolskih organizacij k delavcem v OZD ter jih skupaj z njihovo inovacijsko dejavnostjo spreminjati v industrijsko uporabne in dohodkovno zanimive inovacije;
—	kako ob uresničevanju zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu v praksi hitreje uveljaviti tehnološka znanja v sestavi osnovnih sredstev organizacij združenega dela ter inovacijska spoznanja in izsledke ekonomsko ovrednotiti glede na njihov prispevek h dohodkuOZD in pravno zaščititi, razviti sistem amortizacije znanja, z nadaljnjim dograjevanjem sistema nagrajevanja po delu pa stvarjalnim delavcem in skupinam zagotoviti tudi ustrezno nadomestilo za njihov inovacijski prispevek k družbeni proizvodnji in krepitvi družbene lastnine;
—	kako zagotoviti, da se bo inovacijska dejavnost delavcev v združenem delu v obliki usmerjenega množičnega inovacijskega gibanja kot tudi v obliki usmerjene ra-ziskovalno-razvojne dejavnosti hitreje uveljavljala kot povsem običajen sestavni del reprodukcijskegaprocesa in poslovanja vsake organizacije združenega dela in kot dejavnost, ki more bistveno izboljšati rezultate gospodarjenja in zagotoviti razvoj;
—	kako pospešiti oblikovanje in uveljavljanje sistemskih možnosti za tako združevanje sredstev, ki bi v razmerah racionalnega gospodarjenja z družbenim kapitalom omogočale večji obseg samofinanciranja in kreditiranja razvoja in uvajanja industrijsko uporabnih proizvodnih, tehnoloških pa tudi organizacijskih inovacij, ki bodo stalno večale dohodek in akumulacijo z doma razvito tehniko, tehnologijo in znanji kot temeljnim pogojem za naraščanje produktivnosti tekočega dela in za kakovosten razvoj produkcijskih sil in celotne družbe.
Ker gospodarske razmere, vključno z ukrepi tekoče ekonomske politike, zlasti v zadnjih letih prejšnjega desetletja objektivno niso dovolj vzpodbujali naporov za krepitev lastnih inovacijskih zmogljivosti, je smiselno oceniti, ali bodo delavci v TOZD zmogli samo iz sebe zagotoviti oživljanje lastnih inovacijskih zmogljivosti ali pa tri bilo smotrno iskati tudi ustrezne mehanizme v tekoči ekonomski politiki, ki bi zlasti inovacijsko usmerjenim OZD omogočili različne oblike olajšav. Olajšave, katerih ličinke bi morali delavci TOZD neposredno čutiti tudi v dohodku njihovih TOZD, naj tri motivirale ne samo njih, ampak tudi delavce v vseh drugih, TOZD, ki sistematskemu razvoju in krepitvi inovacijske sposobnosti niso posvečali potrebne pozornosti.
D.Ž.
TOZD INSTRUMENTI, OTO C E
PREPREČILI SO VEČJO ŠKODO
Vihar, kije 10. in 11. februarja na Gorenjskem povzročil velike škode, je prizadel tudi Iskrino temeljno organizacijo v Otočah. Delavci Instrumentov so učinkovito ukrepali in preprečili večjo škodo. Posledice naravne nesreče so odpravili v zelo kratkem času.
Zaradi močnega vetra je že v petek, 10. februarja prišlo do izpada električnega in telefonskega omrežja, zato so se delavci vrnili domov. V tovarni so ostali le delavci vzdrževanja, gasilski oddelek civilne zaščite in dežurni delavci.
Aluminijasta kritina na upravni stavbi ponoči ni mogla več kljubovati orkanskemu vetru, ki se je razdivjal na Gorenjskem. Vrglo jo je na dvorišče, kjer je poškodovala avto in svetilko zunanje razsvetljave. Poškodovalo se je tudi leseno ostrešje. Na objektu montaže je veter poškodoval strešna ventilatorja in aluminijasto obrobo strehe. Razbila so se tudi nekatera stekla na severni strani objektov. Delno je odkrilo objekte, krite s salonitnimi ploščami. V silnem viharju je bilo podrtih tudi pet okrasnih dreves.
Najodgovornejši delavci Tovarne
merilnih instrumentov so bili o nesreči
takoj obveščeni s pomočjo kurirjev in radijske zveze z delovno organizacijo v Kranju. V kratkem času so prihiteli v tovarno in preprečili nadaljnje poškodbe na prizadetih objektih.
V soboto in nedeljo so se že lotili popravil. Ko je veter pojenjal na znosno mejo, so delavci Tehnike iz Škofje Loke zamenjali kritino. Delavci vzdrževanja Instrumentov pa so odstranjevali posledice viharja. Za odpravo posledic so delavci opravili 140 delovnih ur. Po oceni kpmisije znaša skupna škoda prek 778 tisoč dinarjev.
Delavce Instrumentov moramo pohvaliti, saj so s hitrimi in učinkovitimi ukrepi preprečili še večjo škodo, ki bi lahko nastala. Predvsem pa je pomembno, da so posledice naravne nesreče odpravili v zelo kratkem času, kar je omogočilo nemoteno nadaljevanje proizvodnih obveznosti. Instrumenti namreč v teh mesecih s skupnimi močmi izpolnjujejo zastavljeno proizvodnjo merilnih instrumentov za izvoz v Iran.
Posebno pohvalo pa zaslužijo delavci, ki so prvi prihiteli v tovarno in ukrepali. To so: Joviča Sandič, Ciril Markelj, Zdravko Štular, Rudi Ramšak, Bogomir Falle, Jože Justin, Anton Debelak, Slavka Debelak in Anton Debelak, ml.
Alojz Boc
Delegate so na zadnjem delavskem svetu Široke potrošnje seznanili tudi z novico, da sta samoupravna sporazuma o financiranju poslovnega letala SOZD Iskra in o gradnji Tovarne barvnih katodnih TV cevi v Nišu slednjič le sprejeta. Maratonsko „usklajevanje", „do-govarjanje" „sprejemanje" in kakor so postopek še imenovali je torej v srečnem tretjem letu le zakliu
zaključeno, v Retečah in Sežani pa so pod kiloi. trki spisek sprejetih sporazumov pripisali še enega, oz. dva.
pozno (22. decembra), je zvezna zahteva po vrnitvi cen na raven pred 19. decembrom, opravila svoje.
Kako to ’ darski načrt, čju 30% višje
kot najnižje za ohranjanje minimalne ilativnosti, je seveda
aicumulativnosti, je________,______ _ _
meljne organizacije. Široke potrošnje pa so prisiljene še naprej kupe terial po cenah, ki so oblike
la jasno. Te-
ovati ma-ovane na
osnovi- samoupravnih sporazumov z dobavitelji. Tu pa menda — čeprav zahtevana — zamrznitev na mnogo mestih klavrno popušča »odjugi" ...
DELAVSKI SVET ŠIROKE POTROŠNJE
Razprav o letošnjem gospodarskem načrtu še ni konec
VOLITVE
Na nedavnem delavskem svetu je bil sprejet tudi sklep o razpisu volitev v organe upravljanja Široke potrošnje. Do 15. aprila naj bi bili tako izvoljeni novi člani delavskega sveta in odbora za samoupravni nadzor Široke potrošnje in SOZD Iskra pa tudi delegati zbora Interne banke SOZD Iskra in odbora za samoupravni nadzor Interne banke. Sprejet je bil dogovor, naj bi bil v tem mandatnem obdobju skupni delegat Široke potrošnje v delavcem svetu SOZD iskra iz TOZD Prodaja (»pokriva” še TOZD Montaža podnja Idi
pri obravna-' zaključen Losi 16.
Čeprav naj bi bil vanju predloga leto" do seje delavnega februarja pa načrt ni bil sprejet Ponovila' se fe praksa izpred leta dni, ko so delegati s tehtnimi pripombami prišli šele na sejo delavskega sveta; predlog plana ni bil sprejet, pričelo se je usklajevanje.
ne, TOZD Antene iz Vrhnike in DS___
iz Škofje Loke). V odboru za samoupravni nadzor SOZD Iskra ima Širo-
ka potrošnja dva delegata; enega bodo izbrali v Železnikih, enega pa v Se-
žani.
Pripombe so imeli tokrat delegati eh temeljnih organizacij, iz spo-dnjeidrijske Montaže in iz Železnikov,
iz dveh temeljnih
arij, iz spo-
Naiveč
račun pa se bo povečal
iz Tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov. Pripombe iz Spodnje Idrije so bile usmerjene na načrt razvojne dejavnosti po „A” programu v letošnjem letu, strinjali pa se niso tudi s predvidenim razmerjem med številom enot enostavnega dela za naloge posebnega interesa In skupnega interesa v DSSS. Te pripombe so bde tudi razlog, da se je idrijski delegat pri glasovanju za sprejem gospodarskega načrta vzdržal.
Pripombe iz Železnikov pa so bile usmerjene na načrt DSSS v letošnjem letu, na stroške skupnih dejavnosti SOZD Iskra pa tudi na dejavnost Iskre Commerce (stroški uvoznih in izvoznih aktivnosti, nabavna dejavnost).
Delavski svet je pripombe upošteval, gospodarski načrt je bil sprejet pogojno z rokom uskladitve pripomb so konca februarja. Do tega datuma aj bi v spodnjeidrijski Montaži spre-
dec realnih osebnih dohodkov, ki naj bi nominalno narasli za 32,4%, ob predvideni inflaciji pa seveda nazadovali.
V posebno poglavje letošnjega gospodarskega načrta pa bi lahko uvrstili vsebino informacije, ki jo je delavskemu svetu posredoval " direktor TOZD Prodaja Franc Anžič o gibanju cen v letošnjem letu. V kratkem gre za
Skupnega delegata v Zboru Interne banke SOZD Iskra bodo izbrali iz kolektiva DSSS, delegatsko mesto za članstvo v odboru za samoupravni nadzor Interne banke pa je dobila TOZD TV iz Pržana. Delavski svet Široke potrošnje šteje 25 delegatov (Pržan in Elektromotor po 4, Elektro-akustika. Montaža in TGA po 3, ostale enote po dva delegata). Odbor za samoupravni nadzor sestavlja v Široki potrošnji 9 delegatov, po eden iz vsake TOZD, oz., DSSS. Za pravilno izvedbo volitev bo skrbela volilna ko-
misija v sestavi Božidar Rot (Pržan), edsednik, Tone Lavtar (DSSS) taj-
je bila prisiljena v. niti na decembn raven. Čeprav so bile cene izdelkov roke potrošnje oblikovane p konito, vendar, žal, nekaj
ovsem za-dni pre-
nik in Miro Rajšek (TGA) član ter namestniki Stane Fleischman (DSSS), Horvat Lado (Antene), Mario Thaler (Železniki).
Stane Fleischman
S SEJE IZVRŠILNIH ORGANOV SOZD ISKRA
jeh tudi samoupravni sporazum, s katerim se ureja svobodna menjava dela med delavci TOZD in DSSS (na osnovi sprejetega sporazuma naj bi iz Montaže prišle tudi konkretnejše pripombe o letošnjem sodelovanju).
O letošnjem gospodarskem planu naj bi torej še razpravljali, čeprav bistvenih sprememb najbrž ne gre pričakovati. Vsaj osnovne smernice načrta niso sporne: nespremenjena ostaja predvidena rast proizvodnje (po stalnih cenah naj bi se povečala kar za 41 %), število zaporlenih naj bi povečali za desetino, kon/ertibilni izvoz bi moral biti (če naj pokrije vse potrebe po uvozu in deviznih participacijah domačim dobaviteljem reprodukcijskih materialov) večji za 53 %. Prodaja na domačem trgu se bo po načrtu povečala za 47 %, celotni prihodek pa za 80.
Priprave rs 10. zasedanje delavskega sveta
Dohodek naj bi v primerjavi z lani ’ za 68 %,
doseženim narastel za 68%, akumu-
Poročevalec Zoran Polič je na kratko obrazložil predlog letnega programa in najprej omenil močan vpliv zaostrenih mednarodnih in domačih gospodarskih razmer na nastanek planskih dokumentov na vseh ravneh naše družbe. Podobno kot v preteklosti tudi letos nimamo dovolj elementov na podlagi katerih bi lahko jasno definirali pogoje gospodarjenja v letošnjem letu. Čeprav imamo na voljo tudi gradiva komisije zveznih družbenih svetov za vprašanja ekonomske stabilizacije, se le-to gra-
že leta 1982 sprejel delovni program z metodologijo in z roki za pripravo po-' sameznih gradiv za dolgoročni plan Iskra 2000. V tem času je bilo priprav* Ijeno gradivo in na podlagi omenjenega gradiva so ugotovili, da gradivo v glavnem ustreza sprejeti enotni metodologiji in je pripravljeno tako, da omogoča medsebojno vsklajevanje.
lacija pa za 281 %. Predlog načrta pa . divo ukvarja predvsem z dolgoročnim ,no arr}biciozen na vseh področ- razvojem Jugoslavije in manj s tekočo jih. Tako naj bi v_ letošnjem letu (ob
predpostavki, da bo izvoz sledil načrtom) DO kot celota pokrila skoraj 90% planiranih plačil v tujino z lastnim izvozom in dosegla nič manj kot 11.000 dolarjev konvertibilnega izvoza na slehernega člana kolektiva. Res pa je, da naj bi za izvoz namenili kar 51 % kadrovskih kapacitet, kar predstavlja nedvomno izredno resno zadolžitev.
Struktura delitve celotnega prihodka ni tako obetavna. Delež mate-
rialnih stroškov se še povečuje, zmanj-
jenm
šuje pa : t delež sredstev, namenj za osebne dohodke in skupno porabo.
operativo.
Tako smo bili tudi to pot, po njegovih besedah, prisiljeni, da oceno izpolnitve etnegaprograma SOZD Iskra za lansko leto, kot tudi letni program za letos pripravimo predvsem na temelju lastne ocene gospodarskih gibanj ter pri tem, seveda, upoštevamo samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—85.
V nadaljevanju skupne seje so člani odborov poslušali tudi informacijo o pripravi dolgoročnega plana SOZD Iskra od leta 1986—1995, oz. do leta 2000. Kot je znano, je DS SOZD Iskra
Skupek vseh navedenih gradiv pa predstavlja na temelju sprejete metodologije planiranja analizo razvojnih možnosti SOZD Iskra do leta 2000, na podlagi katere bo v mesecu aprilu potrebno izvesti še dodatna strokovna vsklajevanja ter vnesti morebitne popravke.
Tako izpoponjeno analizo bodo potem, kot osnutek dolgoročnega plana, dali v samoupravno vsklajevanje, po opravljenem vsklajevanju pa bodo analizo kot predlog predložili v sprejem delavkemu svetu SOZD Iskra. Vsa vsklajevanja morajo biti rokovno zastavljena tako, da bo dolgoročni plan Iskra 2000 pripravljen za samoupravno vsklajevanje in dogovarjanje do 15. junija letos.
mak.
Povezujoči računalnik že deluje
O Informacijskem sistemu in v zvezi z njim o povezujočem račui bilo v našem glasilu že veliko pisanega. Sedaj, ko ta težko pričakovana sticija prehaja v življenje smo se zato o trenutnem stanju in vlogi tega nalnika pogovarjali z mgr. D. Stigličevo, IPO TOZD CAOP ter v.d. centra Juretom Božičem, ki skrbi za operativne zadeve v zvezi z izvaj kompletne instalacije in delovanjem centra.
%
■Ja
|r$
Spodnja Idrija, TOZD Prodaja in TOZD Raziskovalni institut iz Ljubljane, TOZD Antene iz Vrhnike in DSSS
Ali bi nam lahko na kratko opisali, kako je prišlo do postavitve računalnika. Kaj vse se je dogajalo doslej?
»Potem ko je republiški komite za investicije potrdil investicijsko zasnovo za povezujoči računalnik, smo sprožili akcijo za finančna sredstva. Le-ta smo si zagotovili prek odbora delegacij podpisnic samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za uresničevanje razvojnih programov SOZD Iskra. Druga naša akcija pa je bila v tem, da smo se dogovorili z Iskro Commerce o sodelovanju na tem področju.
V Iskri Commerce so se odločili, da ne bodo obnovili najemne pogodbe za računalnik IBM. Odločili so se tudi za opremo Iskre Delte. Skupen cilj pri teh dogovorih je bil, da se realizira čim bolj racionalna organizacija skupnega računalniškega centra v PFC in s tem tudi razvoj integriranega poslovnega informacijskega sistema pospeši.
Računalnik je torej začasno instaliran? Res je. Računalnik Iskra Delta 4780/600, ki stoji v kletnih prostorih Iskrine poslovne stolpnice, že deluje! Vodenje in izvajanje dela na skupnih kapacitetah računalniškega centra je prevzela TOZD CAOP, v okviru katere so v ta namen ustanovili tudi posebno delovno enoto.
Za začasno instalacijo, kot tudi za pripravo trajne rešitve, se je zelo zavzela tudi Iskra Invest servis, ki je vsa dela opravila zelo strokovno in celo pred predvidenimi roki. Seveda pa bo odločitev o dokončnih prostorih za računalniški center oblikovana šele na osnovi elaborata, s katerim preverjamo več prostorskih variant. Elaborat pri-
pravlja Iskra Invest servis.
In kakšne obdelave boste pre( doma prenesli na ta računalnik 1984?
ireu v 1^
n
n
Zl
h
Začeli smo z uvedbo in operativni Vedn( deli iz projekta ISIP (informacijski žtia ko stem poslovanja), sledile bodo obl storil lave iz projektov izvoznega podr4kak0 prodaje. Tekel bo razvoj projektatielkov skupne službe SOZD Iskra, instalij. p0za bo program Ekonomika za DSSS SOtak ^ Iskra, instaliran bo tudi program za’di ej(0 denje proizvodnje (PMPS^uporabljlako c,
ga bodo tiste delovne organizacije, k1.
ta paket nabavile in ki nimajo svl iliko n opreme. Kapacitete pa bodo upor^ahod, Ijali tudi za testiranje povezav medi čunalniki Iskra Delta ter dela z org3ilna v*
’Sa
žarijo baze podatkov (Projekt ZlS'lnoo0,
in III).	.Bitez
S tem programom bodo kapacittlka. računalnika v letošnjem letu pokrit|reit,e! naslednjem letu bodo, ko bomo uvdipše 0Sl obdelave s področja Uvoza pa b» Ka |a kapacitete že bistveno premajhne. 2|ncj za leto 1985 načrtujemo dobavo jeno p slednjega računalnika istega tipa. ;i v ‘c konca letošnjega leta bo namreč na|kra u čunalniški sistem vezanih že okoli finaen terminalov.	^ustre
Kakšen pomen ima uvedba tega en'?s čunalnika za Iskro v tem trenutku?; " c
Menimo, da smo s tem napravili L ® 0 stveni korak v smefi realizacije načfL 0n
e c m o i s * V\ 1*^*1* ■t o 1 -.	v .-v *• ,4 fl.	L) i
ki smo si jih bili zadali za to sredC. v.t!; ročno obdobje. Hkrati pa je to mjik S'J,' potrebno za izgradnjo računalnikI51'
int-
mreže in postopne izgradnje infort^^16
cijskega sistema v SOZD Iskra.
nihalni
robiet
^Zro
S seje odbora za RR dejavnost
^ Vi
olizde
Odbor za. raziskovalno-raz-vojni program in razvojno dejavnost je na svoji 6. seji, Id je bila 17, 2., obravnaval najprej pisno informacijo o problemih m razvoju projekta mikroelektronika ter tudi obrazložitev to-
^sdiši
Rovc
Niaj
projektov, to je utrdil je nove profflscipij me razvojno-raziskovalnih st ra te.
nalog in odobril združena sreds%L.
Z2L P'	o »viza	6. *
SOZD za njihovo izvajanje.
Prav tako je obravnaval sedemn
variša Iva Baniča, direktorja DO Mikroelektronika v ustanav-
dokončanih	razvoj n o-raziskovali ?
-	- ' ' t Pa <7 ‘
odločil, ali bodo sredstva vračljiva
nalog in jih zaključil, pri tem
Ijanju.
Odbor se je strinjal, da je treba nadaljevati 3. fazo investicije v projekt mikroelektronika, v ta namen formirati delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov SOZD, DO Mikroelektronika, laboratorija za mikroelektroniko na fakulteti za elektrotehniko in splošnega združenja elektroindustrije, ki naj do 1. aprila 1984 pripravi prvi idejni projekt mikroelektronike - IB. faza tako, da bo imela širšo družbeno in materialno osnovo. V skladu z izjemno pomembnostjo mikroelektronike za razvoj celotne dražbe pa bi moral ta projekt dobiti tudi širšo družbeno podporo. V
pod kakšnimi pogoji.	, Rleil
Odbor se je strinjal s predlog6''si prevzemne komisije in projektnih tfv z ( mov, ki so na zahtevo odbora prevWei možnosti za usklajevanje samoupired T nega sporazuma o skupnih vlaganf. - Sf za že zaključene razvojno-raziskova^tem, naloge in določil pogoje vračila in * domestila za dve nalogi.	>—_
Na podlagi sklepa projektnih lizacij
mov in vlog izvajalnih organiz odbor podaljšal pogodbene
roke
dokončanje treh razvqjno-raziskovl nih nalog.	;
Na predlog 60. seje področnega^
So;
bol
Lju
legija za razvojno raziskovalno dej-nost SOZD Iskra je odbor zavzels; lišče, da ni mogoče iz združenih sm
V okviru priprav na X. zasedanje delavskega sveta je bila v petek, 17. II., skupna seja izvršilnih organov DS SOZD Iskra (odborov), na kateri so najprej obravnavali predlog letnega programa SOZD Iskra za leto 1984 za uresničevanje ciflev in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—85 ter poslušali poročilo delegatskega odbora za vsklajevanje letnega programa.
štev SOZD za strateške razvojne f grame sofinancirati nakupa licej1 Pri tem na ie izvzel razvojno- raziš*;
V
Pon
javi
Iški
navo in spri V nai naval izvajanje
sprejem.
dalje vanju seje je ( zvajanje strateški!
je odbor obrav-ih razvojnih
ujevanje razvoja tehnologij.
Naš posnetek je nastal minuli teden pri tovarni velikih zaganjalnikov v novogoriški Iskri Avtoelektriki na —za ta čas vročem primorskem soncu. Ti trije delavci so izkoristili 10 minutni odmor in »prišli malo na zrak«, kot so sami povedali, saj se odmor, ki pripada zaposlenim ob tekočem traku glavne montaže zaganjalnikov še kako prileže. Odmor imajo dva krat dnevno, ob 9. in /L uri, sicer pa imajo vsi isti cilj — narediti čim več zaganjalnikov, ki jih potem montirajo naši avtomobilski giganti na kamione, avtobuse, traktorje, gospodarska vozila itd.
___-T—
ISKBr^1
prej k v I-
60 kibernetik^
Nadzorna kontrola ,Jia ravni delovne tganlzacije
Za uspešen prodor na taja tržišča je ustrezna kakovost naših izdelkov ■advse pomembna. V DO Iskra Kibernetika so se že odločili za odločne korake na tem področju, saj so na ravni delovne organizacije organizirali nadzorno kontrolo. Nadzorno kontrolo bodo morale organizirati tudi ostale Iskrine DO.
^''irilh6*10 večie zahteve kupcev in ostra 'Js a1*3 konkurenca na zahodu nas silijo,
0 ?di,K0r'mo vse, da bodo Iskrini izdelki n 0Vost> in zanesljivosti na stopnji ,e liij eJkov renomiranih zahodnih podje-
S	Pa ne smemo’ mora biti
^ a E- kakovosten in zanesljiv izdelek
11 bliiak6*10110111'™0 Proc*an- Prodati ga za ,ra J ceno — je popolnoma zgrešeno.
Me’svlv, Preteklem obdobju je imela Iskra |0 orS ko reklamacij in izgubljenih poslov uf j, aapdnih državah in državah v razvo-, j kjer je plačilno sredstvo konverti-71 Sl n 3 Va'u,a- Izguba tržnih področij je m°g0 težja kakor reklamacije, čeprav ■((Jte zagotovo dvigajo lastno ceno iz-ir ' Zaslužek se zelo hitro lahko mve&meni v iz8ubo» ta P3 zmanjšuje 0sebne dohodke.
3 2»na *anski zunanjetrgovinski konfe-ne' j IC| SOZD Iskra so obravnavali ome-'av ',0 Problematiko in sprejeli sklep, da j1? ' celotni sestavljeni organizaciji č ^ Uvede nadzorna kontrola. Njen ^	je zmanjšati število kakovostno
, u$treznih pošiljk, namenjenih izvo-tega v s tem število reklamacij in izgub-utkutfS poslov.
raviii v. t °snovi sklepov zunanjetrgovin-načrt k°nference in KPO SOZD Iskra je
sredi'f|avaaval problematiko kakovosti in to nu$iv l'Vost' tudi kolegij področja ka-inal^t03« SOZD. Ugotovil je, da Iskrine infofitj arne v večini primerov lahko dose-a.	v® zahtevano kakovost, vendar imajo
Milnim zagotavljanjem le-te resne
^ztoki so naslednji: j^TJgrajujejo slab material in slabe
1y samem procesu proizvodnje, adiščenja, distribucije in kontrole r ‘°vosti ni dovolj doslednosti in reda, _«ofitniajhni sta tehnološka in delovna
ratef ‘Plina’
sreds4^. Slabe’ Predvsem nepopolne in-1 i^bjektivne informacije ter reševa-emc4aProb*emov skozi prste so razširjena
pa tul?3 izboljšanje stanja so na ravni fljivar^D organizirane nekatere naloge, 'hcmbnejše so:
idlog^^ sistem IS 9000 za trženje elemen-tnih tj z ocenjeno kakovostjo (za izvoz), PreV enkratni prevzem sestavnih delov toupJ^TOZD Iskre, v vaiiste Serv's'ranje kompleksnih naprav in
la°in7 m°v’
—	raziskave zanesljivosti elementov in naprav
—	spremljanje stroškov zaradi slabe kakovosti.
Kolegij področja kakovosti SOZD je sklenil, da je v vseh delovnih organizacijah treba organizirati nadzorno kontrolo.
Na seji kolegija vodij tehničnih kontrol kvalitete DO Kibernetika smo decembra 1983 obravnavali problematiko nadzorne kontrole. Dogovorili smo se, da na ravni DO Kibernetika organiziramo nadzorno kontrolo za temeljne organizacije Instrumenti, Števci, Stikala, Mehanizmi, Vega, Merilne naprave ter za vhodno kontrolo v Savki loki. Nadzorno kontrolo smo organizirali za obdobje enega leta. Po prvi seriji obiskov nadzorne kontrole v temeljnih organizacijah bomo izdelali analizo in ugotovili upravičenost njenega delovanja oziroma obstoja. Področje kvalitete je izdelalo program in naloge nadzorne kontrole.
Naloge, oz. aktivnosti nadzorne kontrole so sestavljene v obliki vprašalnika. Ta je enoten za vse TOZD. Posebej je sestavljen le za vhodno kontrolo v Savski loki. Vsebina naloge nadzorne kontrole ni le ugotoviti, ali je izdelek kakovostno izdelan in zanesljiv, pač pa tudi določiti vzroke za slabo kakovost.
Vprašalnik vsebuje trinajst skupin vprašanj. Navajamo nekatere:
— Število prodanih izdelkov v letu 1983?
Število reklamacij prodanih izdelkov v letu 1983
Vzrok Reklamacij?
Stroški reklamacij?
— Ali je izdelku priložena vsa dokumentacija, ki jo zahtevajo kupec in pogoji na tržišču?
— Ali embalaža ustreza zahtevam kupca? Je primerna za transport in klimatske pogoje?
— Ocena urejenosti tehnične, tehnološke in druge delovne dokumentacije?
Nadzorno kontrolo sestavljajo štirje člani. Za posamezne TOZD je sestav različen. V sestavu je vedno en član so delavec področja kvalitete, dva člana sta vodji tehničnih kontrol, en član pa je vodja razvoja.
Za takšen sestav smo se odločili, ker v podroju kvalitete na ravni DO ni-
nih tf icii p3; roke • :isko'fi
nega1] o aej; vzel s‘ lih sre jne pl
m
razisl; raviti* ceneč-Ikov 5 HM
no-i trije sa'tii non-n /.?• otem >spo-
?°ZD ISKRA J^hraževalni center Mubljana
V skladu s programom za uvajanje krožkov za izboljšanje proizvodnje v Iskri, skle-porn KPO SOZD Iskra in področnih kolegijev za kakovost, razvojno raziskovalno de-javnost ter kadrovsko dejavnost in izobraževanje in na osnovi dogovora s KOS SOZD *skra.
psujemo STROKOVNO USPOSABLJANJE po programu:
UvAJANJE krožkov za izboljšanje proizvodnje
v času od 7. do 10. 3. 984
^rokovno usposabljanje je namenjeno pospeševalcem krožkov za izboljšanje proi-
, Krožki za izboljšanje proizvodnje so množična oblika za aktivno vključevanje de-avcev za izboljšanje procesa in izdelkov . Krožek za izboljšanje proizvodnje združuje , 'D delavcev, ki opravljajo podobna dela in naloge, se redno sestajajo po eno uro na L| n pod vodstvom vodje krožka in prostovoljno z namenom, da ugotavljajo pro-^e, analizirajo vzroke in izvedejo ali predlagajo izboljšave.
Pospeševalec je delavec s primerno strokovno izobrazbo in temeljitim znanjem, ki P°zPa in obvlada tehnike dela v krožku ter je seznanjen tudi s teorijo in principi delo-anja krožkov v drugih sredinah. Sposoben mora biti tudi svoja znanja prenašati na ru?e in koordinirati ter usmerjati delovanje krožkov. To znanje pridobi na posebnem Podaliziranem seminarju.
^SEBINA:
2 ~snove krožkov za izboljšanje proizvodnje V [iačin tehnike dela v krožku 4' Ovajanje krožkov • Razprava in povzetek
CAS IN KRAJ:
S programom strokovnega usposabljanja bomo pričeli 7.3. 1984 ob 9. uri v hotelu ransturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 10. 3. 1983 ob 14. uri.
y°DJA PROGRAMA:
. ar KOZINA, dipl. ing., SOZD Iskra, DSSS
CEvNA strokovnega usposabljanja:
l 'J ceno din 7.600 so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno u?Uo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo e‘eženci v svojih TOZD oziroma DSSS.
^RlJAVE:
Prijavnice pošljite najkasneje do 28. 2. 1984 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni epter’ Ljubljana, Trg revolucije 3-Xl.
odrobnejše informacije lahko dobite pri Sonji Vrhovec, na tel. št.: 061—222-212.
mamo toliko sodelavcev, da bi lahko sestavili nadzorno kontrolo. Takšen sestav nam narekujejo tudi naloge nadzorne kontrole, ki naj bi ugotovila, poleg kakovosti in zanesljivosti določenega izdelka, tudi nepravilnosti in motnje v posameznem procesu. Delo v nadzorni kontroli je za člane dodatna zadolžitev, poleg rednega dela. Predvidevamo, da je to korak k boljšemu gospodarjenju in izkoriščanju časa.
Program smo izdelali na osnovi dinamičnih planov proizvodnje posameznih TOZD. Tovarne v Kibernetiki imajo širok asortiman izdelkov, zato je veliko tudi število obiskov nadzorne kontrole. Po programu naj bi kontrola v celotni DO letos opravila 79 obiskov. To pomeni približno en obisk mesečno v vsaki TOZD. Prvič se je sestala 9. februarja 1984 v TOZD Instrumenti.
Vzroki za organiziranje nadzorne kontrole so znani. Znane so tudi njene naloge in cilji. Razumljivo je, da nadzorna kontrola sama kljub prizadevanju ne bo rešila problema kakovosti in odpravila reklamacij. Lahko le ugotovi vzroke, jih analizira in opozori nanje. Boljšo kakovost oziroma konstantno zanesljivost naših izdelkov lahko dosežemo le s skupnimi močmi.'Več pozornosti moramo posvetiti delovni in tehnološki disciplini. Zavedati se moramo, da so izdelki Iskre-Kibemetike naši izdelki, da so rezultat našega dela in našega truda, zato nam ne more in ne sme biti vseeno, ali so kakovostni ali ne.
Lovro Markun
DO KONDENZATORJI SEMIČ
Program
zasnovan
optimistično
Bojan Jakša je novi predsed-. 'mik konference sindikata DO Iskre Kondezatoiji Semič. Ko smo petintridesetletnega inženirja Bojana Jakšo najprej povprašali, kaj bi lahko povedal o sebi, nam je povedal:
DO TELEMATJKA
Sliši

lilSi 1 j!

Pospeševanje inventivne dejavnosti
V zadnjih mesecih preteklega leta se je v Iskri Telematiki začelo organizirano delo na področju organizacije, spremljanja in spodbujanj* inventivne dejavnosti. Osnovna izhodišča ni cilji tega dela temeljijo na spoznanju, da je inventivna dejavnost v naši delovni organizaciji šibka že dolga leta v stagnaciji. Treba jo je torej začeti spodbujati in sicer na osnovi sistemskega pristopa. Na eni strani naj bi s tem dosegli povečanje števila in kvalitete ustvarjalnih prispekov, na drugi strani pa razširitev kroga ustvarjalnih sodelavcev. Tako bo inventivna dejavnost postopno postala množična.
Bojan Jakša.
»V semiški Iskri sem zaposlen že petnajst lek sicer pa sem tudi doma iz Semiča. Delam pri razvoju elektronike v skupnih službah. Že šest let aktivno delujem v našem sindikatu. Bil sem predsednik sindikata skupnih služb, zdaj pa sem prevzel funkcijo predsednika konference sindikata DO, ko je pretekel mandat kolegu pred menoj.
V sindikata torej niste več novinec, saj imate že nekaj izkušenj kot sindikalni aktivist. Pred sindikatom so v sedanjih razmerah izredno zapletene in težavne naloge. Kako ste si zastavili delo v vašem novem sestavu?
Delo smo si zastavili zelo široko in optimistično. Če bomo del tega pro-gramEt ki smo si ga zastavili, uresničili, bomo naredili veliko. Poudarek smo dali inovacijam in večji produktivnosti dela, čim boljši izrabi delovnega časa in že stari nalogi nagrajevanja po delu; to bi pravzaprav morala biti prva naloga v sedanjih težavnih razmerah in zato moramo v tem letu pripraviti pravilnik o nagrajevanju po delu in delitvi osebnih dohodkov.
Kako pa sodelujete, s poslovodnimi organi in kakšna je medsebojna pomoč?
Strokovno delo na področju inventivne dejavnosti poteka v okviru programsko razvojne službe Iskre Telema-tike. Opravljata ga dva delavca. Janez Mayer se ukvarja predvsem s problematiko sistemskega značaja, Bojan Pretnar pa z operativnimi nalogami.
Janez Mayer je diplomirani psiholog.
V Iskri se je zaposlil leta 1976 in od takrat je opravljal različna strokovna dela v kadrovski službi delovne organizacije. Zdaj se ukvarja z organizacijo in spodbujanjem inventivne dejavnosti. V razgovoru nam je predstavil svojo oceno sedanjega stanja na tem področju.
Mayer: »Spreminjanje stanja na področju inventivne dejavnosti v Iskri Telematiki bomo v prvi fazi začeli z oblikovanjem samoupravnega sporazuma o inventivni dejavnosti, v katerem si bomo prizadevali izhodišča in pogoje opredeliti tako, da bodo dobra osnova razvoju in napredku na področju ustvarjalnega dela.
Znano je, da naša država na področju inventivne dejavnosti močno zaostaja, in to ne samo za razvitimi državami. Med evropskimi državami je vsekakot na repu. Večina avtorjev, ki se pri nas strokovno ukvarjajo s problematiko inventivne dejavnosti, je dokaj enotnega mnenja glede vzrokov za sedanje nezavidljivo stanje.
Omenjajo hitro industrializacijo in ekstenzivno invensticijsko politiko, ki se je morala v pretežni meri opirati na tujo tehnologijo. To je povzročilo in še povzroča zastoj v organizaciji in spodbujanju lastnih razvojnih kapacitet. Svoje so prispevali neorganizirani in neučinkoviti inovacijski procesi, neugodna družbena klima za razvoj inventivne dejavnosti in premajhna družbena afirmacija tega področja ter premajhna materialna in moralna spodbuda ustvarjalcev.
Ob prebiranju pravilnikov in samoupravnih sporazumov o inventivni dejavnosti različnih organizacij združenega dela najprej ugotovimo, da so v prvem delu praviloma dokaj napredni in stimulativni, v drugem pa v enaki meri destimulativni.
S poslovodnimi organi dobro sodelujemo. Seveda prihaja tudi do medsebojnega usklajevanja, tako da vse poteka v redu.«
In kakšno je sodelovanje vašega sindikata s samoupravnimi organi?
Samoupravnim organom sindikat predlaga delegate za člane delavskega sveta, pred vsako sejo se sestanejo izvršni odbori sindikata in povedo svoje stališče do točk, ki so na programu sej delavskega sveta. Z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami tudi sodelujemo. Vsi člani sindikata so tudi člani ZK. Določene akcije moramo koordinirati skupaj z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami. Sodelovanje z mladino se je šele zdaj nekoliko okrepilo. Mladinska organizacija je sedaj dobila dokaj aktivnega predsednika in upamo, da bodo kmalu vidni rezultati boljšega sodelovanja.
Smo v času zaključnih računov. Kako se pripravljate na to akcijo pri vas?
Zaključni računi predstavljajo veliko nalogo. Pripravljamo se na javno obravnavo in izvršni organi bodo morali pojasniti rezultate našega poslovanja. Konferenca je o tem že razpravljala in dala smernice za delo vsem predsednikom. Zato upamo, da bo akcija uspešno stekla in jo bomo opravili v določenem roku.	D.Ž.
Domiselnost in ustvarjalnost dobivata v Iskri Telematiki vse več poudarka. Inovatorjem se obetajo bolj oprijemljive spodbude.
Primer: progresivnim lestvicam o določanju in priznavanju odškodnin inovatorjem na osnovi ugotovljenega prihranka sledijo degresivne lestvice, indeksom, ki določajo stopnjo originalnosti pa tako imenovani odbitni faktorji, ki ugotovljeno odškodnino oziroma nagrado zmanjšujejo (na primer sorazmerno s stopnjo formalne izobrazbe, kot da bi bila le-ta v funkcijski povezavi s količino in originalnostjo ustvarjalnih prispevkov).
Z drugimi besedami: v stimulativne sisteme nasilno vgrajujejo elemente uravnilovke, tako da je končni efekt spodbude na koncu skoraj neznaten. Na koncu ostane vtis, kot da zaradi bojazni pred (neutemeljeno) zavistjo in v želji po (lažnem) socialnem miru nočejo nagraditi ustvarjalnega dela sodelavcev.
Takih »samoupravnih« aktov prav gotovo ne kaže posnemati. Zgraditi je treba sistem, ki ne bo stimulativen le na videz, pač pa čimbolj skladen z realno vrednostjo ustvarjalnega prispevka.
Stališča družbe so v novejšem obdobju izredno naklonjena razvoju in napredku na področju inventivne dejavnosti. Končno je vendarle prevladalo spoznanje o resničnem pomenu in vrednosti lastnega znanja in njegove uporabe. Preseženo je tudi enostransko pojmovanje, da se inventivna dejavnost lahko nanaša zgolj na tehniško področje, čeprav je res, da je tehnični novosti lažje določati objektivno vrednost. Inventivna dejavnost naj bi torej posegala na vsa področja"dela, saj praktično skoraj ni delovnih postopkov in pripomočkov, ki bi jih ne bilo mogoče izboljšati ali izumiti novih.
Zelo pogosto se pojavlja dilema, ali je inventivno delo tistih, ki delajo na razvojnem in raziskovalnem področju, njihova delovna obveznost ali ne. Odgovor je načelno zelo enostaven: če bi bili razvijalci in raziskovalci ustrezno materialno stimulirani, bi njihove ustvarjalne prispevke lahko obravnavali kot profesionalno oziroma institucionalizirano inovacijo. Vse pa kaže, da stimulacija ni ustrezna, saj imamo absurdno situacijo, da delavci, ki se z raziskovanjem in izvajanjem novega ukvarjajo profesionalno, dajejo relativno najmanj ustvarjalnih prispekov.
Medtem ko v drugih državah največje število izumov pripravljajo znanstveni inštituti, razvojni laboratoriji in industrijska podjetja, je pri nas položaj obraten. Največ izumov pripravljajo zasebniki, nato organizacije združenega dela, najmanj pa znanstveno raziskovalni inštituti. Poleg tega je število domačih patentov veliko manjše kot v drugih državah. V zadnjih letih se je z razvojem raziskovalnih skupnosti položaj sicer nekoliko spremenil, toda predvsem v smislu povečanja kvalitete, manj pa v prej opisanih razmerjih.
Prevelikih' utvar, da bomo stvari spremenili čez noč si seveda ne smemo delati. Zavedati se moramo, da gre za dolgoročen in kompleksen proces. Že sedaj pa se lahko odločimo za napredna izhodišča v politiki spodbujanja inventivne dejavnosti, ki nas bodo po krajši poti pripeljala do željenih ciljev.
Prav tako bi bilo zgrešeno misliti, da je rešitev zgolj v ustrezni materialni stimulaciji ustvarjalnih sodelavcev. Vsekakor pa je ureditev le-te pogoj ali osnova učinkovitosti vseh oblik tako imenovane nematerialne stimulacije (napredovanje, možnost dodatnega izobraževanja iz dela, javna priznanja, itd.), ki predstavljajo integralni del vrednotenja ustvarjalnega dela.
Posebno pozornost velja posvetiti tudi pojmovanju in opredelitvi ustvarjalnega procesa od ideje, odkritja, investicije do njene realizacije — inovacije. Zamisel ali ideja je prvi korak, ki večinoma šele po raziskavah in razvoju lahko zaživi v aplikaciji, oz. uporabi. Zavest o tem je potrebna zato, ker kaže, da je treba z vidika ustvarjalnegr prispevka upoštevati vse delavce, ki so v procesu sodelovali in jim dati ustrezno priznanje. Na ta način se bo najbolj naravno razširjal krog ljudi, ki bodo še naprej pripravljeni ustvarjalno delati. Hkrati bo to tudi najbolj spontana pot do množične inventivne dejavnosti, ki nam pomeni dolgoročni končni cilj.« (Nadaljevanje na 7. strani)
Laserji v Iskri in v svetu-žarki prihodnosti danes
Fantastika in resničnost, bodočnost in sedanjost se nam le redkokdaj približajo tako močno skupaj kot'ob besedi laser. Informacijo o laserskih orožjih današnjih supersil ZDA in SZ ter široka posredna uporaba laserske tehnologije v vojaške namene nam že govorijo o vse pomembnejšem dejavniku moči in ker nam je neodvisnost naše domovine še kako draga se nam ob tem porajajo vprašanja kako je z osvajanjem te tehnologije pri nas, posebej še ker ima Iskra na tem področju v dobršni 'meri pionirsko vlogo v Jugoslaviji. Zato je tudi bila proizvodnja laserjev in osvajanje laserske tehnologije pri nas osrednja tema našega pogovora v delovni organizaciji CEO, pri čemer smo se še posebej pozanimali o realnih možnostih, das bi ta laserska tehnologija sčasoma začela prinašati predvsem sadove za dobrobit in blagostanje vseh nas.
Naši sogovorniki so bili: pomočnik direktorja, Peter KAVČIČ,
Jože PETKOVŠEK, dipl. ing., vodja laboratorija za optiko, dr. Igor SENČAR, vodja sektorja raziskav in razvoja, dr. Marko VALIČ, vodja laboratorija za plinske laserje,
Peter BERDAJS, dipl. ing., marketing za optične komunikacije, laboratorij za optične komunikacije in mag. Boris VEDLIN, vodja laboratorija za trdne laserje.
Na ravni
svetovnih
proizvajalcev
Kako vam poteka uresničevanje zastavljenih nalog. Jih uresničujete po planu?
Peter KAVČIČ: Lahko rečem, da so rezultati poslovanja v lanskem letu zelo dobri saj smo ob 7 % povečanju proizvodnje, kar je že samo po sebi zelo ugodno, povečali tudi število projektov v razvojni dejavnosti. Prav slednje je za nas zelo pomembno ne glede na to, da se bodo ekonomski učinki teh tehničnih dosežkov pokazali šele čez nekaj let. Omenim naj predvsem osvajanje novih področij sisteme, termične aplikacije, močnostne laserje; prav tako veliko novih tehničnih dosežkov pa smo dosegli na področju tehnologije optičnih vlaken in komunikacijah. Pri tem je seveda zelo pomembno, da je vse to plod lastnega znanja in bomo zato lahko prve dohodkovne rezultate s teh po-
Rudi Batis, umerjevalec laserjev pri ju-stiranju laserjev in Ivan Mlakar (stoji), vodja montaže.
dročij dosegli že leta 1985—1986.
O	poslovnih rezultatih lahko rečemo, da so bili v okviru planiranih, kar pomeni, da je naš dohodek na zaposlenega 4 X večji od ju-goslovanskea povprečja, pri čemer so naši OD le 2 X večji od poprečja. S 400 zaposlenimi smo ustvarili 2,45 miljarde din prihodka, od češhr je dohodka 1,37 miljarda, čistega dohodka 1,13 mio din in cca 400 mio din akumulacije. Povprečni OD je nekaj nad 35.000 din, kar glede na strukturo zaposlenih po izozbrazbi niti ni veliko. Kar 28 % zaposlenih ima namreč visoko izobrazbo, 56 % srednješolsko izobrazbo ali visoko kvalifikacijo ter le 16 % nižjo KV in še to predvsem v službah vzdrževanja in varnosti.
Kljub tako ugodni strukturi pa smo soočeni z dejstvom, da je razvoj na našem področju zelo hiter ter zato zahteva stalno strokovno dograjevanje. Veliko je namreč
specializiranega dela, ki zahteva ustrezen pristop, pobude, organiziranje, dodatni študij v inozemstvu itd. Tako npr. imamo stalno na šolanju po enega ali dva strokovnjaka v Angliji ali ZDA, kjer so trenutno najbolj" odprte institucije za pridobivanje znanja. To nujno potrebujemo, če želimo ostati na nivoju svetovnih proizvajalcev, za kar imamo realne možnosfi. To je predvsem izziv našemu raziskovalno razvojnemu potencialu, ki ima ob vseh teh možnostih tudi odgovornost do bodočnosti.
Kako je s preskrbo z reprodukcijskimi materiali
Peter KAVČIČ: Doslej nismo imeli večjih težav pri nakupu repromateriala. Smo tudi sicer neodvistii saj lahko ta naš repro-material kupimo od kogarkoli, vendar mo-
Emil Kavčič, finomehanik — optik pri čiščenju leč.
Naši sogovorniki: Jože Petkovšek, dr. Igor Senčar, dr. Marko Valič in Peter Berdajs.
ramo vedeti, da nam tehnični dosežki SZ na tem področju niso dostopni in nam ostaja predvsem naslonitev na tržno najbolj odprto tržišče zahoda. To področje je sicer zaščiteno z dodatnimi predpisi in potrebna tudi dodatna administativna dela zaradi nekoliko oteženega pridobivanja določenih dovoljenj, toda kot rečeno ni večjih težav. Bili so tudi poiskusi nekaterih večjih proizvajalcev, da hi-nas. diskreditirali z določenimi neresničnimi izjavami v tujem tisku, češ, da izvažamo v SZ naše laserje, ki jim vgrajujemo material za katerega so dale ZDA prepoved izvoza v SZ. Toda to so bili samo obrobni dogodki, ki niso imeli bistvenih posledic.
Zavedati se moramo, da smo prešli fazo anonimnosti saj smo sedaj že svetovno znana firma s področja laserske merilne tehnike in smo zaradi tega marsikomu trn v peti, kar ima za posledico nelojalno diskreditacijo naših dosežkov ali pa nelojalno konkurenco. Pri vsem tem vemo, da proti temu nismo imuni niti znotraj Jugoslavije, vendar to ne sme ovirati naše jasne poti do cilja, do proizvodnje na osnovi lastnega znanja za potrebe naše države in za potrebe izvoza.
FT T
V laboratoriju za optične komunikacije: dipl. ing. Andrej Ramor in Dušan s
osrednjih nalog. Kakršnakoli razveji;
Z našo armado smo življenjsko povezani
daljnje povečevanje zaposlovanja pa bo nekoliko upočasnjeno glede na predhodna leta ter v dobršni meri odvisno od življenjskih sposobnosti naših novih programov. Ti se bodo morali tržno potrditi in tako prevzeti nase nadaljno širitev proizvodnje in zaposlovanja na svojem področju. Prav definiranje ciljev razvojno proizvodnih programov pa predstavlja v letošnjem letu eno naših
našega razvojnega programa brez možnsti v sprejemljivem obdobju bi ll pomenilo za nas škodljivo drobljenje zaostajanje na naših vodibih p roje Tega si seveda ne smemo dovoliti in so letos pred nami še zelo pomembne tve.	r
J
(Nadaljevanje na 5.
Vaš pomemben partner je naša armija. V čem so prednosti tega sodelovanja?
Peter KAVČIČ: Tu je prisotno več komponent. Naj omenim kar izjemno visok tak-
Dr .Marko V alič, dipl. ing. Marko Kalčič, mgr. Uroš Aleksič in dipl. ing. Dušan ^0valn
Sterle ob Iskrinem laserskem obdelovalnem stroju.
Saša Valant, finomehanik - optik pri montaži okularjev.
lični potencial naše armije, ki je v sodelovanju z našim tehnološkim znanjem med na-jodločilnejšimi usmerjevalci našega razvojnega in proizvodnega programa. Armija nas v določenem smislu usmerja preko svojih zahtev, ki sodijo za tovrstno proizvodnjo v temeljna izhodišča. V tem smislu smo tesno povezani in med nami ni nikakršnega razhajanja. Obojestransko smo zainteresirani za plodno sodelovanje. Mi potrebujemo nje, oni pa nas, saj so nam vsem obrambne sposobnosti naše domovine sveta dolžnost.
Nadalje je tu še izvoz in prodaja naših rezultatov dela. Nikakor jih ne moremo prodajati komerkoli in nam je zato sodelava JLA na tem področju nujna. Posebej ker so naši kupci predvsem prijateljske neuvrščene dežele, te pa iščejo predvsem sistemske rešitve, ki jih lahko nudimo le s sodelovanjem naše armije. Ob vsem tem je pomembno omeniti našo osnovno opredelitev tj. naslonitev na lastni razvoj, saj se nam ta odločitev že krepko obrestuje. Naslonitev na lasten razvoj pri nas ni zgolj le parola.
Janez Leber, rezkalec, pri rezkanju podsestavov za prototipe.
Pred
pomembnimi
odločitvami
KaLo bo letos, oz. v bližnji prihodnosti? Ste si osnovne usmeritve že začrtali?
Peter KAVČIČ: V letošnjem letu pričakujemo ugodne rezultate pri izpolnjevanju vseh zastavljenih nalog. Za 20 % bomo povečali proizvodnjo, izvoz bo v višini 25 mio dolarjev, uvoz približno 1/3 izvoza, praktično vsa akumulacija v višini 4—5 mio dolarjev pa bo šla v nabavo nove opreme. Prodaja prav tako ne bo problematična, če bomo dovolj aktivni pri potencialnih kupcih, na-
Vladka Rozman, laborantka pri čiščenju tiskanih vezij.
tserji v Iskri v svetu-žarki 'rihodnosti danes
(Nadaljevanje s 4. strani)
p* Ha Knez, elektromehanik v pripravi flešev za montažo laserjev.
Franci Tomažič, vodja optične montaže, pri justiranju in montaži sprejemno-oddajnega sistema.
pustnost atmosfere za svetlobo C02 laserja, medtem ko jeza ultravioletni fluorovodikov laser atmosfera praktično nepropustna. (Ta prednost bi recimo zmanjšala zahteve po velikosti satelitskih postaj, ki bi nosile laserski top, trdnjavo bi se dalo laže braniti, itd.). Zato bi bil lahko tak laser nameščen na zemlji, kar bi rešilo vrsto tehničnih problemov.
Namen laserskega orožja je uničevati balistične rakete, ki nosijo jedrske glave, že pri samem startu. Z detektorji lociranimi na satelitu, se, da raketo nekaj minut po startu dokler gorijo motorji, relativno lahko slediti zaradi vročih izpušnih plinov. Tako da potem v trenutku ko satelitsko »oko« zagleda raketo, njena avtomatika usmeri laserski top in sproži. V nasprotju s popularno domnevo, lasersko'orožje rakete ne stali, ampak jo toplota segreje in omehča njeno telo v taki meri, da se zaradi notranjih tlakov raketa razleti.
Število laserskih topov, satelitskih postaj, stroškov, ipd., za efektivno obrambo je seveda poglavje zase. Raziskave s tega področja pa so izredno zahtevne in drage ter so kot take dostopne le vojaškim in finančnim velesilam.
doben laserski obdelovalni sistem. Kot tak predstavlja lep primer osvajanja novih proizvodov na področju laserske tehnike in časovno integracijo le-teh v industrijsko koristen stroj. V samem procesu razvoj a smo težili za sistemom z minimalno količino uvoženih komponent. Kot zanimivost, podoben laser brez CNC in krmiljene koordinatne mize stane v ZRN 200.000 DM. V našem laserju pa je le za 15.000 DM uvoženih komponent, od katerih bomo vsaj polovico nadomestili z domačimi v tekočem letu.
Za sistem se zanima vrsta domačih delovnih organizacij, za katere trenutno opravljamo vzorčne teste. Na osnovi tega zanimanja planiramo za 1984 manjšo proizvodno serijo. Ob tem moramo omeniti še dva projekta, na katerih dodatno delamo. Skupno z Iskrino Avtomatiko razvijamo lasersko re-. žalno napravo s fotoelektričnim čitalcem, t.i. laserski pantograf. Napravo bomo predstavili na mnednarodnem sejmu varilne tehnike prihodnjega maja v Zagrebu. V tem stroju fotoelektrični čitalec sledi načrtu; laser, ki je z njim togo povezan, pa reže. Naprava je namenjena za rezanje velikih formatov Im X 2m ali več; recimo reklamne znake iz plastike, pocinkano pločevino za klima naprave, itd. Drugi projekt je sodelovanje s tovarno orodnih strojev »Ivo Lola Ribar« v Železniku. Tu namreč razvijajo računalniško voden »center za obradu lima«, ki vse-
laserja opišete na preprost, razumljiv način?
Mgr. Boris VEDLIN; Poizkušamo si ga torej ponazoriti s primerom iz vsakdanjega življenja. Po zadnjem sodnikovem žvižgu se velika množica gledalcev začne drenjati proti številnim izhodom. Opazovalec vidi, da gledalci zapuščajo stadion brez pravega reda. Po izstopu iz stadiona se nekateri gledalci še nekaj časa v večjih ali manjših skupinah zadržujejo v bližini stadiona, da se pogovorijo o igri svojega ali nasprotnega moštva, večina pa po eni od številnih cest odide proti domu.
Pa predpostavimo, da so gledalci na stadionu take vrste, da popolnoma ubogajo posebne redarje. Naloga redarjev je v tem, da po koncu tekme odprejo samo tista vrata stadiona, ki vodijo na glavno ulico. Vsi gledalci morajo torej zapustiti stadion pri enem samem izhodu. Pa ne samo to. Redarji jih razvrščajo v vrste. V vsaki vrsti je enako število gledalcev. Eni vrsti sledi druga, vse so enako odmaknjene druga od druge. Gledalci korakajo kot vojaki na paradi. Istočasno dvigujejo noge: leva, desna, desna in korakajo v ravni vrsti vzdolž glavne ulice.
Tako kot gledalci zapuščajo stadion, pa je tudi svetlobno sevanje lahko bolj ali manj urejeno. Poln stadion predstavlja množico atomov ali molekul, ki se nahajajo v vzbujenem stanju Jote j v enem od energijsko višjih
■ Ančik pri struženju sestavnih delov.
Laser v službi blagostanja
Predsednik K PO Marko Štular in Mitja Kovačič (levo), član K PO za program in tehniko razlagata poslovnim partnerjem potek proizvodnje.
" J
Milni
|a področju ferske Enologije Jugoslaviji
, **to je z osvajanjem laserske tehnologije "Flaviji?
°ris VEDLIN: V Jugoslaviji se različne Postrije ukvarjajo z laserji že več kot 20 y.l° Pomeni praktično od odkritja laserja. I: ' “elo poteka predvsem na razvoju in rjs avah neodimijevih, 002, He-Ne,
: nV1 m polprevodniški larjev. Z vsemi «'w»re'lm' vrstami laserjev se ukvarja tudi t ~~ CEO pri čemer je bilo največ razi-'žušafl 'alno-razvojnega dela in prenosa v proi-. ,nJ° opravljenega na področju različnih j|f . "nijevih laserjev. Iskra ima danes v Ij611' Proizvodnem programu ND—YAG #	:q-> | 6 *aserje, pripravlja pa proizvodnjo
E jL aserjev. Poleg izdelave laserjev pa je iš v ^«<1 posegla pomembne rezultate pri izde-lstemov, ki uporabljajo laserje kot pod-Najpomembnejši takšen sistem je la-ju 1 merilec razdalje, žoslovanski raziskovalni in industrijski štoriji so uspeli razviti tudi številne la-L ® komponente, tehnologije in merilne J\° e> ki prihajajo v poštev pri izdelavi la-* ,V' naparevanje tankih slojev, hserska [.3 bliskavke, specialni napajalniki in ,e n*ki, svetlobni modulatorji, najza-r nejši optični elementi, itd. Lahko pa re^emo’ da )e Iskra — CEO v , v°dilna na področju laserske tehnolo-
h):,-v
ie
P*
’ Jaj ima kontinuirano veliko serijsko Voc*njo laserjev in laserskih sistemov. Ipskli^^O Je med vodilnimi dobavitelji la-*etnb razc*a*jemerov> 0 čemer priča po-u na Prisotnost na mednarodnem tržiš-
tazvoj bo imel e veliko povedati
lahko poveste nekaj o osnovnih k '®f*tv»h razvojno-raziskovalne dejavno-
Br,V#S?
L ,r" kgor Senčar: Izreden tehnološki na-*>st V tem stoletju je dal človeku mož-a; uporabi v svojo korist ali škodo sko-“akcjei0ten elektromagnetni spekter. V >i^ ani° rabo smo dobili rentgen, sonar, ■i '!i°, radar, laser, termovizijo in še mar-
R dru8ega.
|ko7 v°]na dejavnost Centra za elektroop-ipj je.ae °d začetka usmerjana predvsem v laserskih razdaljemerov. Ti so in . “e dolgo naš najpomembnejši proi-’)a aeveda pa nas hiter razvoj in upora-,ie e'ektrooptičnih naprav sili v usmerja-nasih razvojnih aktivnosti tudi v druga ali
pa sorodna področja, kot so na primer optične komunikacije, obdelava materiala s pomočjo laserjev, razni krmilni sistemi, uporaba laserja v medicini, termovizija in še kaj.
Pri uresničevanju teh razvojnih nalog in načrtov čutimo izredno potrebo po osvajanju in uvajanju novih tehnologij (kot na primer CAD—CAM) in elementov. Skušamo se zato čim bolj povezati z našimi fakultetami, inštituti in drugimi ustanovami. Dosedanje izkušnje nam že kažejo, da bomo lahko v skupnem naporu osvojili marsikak strateško zelo pomemben element, ki nam bo omogočil, da bomo s svojimi proizvodi še naprej med vodilnimi proizvajalci tovrstnih naprav v svetu.
Sicer pa mislim, da naj o svojem delu spregovorijo raje vodilni raziskovalci in razvijalci posmeznih področij.
Laser v rokah boga Marsa in smrti
Vse pogosteje lahko zasledimo obvestila v našem dnevnem tisku o uporabi laserskih žarkov v vojaške namene. Bo to smrtonosno orožje res že tako hitro v uporabi?
Dr. Marko VALIČ: V preteklem letu, zlasti pa po razvpitem »star wars«"govoru predsednika ZDA 23. marca, se veliko razpravlja o uporabi laserja kot orožja, zlasti v vsemir-ju. Taka vsemirska orožja so seveda možna, vendar v praktični, napovedani podobi, zaenkrat še niso uresničljiva. Zaradi izrednih tehnoloških zahtev tudi največji eksperti ne predvidevajo funkcionalnega prototipa še za nadaljnjih 20 let, tudi pod najugodnejšimi pogoji. Zarodki laserskih orožij seveda že obstajajo. Američani so, na primer, maja 1983 sestrelili nizko letečo nadzvočno raketo »Sidewinder« iz njihovega letečega laboratorija. Omenjena naprava niti po moči niti po točnosti ne ustreza praktičnim zahtevam efektivne jedrske obrambe. Grobo rečeno, obstoječa laserska orožja je treba izboljšati za red velikosti v vseh aspektih.
Čeprav so detajli laserskih orožij klasificiram, lahko iz nekaterih podatkov sklepamo v kateri smeri naj bi šel razvoj. V vsakem primeru so to plinsko dinamični (gas—dynamic) laserji, in sicer »manjši« 5 MW fluorovodikov laser z optiko 4 metre in »večji« 10 MW fluorovodikov laser z optiko 10 metrov v premeru. Omenjene energije so ogromne v primerjavi z dosedaj dosegljivimi, da o velikosti optike in zahtevani preciznosti sploh ne govorimo. Vsak tak laser naj bi tehtal več od 100 ton, locirani pa naj bi bili na satelitu, ki bi krožil v orbiti oddaljeni kakih 400 km.
Druga varianta, je plinski C02 gas-dina-mični laser moči reda 1 MVV s 4 ali 10 metrsko optiko. Laser, lociran na visokem hribu, bi bil kombiniran z velikimi relejnimi zrcali v nizki orbiti, ki bi usmerjale žarek na tarčo. Dobra lastnost te variante laserja je pro-
Uporabnost laserja postaja vse bolj vsestranska in že prihaja čas, ko bodo omogočili učinkovitejšo proizvodnjo in s tem doprinesli k dobrobiti vseh nas. Kaj ste pri vas nared-fili na tem področju?
Dr. Marko VALIČ: V zadnjih nekaj letih so močnostni laserji, med katerimi prednja-
Sandi Gričar, umerjevalec elektronskih sestavnih delov v kontroli in montaži hibridnih vezij.
čijo' CO2 plinski laserji, omogočili razvoj številnih novih tehnologij obdelave materialov. Brezkontaktna obdelava, čistost procesov, možnost obdelave na zelo težko dostopnih mestih, minimalni toplotni efekti, velika točnost, širok spekter materialov, ki se dajo obdelovati, je le nekaj zgledov, ki laserskim obdelovalnim sistemom zagotavljajo pomembno mesto v sodobni tehnologiji-
V Iskrinem Centru za elektrooptiko smo v zadnjih letih začeli intenzivneje razvijati in izdelovati laserske naprave za uporabo v industriji. V dobrem letu dni smo razvili in izdelali laserski obdelovalni sistem ISKRA LMP 600. Stroj je namenjen predvsem rezanju pločevine, jekla, lesa, sintetičnih materialov, plastike, gume, kamna, itd. Kot primer, rezalna hitrost dekapirane pločevine debeline 6 mm je Im-min. Sistem je uporaben še za varjenje, vrtanje in površinsko toplotno obdelavo.
Jedro laserskega obdelovalnega sistema LMP je plinsko CG2 laser s kontinuiranim delovanjem in močjo 600 W. Ostali predse-stavi vključujejo napajalnik', plinski sistem z regeneracijo, lasersko glavo, zaščitno elektroniko, avtomatski servo-fokusimi sistem in CNC krmiljeno koordinatno mizo. Sistem je v celoti plod razvoja in dela raziskovalcev laboratorija za plinske laserje Centra za elektrooptiko. Pod sestav CNC krmiljena koordinatna miza in računalnik je po dogovoru razvila in izdelala Industrijska avtomatika — 1NDA.
LMP 600 je prvi v Jugoslaviji zgrajen so-
buje tiskalnico za izsekavanje (punc press) v kombinaciji z našim laserjem. Stroj bo razstavljen prihodnjega junija na BIAMU v Zagrebu.
V razvoju imamo laser z močjo 1 kW in laser z močjo 2kW. S slednjim bo mogoče rezati konstrukcijsko železo do 15 mm debeline s hitrostjo 1 m—min! V končni fazi imamo še pulzni CO2 plinski laser z močjo 1 kW v pulzih in 200 W v kontinuiranem delovanju. Tak laser je primeren za rezanje keramike in stekla.
Laser —čudovita igra fotonov
Velikokrat slišimo besedo laser. Večina a ob tem predstavlja izvor močnega žarka, toda kaj več že težko. Na* lahko delovanje
stanj. Gledalci vsekakor so v vzbujenem stanju, saj so med tekmo vneto navijali za svoje moštvo. Vsak gledalec, ki zapusti stadion, je za nas del svetlobnega valovanja — foton. V prvem primeru, ko se odpro vsa vrata in gledalci stihijsko brez reda zapuščajo stadion, lahko govorimo o spontanem sevanju. Gledalci (fotoni) imajo različne smeri, saj pot domov vodi po različnih ulicah in imajo različne energije, ker se enim mudi in hitijo ali celo tečejo, drugi pa gredo počasi.
Spontano seva vroče telo, npr. nitka v žarnici. Drugemu primeru, ko gledalci kot vojaki korakajo iz stadiona, pa je analogno lasersko sevanje. Če bi vse lastnosti stimulativnega sevanja poizkusili opisati z eno besedo, bi rekli, da je stimulirano sevanje mnogo bolj »urejeno« od spontanega seva-
nia'	(Nadaljevanje na 6. strani)
Predsednik KPO DO CEO Marko Štular (levo) na obisku v Iraku.
Presek optičnega vlakna. Lepo sta vidna jedro in plašč, ki sta iz stekel z različnima lomnima količnikoma.
(Nadaljevanje s 5. strani)
Pa si poglejmo lastnosti laserske svetlobe nekoliko podrobneje. Moč majhnega plinskega helij-neonskega laserja, ki ga poznamo po značilnem rdečem curku je običajno lmW. Ker ei foton vidne svetlobe nosi približno 10-19 J energije, omenjeni laser oddajalo 16 fotonv na sekundo. Vroče telo s temperaturo 1000 K in površino lem3 seva v celotnem vidnem območju več kot tisočkrat manj fotonov na časovno enoto. Veliki in močni laserji, ki se uporabljajo pri poizkusih z lasersko fuzijo, pa v eni ns (10-9) s) izsevajo 100 kJ energije in imajo moč 100 TW (1014 W). Prva lastnost laserjev je torej velika gostota izsevanega svetlobnega toka.
Toplotni izvor seva v vseh mogočih smereh, medtem ko laser seva v eni sami smeri, ki jo določa larserski resonator. Prostorska razpršitev curka (divergenca) je tako majhna, da jo omejuje zakon uklona. Divergenca curka dobrega laserja doseže teoretično najmanjšo možno vrednost in je odvisna od Valovne dolžine izsevane svetlobe in velikosti zaslonke, ki omejuje curek pri izstopu iz laserja. Pri trdnih laserjih, ki se uporabljajo v daljinomerih za merjenje razdalj, lahko dosežemo razpršitev 0.5 m rad. To pomeni, da je v razdalji 1 km od laserja premer curka 50 cm, če ne upoštevamo majhne dodatne razpršitve zaradi loma, uklona in sipanja v atmosferi.
Toplotni izvor seva pri vseh valovnih dolžinah: v nieaovem spektru je ultravijolična, vidna in infrardeča svetloba, odvisno od temperature izvora. Laser pa seva vso svetlobo v zelo ozkem spektralnem pasu. Helij-neonski laser seva pri valovni dolžini 0.628 mikronov, širina spektralne črte pa je 0.001 mm. To je tako malo, da lahko izmerimo le z razmeroma zelo zapletenim spektrometrom. Pravimo, da je lasersko sevanje zelo mono-kromatično.
Velika gostota svetlobnega toka, usmerjenost in monokromatičnost skupaj predstavljajo osnovno značilnost laserskega se-vanja-svetlost. Z dovolj velikim običajnim svetilom lahko zagotovimo veliko izsevanih fotonov v časovni enoti, z zapletenim siste-
mom leč svetlobo danega izvora pretvorimo v kolimiran curek, prima ali spektralna mrežica pa da monokromatično svetlobo. Samo z laserjem pa lahko hkrati izpolnimo vse tri pogoje: veliko gostoto svetlobnega toka v majhnem prostorskem kotu in v ozkem sprektrainem pasu. Fizikalna količina, ki meri gostoto svetlobnega toka v prostorskem kotu in spektralnem območju, se imenuje svetlost. Ni ga svetila, ki bi se po svoji svetlosti lahko primerjalo z laserjem. Že majhen helij-neonski laser po svoji svetlosti prekaša vse običajne svetlobne izvore. Svetlost ie osnovna značilnost laserskega sevanja.
Še nekatere lastnosti laserske svetlobe bi lahko opisali, predvsem tiste, ki zadevajo valovne in statistične zakonitosti valovanja. Vendar si za konec raje poglejmo razlike med idealnim in resničnim laserjem. Vsi laserji namreč nimajo idealnih lastnosti, vsaj ne vseh. Mnogi laserji sevajo svetlobo istočasno pri večih valovnih dolžinah, ki so lahko spektralno razmaknjene tudi za več deset nanometrov, kar je posledica zgradbe energijskega spektra aktivnega sredstva. Vsa laserska črta pa je običajno sestavljena iz več komponent, ki so medsebojno razmaknjene za več sto MHz. Vzrok tej cepitvi je v interferometrski naravi laserskega resonatorja.	Tudi	gostota
energijskega toka po preseku laserskega curka je lahko zelo nehomogena zaradi transverzalnih nihajnih načinov. Tudi temu je vzrok laserski resonator. Zavedati pa se moramo, da zelo redko hkrati zahtevamo vse idealne lastnosti laserske svetlobe. Običajno optimiziramo eno od lastnosti, ostale pa držimo v okviru meja, ki jih predpisuje namen uporabe laserja.
Sicer pa naj še dodamo, da so stimulirano sevanje svetlobe teoretično napovedali že nekaj let pred I. svetovno vojno, laser pa je uspelo zgraditi šele leta 1960. Med prvimi, ki so se ukvarjali z zakonitostmi sevanja svetlobe, je bil Albert Einstein. In ravno Einstein, ki ga mnogo bolje poznamo po njegovi teoriji relativnosti, je prvi postavil teorijo vzbujenega sevanja in ga tako smatramo za enega od očetov laserja.
IZHOOHO ZRCALO
iSERSKA PALICA
IIRISTOR
4= KONDENZATOR
PCCKELSOVA CELICA
f*”^**! 100 V. ZRCALO
IMPULZNI
GENERATOR
NAPAJALNIK ZA P0CKELS0V0 CELICO
Slika prikazuje osnovne elemente trdnega N d- YAC laserja in vezavo laserja v električni krog. Bliskavka optično črpa ione laserskega aktivnega sredstva na energijsko višja stanja,
Pockelsova celica pa omogoči, da se vsa energija sprosti v enem samem, kratkem in močnem impulzu.
»mitski prtaz terskega doljinomera
Laser odda kratek in močan svetlobni impulz, ki mu oddajna optika še dodatno zmanjša divergenco. Ko laserski impulz zadene določen predmet, se difuzno sipa, nekaj svetlobe pa se vrne proti daljinomeru v smeri optične osi sprejemnika. Sprejemna optika to svetlobo zbere na detektorju. Procesna enota iz izmerjenega časa preleta laserskega impulza od doljinomera do cilja in nazaj izračuna razdaljo do cilja.
Raznolikost laserjev
Za različne namene uporabijitmo razlient laserje. Nam lahko na preprost način pregledno predstavite njihovo raznolikost?
Mgr. Boris Vedlin: Laserje lahko razvrstimo v različne skupine:
—	po agregatnem stanju jih delimo na plinske, kot npr. helij-neonski, ogijikov-dioksidni in argonski laserji; v tekočinske, npr. barvilni laser in v trdne med katerimi sta posebno zanimiva neodim.jcv ter rubinov laser; posebna vrsta miniaturnih trdnih laserjev pa so polprevodniške laserske diode
—	po velikosti so prav tako zelo različni, od najmanjšega, ki ni večji od bucikine glave pa tja do sistemov velikosti tovarniške dvorane, ki jih gradijo za raziskave na področju laserske fuzije.
—	zelo pomembna je tudi valovna dolži-
na, s katero laserji sevajo. Ta je najpogostejša v vidnem delu svetlobnega spektra oz. v bližini tega območja. Poznamo pa tudi laserje z izsevano svetlobo v bližini X-žarkov, torej z izredno kratko valovno dožino ter laserje z izjemno dolgo valovno dolžino vse tja do mikrovalov. Tu naj omenim, da so bili prvi laserji v bistvu ojačevalci mikrovalov in so jih zato tudi imenovali maserje.
— Nadaljni pomemben parameter je dolžina impulza, x. Tu poznamo laserje z neprekinjenim delovanjem, torej take, ki sevajo stalen enakomeren žarek, po drugi strani pa imamo impulzne laserje, s katerim se-v CEO največ ukvarjamo.
Za merjenje razdalj so namreč najupo-rabnejši močni laserji s časovno kratkimi impulzi, običajne valikosti 20 miljardink sekunde. Se pravi, da je tu prisoten časovno izredno kratek impulz. Pri pikosekundnih laserjih pa je svetlobni impulz še stotisočkrat krajši — torej velikosti jq^ sekunde. Kaj to pomeni, nam nazorno pove podatek, da tak laserski žarek meri v dolžino le 3 stotinke milimetra.
Morda je še vredno omeniti, da so skoraj vse snovi, ki nas obkrožajo: zrak, tekočina ali tudi vse trdne snovi lahko pod določenimi nogoji lasersko aktivne.
Jabolko poješ in ga še naprej opazuješ
Vajeni smo dvodimenzionalnih posnetkov na fotografijah, televizorjih in fiimih. Toda tridimenzionalni posnetek predmeta, ki bi ga lahko opazovali z različnih strani, bi. bil vsekakor še bolj zanimiv.Hoiografija to omogoča?
1
(tnWitYim

I	.
!^1
M
(TnnkrTi
mi
i
Prikaz delovanja laserja:
useii me
Prva slika prikazuje stanje laserja, predno se začne laserski proces. Psi atomi, ki so označeni s številkami od 1 do 9, se nahajajo v osnovnem energijskem stanju (E 1).
Druga slika prikazuje trenutek, ko je optična črpalka že vzbudila večino atomov in se aktivnemu sredstvu približujeta dva fotona laserske svetlobe.	1
S tretje slike je razvidno, da sta dva fotona vzbudila dva dodatna energijska prehoda. Kot rezultat nastanejo štirje enaki fotoni, ki potujejo proti izhodnemu zrcalu.
Izhodno zrcalo del fotonov prepusti iz laserskega resonatorja, del pa jih odbije nazaj proti aktivnemu sredstvu.
Jože Petkovšek: Da, to problematiko si lahko ponazorimo nekoliko poenostavljeno. Lahko si npr. zastavimo navidez nesmiselno vprašanje: ali res potrebujemo jabolko, če ga želimo opazovati? Premislek nam pravi, da za to opravilo jabolko ni nujno potrebno, pač pa le svetloba, ki prihaja od njega. Če nam uspe to svetlobo ponarediti, jabolko lahko mimo pojemo in ga nato še naprej opazujemo, zdai s ponarejeno svetlobo.
Splošno znani tehniki ponarejanja svetlobe sta slikarstvo in fotografija, ki pa očitno nista dovolj uspešni, saj nikomur ne pride na misel, da bi segel po jabolku, kadar ima pred seboj njegovo sliko. Zares učinkovita tehnika te vrste ie bila izumljena pred dvema ue-setletjema in se imenuje holografija. Z njo je ponarejanje tako uspešno, da je ponarejena svetloba identična z izvirno. Zato pri holo-grafiji ne govorimo več o ponarejanju, ampak o obnavljanju svetlobe. Dilema »gledati jabolko ali ga pojesti« je s hologra-fijo rešena tako, da nam je omogočeno oboje.
Holografija pa je zanimiva ne le zato, ker omogoča gledanje predmeta tudi potem, ko ga ni več, marveč ponuja zraven še novo merilno metodo. Z njo lahko izmerimo na primer spremembo oblike jabolka, ki nastane v eni uri njegove rasti. Ta merilna metoda se imenuje holografska interferometrija in se uveljavlja na vseh področjih tehnike, kjer so potrebne natančne meritve majhnih deformacij teles. Meritve z interferenco svetlobe, ki so bile včasih privilegij optikov, je nova metoda razširila na telesa poljubnih oblik in materialov in jih s tem dala na voljo strojnikom, metalurgom, gradbenikom in dugim. Pri tem se novi metodi lahko šteje v dobro še to, da se meritev opravi neposredno na predmetu, ki bo šel v uporabo.
Vi ste delali raziskave na področju bolo-grafije od 1971. leta. Kako je potekalo delo na tem področju?
Jože Petkovšek: Prve poizkuse izdelave hologramov (trodimenzionalnih posnetkov) so naredili Iskrini inženirji že pred letom 1970, od 1. 1971 pa smo začeli na tem področju delati sistematsko. Delali smo predvsem na raziskavah holografskega pomnilnika, od 1977 dalje pa tudi holografsko inter-ferometrijo, ki je obetavna merilna metoda za industrijo. Vendar pa smo raziskave na • področju holografskega pomnilnika opustili potem, ko so tudi vodilni svetovni proizvajalci bistveno skrčili program dela na tem področju. Napredek pri holografskih pomnilnikih je namreč bil počasnejši, kot so sprva domnevali, že uveljavljeni magnemi zapis pa je doživel v tem času izjemen napredek, kar je dokaj okrnilo nadaljna vlaganja v razvoj holografije.
Pri nas smo precej naredili tudi za splošno uporabo holografske interferometrije, kljub temu pa je vsaka tovrstna meritev še vedno na nivoju raziskav ter s tem ustrezno draga. Zato tudi domača industrija ni pokazala tolikšnega zanimanja, da bi bilo nadaljnedelo upravičeno. Drugje po svetu se prav tako srečujejo s tem problemom, vendar ima njihova industrija več sredstev za vlaganje v razvoj in s tem tudi možnosti uporabe holografije. Brez dvoma pa ima to področje še bogato prihodnost.
Na pohodu so optična vlakna
čini najrazvitejših dežel so že zaS
jekti sistemov z ogromno možnostjS1^! vseh vrst informacij po optičneC1*
Ne samo, da bodo steklena vlakna s pomočjo digitalne tehnologije nadomestila žične vodnike iz bakra, ampak nudijo tudi vrsto prednosti. Nam lahko o tem poveste kaj več?
Peter BERDAJS: Optične komunikacije so skupen izraz za prenos vseh vrst informacij po optičnem vlaknu, ki je kot las tanka nitka in izdelana iz kremenčevega stekla na tak način, da lahko vodi svetlobne signale po poljubno ukrivljeni poti enako kakor bakrena žica vodi električne signale. Slednje pretvarjamo v svetlobne s pomočjo polpre-vodniškega laserja, na sprejemni strani pa te svetlobne signale pretvarjamo ponovno v električne s pomočjo fotodiode.
Prenos po optičnem vlaknu pa ima v primerjavi s klasičnim prenosom naslednje prednosti:
—	po samo enem optičnem vlaknu lahko prenašamo na primer nad 250.000 telefonskih kanalov ali nad 200 televizijskih kanalov;
—	po optičnem vlaknu lahko prenašamo signale nad 100 km daleč brez popačenja;
—	optični kabel je v primerjavi z bakrenim 100-krat lažji in neprimerno manjšega premera;
—	osnovna surovina za optična vlakno je kremenčev pesek, ki ga je v naravi izredno veliko v nasprotju z bakrom, ki je zelo redek in drag.
Iz teh razlogov povzroča optično vlakno pravo revolucijo v telekomunikacijah. V ve-
Kct zanimivost naj navedem le vi»
*>"•	, Vts
V naši delovni organizaciji izdelal ” *
tično vlakno, ki je plod lastnih razili zvoja in, ki v ničemer ne zaostaja^ nimi vlakni svetovnih proizvajalce' ^jem jemo tudi pretvornike za prenos te’ n_ega in televizijskih signalov. Te je JRTi v*li p bila za direktne TV prenose s prizOr s ten skih discplin za moške na ZOI v S' ^Od kar pomeni, da je nad 50 dežel $f TV signal, ki je bil prve kilometre^ Prver van prav preko naših optičnih zve! ^84 Iskrin Center za elektrooptiko je- Ucer|ci močni svetovni konkurenci edini dae,TI po sistemov za prenos TV signalov p°Ve*u v kablin na ZOI Sarajevo 1984. TV L ,0 A’ je v direktnih prenosih uporabljaj11 n takih zvez s prizonšča alpskih di*Cev Oc moške na Bjelašnici. Deset kilom4 ličnega vlakna, ki jedelo Centra zaef tiko od razvoja do proizvodnje, so <' že v začetku meseca novembra. izrednih klimatskih pogojev, so elektrooptični konektorji preiz^J ^ .temperaturnem obsegu od -30oC	.
v klimomehanskem laboratoriju, it- v° pa pri najnižji temperaturi približaL^, s° med prenosom svetovnega pokala1^ a r| ski gori. 1. in 2. decembra 1983. in:„Z?
V Sara jevu se je TV Ljubljana s p!jn|a
po optičnem kablu izognila pi elektromagnetnih motenj, vidljiv venčnega planiranja, dometov in p1 tev, ki bi se sicer pojavljale pri mil111 nih in koaksialnih zvezah.
BO
Šol.
šol.
AV)
Potrebe po sodelavcih
■'orje'
ke na
cenci
.	#amu
tem mestu bomo redno objavijau vsa prosta dela in naloga v Iskri, t8,(tučer,f redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v f11"	(
SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupri — sporazuma o združevanju v SOZD objavijaii sproščene sodelavce, ki jim v D
oziroma Delovni skupnosti ne moremo zagotoviti ustreznega deb ter tiste, želijo mahati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za
ipotWt
in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse |
ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka.	. " t
Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, LjmWT( ™>. E-11, telefon 213-213, int. 21-25.	0Rq
Nap,
Iskra Commerce	E1a
TOZD Zunanji trg	SlSTl
1. Predstavnik v Iskra France, Pariz	MaZ
Pogoji: VŠ ekonomist, izpolnjeni pogoji za ZT registracijo pri GZS za opravl&p^ ZT jjoslov, aktivno znanje francoskega jezika, seminar GZ za delo v tujini, •’ -r 5. ustreznih delovnih izkušenj.	j *^2l
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili po%
8 dneh na naslov Iskra Commerce, Kadrovski sektor, Topniška 58, Ljubv
■IZa Pl
REKLAMNA PRODAJA:
štrut s del?
tsledk
hUče
zc
ii
6" '< tanf1 : 'Vatu
V$e Iskraše obveščamo, da DO EROše vedno prodaja omarice in mize KLIP $ inte j naslednirtii ugodnostmi:	rojstl
-—41% nižje cene	zap0l
možnost plačila v šestih obrokih	S(ie|a
— brez pologa.
;razst
— organiziranje dostave, če iz enega kraja naročite večje število izdelkov ., _
S primerjavo običajne in znižane cehe lahko izračunate, koliko boste prihranili''. astc
boste kupili:
Izdelek
Nova
cena
Znižana
cena
Višina
obroka
teitia L Vs Polj?
1. Omarica KLIP KLAP -t stojalo za omarico
2. Miza KLIP KLAP + omarica in stojalo
9.797,95 din 6.858,55 din 1.143,00 15.845,15 din 11.091,60din	1.849,00dii,K||
6 Izdelki so prvovrstni in imajo enoletno jamstvo.
•	Omogočajo vam, da si na majhnem prostoru v hiši, garaži, kleti in podobnem11 j *,.
dite delavnico.	, L
•	Z nakupom omarice klip klap bo vaše orodje vedno urejeno in \ arrto spravlja ~
•	Omarico lahko pritrdite na steno, če pa jo želite premikati, pa na 'posebno stojJ -
•	Na mizi ktip klap boste pritrjevali nove in stare klip klap priključke, upenjali ob1 —
lovance različnih oblik ter jo-uporabljali za razna druga delu.	.
• Mizo klip klap boste lahko zložili ter z njo zaprli ter zaklenili omarico klip k1";
PRll
Velikost omarice OM 210: 1252'x 620 x 230 mm Velikost mize DM 201:	v
delovna ploskev 1100 x 600 x 25 mm	iv č
višina 775 mm	56 '
Vse informacije dobite v Kranju, DO ERO, pri tovarišici Betka BOLKA 1 nad 22-22 l.int.) ter v Ljubljani, pri Dragici BRZ1N. Prodaja ERO. Trg revolucije 3'1; 213-213. int. 15-30).	^
Ce niste iz Kranja ali Ljubljane vam priporočamo, da vaš sindikalni poserjd5 zbere vaša naročila ter se z nami dogovori za način dostave.	I*L:
Ponuja se vam priložnost ki je ne kaže zamuditi!

isHkr
r
že z at1
Sjoizvodno delo v
0	že zat1 nožu
optičnefl™ lem le vt
eftomatiki
nih raz$
aostaja* ^rvi učenci, ki sd začeli s šola-zvajalce' "jem v srednjih šolah usmerje-irenos te* nega izobraževanja, so že opra-: je JRTi 11 li prvo polletje tretjega letnika, e s prizor s tem pa so tudi že tretjič na proi-ZOl v 5 hodnem delu v OZD. dežel sf
lometrel^^em polletju šolskega leta Snih zve! ,'~;o4 so 0pravijaij proizvodno jptiko ehci drugih in tretjih letnikov, v
1	edini dj Polletju pa bodo na proizvod-
lalov	učenci prvih letnikov.
84. TV L	Avtomatika smo imeli v prvem
i porabil3 iu na proizvodnem delu 297 «kih dis1 v od tega 166 učencev 2. letni-t ki!om< ntraza«
Inje, so vembra-v, so bili
kov in 131 učencev 3. letnikov elektro, računalniške, kovinarske, ekonomske in naravoslovne usmeritve. Med njimi je bilo. 78 naših štipendistov. Z vsemi šolami, iz katerih prihajajo učenci, imamo sklenjene pogodbe o izvajanju proizvodnega dela.
S tehniško šolo za strojništvo ima od vseh Iskrinih DO sklenjeno pogodbo o izvajanju PD samo AVTOMATIKA, zato prihajajo k nam na PD vsi štipendisti Iskre.
Koliko učencev je prišlo na PD iz posameznih šol, vidimo iz spodnje tabele:
sept. — jan. 83-84
2.1.	3.1. skupaj
preizk ]a sola za elektro. — Šentvid -30oCd n-a ^lektroteh. šola — Vegova toriju, njJa ?°la za el. energ. — Moste približiti? sola teh. strok — Litostroj pokala 'je ka šola za str. — Aškerčeva 1983. z? teh. sluha in go v. Vojkova ljanasprjn'!a sola za računalništvo — Vič ma pid .a s°la teh. usmeritev — Novo mesto vidljivo5) v° • teh. — naravosl. usm. — Novo mesto tov in f'So ■ elektr. in rač. usm. — Maribor pri rniHl'----------------------------------------------------------
31
42
9
19
16
11
8
22
26
4 20
5 2
12
36
—	3
53
68
13
39
22
2
12
77
8
3
166
297
Boi
jah v oK nouprad,-
jim v Tl -D iste, ki »za vse
AVTOMATIKI imamo 28 in 1 tjev, kj vodijo in spremljaj gnaPD.
« tretjih letnikov delajo p-mu v merilnicah in kontrol:
deri, tsktuf " ’ uicriiincan in Komroi etiec pa ima svojega inštruktor]

..--vrn DELI ,,rAwRAVE ZA ENERG.
" 3' W ooI°M- IN VARIL. NAPR.
HRodja
Rajanja
£EMI
1RŽENJE
lili pošli' --_
, Ljublj-
Učenci drugih letnikov so na enostavnejših delih v proizvodnji, inštruktorji pa imajo od 1 do 3 učence.
Razporeditev učencev na PD po TOZD AVTOMATIKE je sledeča:
2	letnik 3 letnik skupaj
32	17	49
50	33	83
28	19	47
3	6	9
35	25	60
14	11	25
4	14	18
—	22
—	33
—	11
166	131	297
»dela.
. ,e,dki analiz so naslednji:
1*0 Venc' tretjih letnikov so z delom k: v*r!° zadovoljni. Ugotavljajo da tin( '• naueili- Posebno privlačno lVahT^° ie de*0 Pri merilnih na-j,,: ’ kjer imajo možnost spoznati in ii® ji, J!!t inštrumentih, katerih jih na \i< ?n Htmajo.
— Učenci drugih letnikov imajo pripombe, da je delo včasih enolično. Pripombe so utemeljene, saj opravljajo res lažja in nezahtevna dela, ki pa ustrezajo njihovem znanju in sposobnostim.
— Inštruktorji so z učenci zadovoljni. Veliko boljši so tisti učenci, ki se tudi izven šole zanimajo za svojo stroko. Zanimiv je tudi ta podatek, da so vsi učenci zelo zadovoljni z malico. Če vemo kakšne so šolske malice, nas to ne čudi.
kulturniki — pozor!
Seha P°bud° KOS SOZD Iskra pripravljamo v Iskri almanah oz. zbornik :°vn'lfU tUrn'E dejavnosti. Združiti hočemo v knjižni obliki vse literate, li-p se k' e’ fotografe, pevce, fokloriste, recitatorje in animatorje. Naprošamo kultu' Stna t^kršen koli način ukvarjajo z umetnostjo, še posebej pa vodje Ijeiie^f skupin, da nam pošljejo podatke o dejavnosti, po možnosti oprem-FormS, 0t08rafijami. deln ar Je videti takle: organizacija:
zan podatki:
gPoslen:
ra7a’ stvaritve, dosežki:
razstave:
i ranil5,1 astopj.
^atika (stil, vsebina):
e informacije se zbi._______________..
nska 31, Ljubljana, telefon: 325-061.
y ism, vsebina):
Polj^foormacije se zbirajo pri Matjažu Kocbeku, IC, TOZD Marketing,
10 diCL
^‘ ^ub inovatorjev vabi
nem'
ULlV7SEJTIPENDISTE ^KRE. KI SE ŽE ALI BI SE RADI UKVAR-- ELEKTRONIKO, DA SE NAM PRIDRUŽIJO
TsiS - ^s' začetnik in ti nič ne uspeva
ali ob*'-lip k|i!
—nv u.Dj^v v a
e zgubljaš čas po trgovinah in nič ne dobiš e potrebuješ raznorazne najnovejše načrte e si absolvent in bi rad prišel do gradiva za tvojo diplomo
iofV KLUB IN SKUPAJ BOMO REŠILI TVOJE PROBLEME.
V jQi| °Pnja izobraženosti ter starost nista ovira, važna je le volja do dela ^ tl bo na razoolaco elektronska onrema in rn^nn nrrvlin rinhimr
, , i,uJd izooraženosti ter starost nista ovira, važna je le volja do dela. se vsav11 b° na razpolago elektronska oprema in ročno orodje. Dobimo |! P^sljn' >Rone<^etieL med 18. in 20. uro. Takrat se tudi pogovorimo o
<a I nadait • - neaeiJeK med 18. m 20. uro. Takrat se je 3C* Jnjem delu med tednom ter tekočih problemih.
. p	Prostori so v Ljubljani, Rožna dolina, c. 6 (nad gostilno
'e l št • (v vEo1^ z dvorišča). Ob ponedeljkih nas lahko pokličete na tel. j “	1-266-801 med 18.in 20. Pišete nam lahko na:
KLUB INOVATORJEV Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI.
To, da se učenci dobro počutijo na proizvodnem delu v naši DO, da pridobijo na ročnih spretnostih in na strokovnem znanju, nam je v zadovoljstvo, čeprav vemo, da vsega v tako kratkem času (kot je 80 ur PD na leto) ne moremo dati.
Število učencev, ki jih sprejmemo na PD v našo DO, je v primerjavi z drugimi OZD sorazmerno veliko. Ta oblika usposabljanja nam daje večje, možnosti za izbiro bodočih štipendistov in kvalitetnih kadrov.
Marjana Bevc
ISKRA IEZE, TOZD FERITI
Investicija že daje rezultate
Naš osnovni dlj v lanskem letu je dosežen, saj smo predvideni plan presegli za 10%. Tako je na začetku pogovora o poslovanju FERITOV v lanskem letu povedal direktor te TOZD Dušan Dolničar.
Fizični obseg proizvodnje je poraste! za 31%, pri čemer je zajetih precej novih proizvodov. Celotni prihodek je v primerjavi z letom 1982 izražen z indeksom 170, indeks celotnega prihodka iz izvoza pa je 214. Vsi parametri se gibljejo temu primerno, tako da je
Dobili
smo
televizor!
Petek, 3. februarja 1984 bo ostal v kroniki dogodkov učencem OŠ Majda Vrhovnik iz Ljubljane v trajnem spominu. Od našega pokrovitelja, velike delovne organizacije Iskra iz Ljubljane, smo dobili v dar barvni televizor, čisto nov in najnovejši tip.
V petek dopoldne so nas na šoli obiskali predstavniki delovnega kolektiva Iskre. Uprava šole je poklicala zastopnike pionirske in mladinske organizaci je, da sprejmemo v imenu vseh učencev to dragoceno darilo. V zbornici šole je bila prava mala svečanost, ko smo poslušali prijateljske besede Iskrinih zastopnikov. Učenci in učitelji smo bili presrečni in ponosni, kosmo sprejeli televizor, ki ga šola resnično rabi, saj ima le starega črno belega in še ta je že dotrajan. In dobili smo ga prav sedaj, ko se tako naglo približujejo 14. zimske olimpijske igre! Iskra nam je tako omogočila, da si bomo lahko tudi dopoldne v šoli ogledali kak važen prenos.
Sodelovanje med Iskro in našo šolo teče od lanske jeseni, ko je bil med obema v decembru 1983 sklenjen samoupravni sporazum, kot temeljni začetek medsebojnega sodelovanja. Učenci vemo, da je to velika delovna organizacija, radi jo bomo spoznali še bolj, vemo pa tudi to, da ima veliko razumevanje tudi za važne pionirske prireditve, saj je pokrovitelj Vesele šole.
In ta delovna organizacija je imela tudi posluh za naš problem. Prav v teh časih, ko se povsod obnašamo stabilizacijsko, smo za to pozornost še tem bolj hvaležni.
Pionirji in mladinci že močno razmišljamo, kako bomo po svojih močeh vračali pozornost našim prijateljem iz Iskre.
Ura na lepi in visoki Iskrini stavbi na Trgu revolucije, ki jo mnogokrat spremljamo skozi okna naše šole, pa nam bo še svetlejše žarela v meseboj-nem prijateljstvu.	Člani
literamo-novinarskega krožka
OŠ Majda Vrhovnik
VABILO
Zveza kulturnih organizacij Kranj vabi na občinsko pevsko revijo ‘84, ki bo v Delavskem domu Kranj, v petek, 2. marca 1984 ob 19.
Nastopil bo Mešani pevski zbor »Iskra« Kranj pod vodstvom dirigenta Marka Studena, sodelujejo pa še:
MPZ društva upokojencev Kranj
Ženski nonet MOSS — Tomo Zupan Kranj
Moški pevski zbor KUD Bela Oktet Vigred Predoslje Oktet Sava Kranj APZ France Prešeren Kranj Vljudno vabljeni!
Pospeševanje inventivne
dejavnosti
Tako torej Janez Mayer. Na koncu si oglejmo še nekaj zanimivosti iz pregleda dela na področju inovativne dejavnosti v letu 1983yki ga je pripravil Bojan Pretnar.
Komisije za inovacije so lani imele v postopku 142 prijav inovacijskih predlogov. Rešenih je bilo 83 prijav (58,5 %, od teh 73 (88 %) pozitivno, 10 (12 %) prijav pa je bilo neustreznih in so bile zavrnjene. Med pozitivno rešenimi prijavami sta bila dva izuma, 43 tehničnih izboljšav in 28 koristnih predlogov.
Skupni izračunani prihranek znaša
tudi čisti dohodek in skladi dosežen v okviru planiranega.
Število zaposlenih smo povečali za 9%. Dobre rezultate pa so močno zmanjšali visoki stroški. Zato finančni rezultat ni ekvivalenten visokim indeksom proizvodnje. Plan konvertibilnega izvoza v dolarjih je za slovenske in Iskrine razmere dobro dosežen s 96%, kar je ob upoštevanju tečajnih gibanj dober dosežek. Akumulacija v letu 1983 je po oceni dosežena v višini med 2 in 3 mio din.
Rezultati so že v veliki meri posledica lani zaključene investicije, letos nas čaka še dopolnjevanje dela opreme, "ki je startala lani konec leta. To mora dati možnost za letošnjo rast proizvodnje, ki
(Nadaljevanje s 3. strani)
43.488.658,43 din, izplačanih pa je bilo za 1.743.178,00 din nagrad. Za ilustracijo velja zapisati, da je razmerje med prihrankom in izplačanimi nagradami 24:1. To pomeni, da smo za 24 PRIHRANJENIH DINARJEV IZPLAČALI 1 dinar nagrade. Pri tem je treba upoštevati, da pri približno 45 (32 %) prijavah prihranek — po podatkih dobljenih iz ankete — ni bil izračunljiv, kar nam razmerje še poslabša. Bržkone je tudi to eden od razlogov, da so se v letu 1983 le redki delavci (statistično trije od stotih) pojavili z inovaijekimi pred-*08'-	Kazimir Mohar
je planirana z indeksom 122. Želje pa so, da plan tudi letos vsaj malenkostno prekoračimo. To bo od kolektiva terjalo velike napore, na kar pa smo vsi pripravljeni.
Začetek letošnjega leta je vzpodbuden. Januarski proizvodni rezultati so dobri in so skoraj dosegli povprečno mesečno proizvodnjo predvideno jta leto 1984. Enako dobri so rezultati izvoza v letošnjem januarju, saj smo odpremili za 210.000 dolarjev. V tem tempu naprej so zastavljeni cilji realno uresničljivi.
Ob koncu pogovora je Dušan Dolničar izrazil skrb, da so v januarju namesto za 85.000 dolarjev uvozili le za 30.000.	MIK
/z tujega strokovnega tiska Sesalnik za vrt
Tovarna Brili je izdelata sesalnik za vrtna dela. Z njim se da očistiti vrtne površine okrog hiše, ker sesa listje, plevel, vejice in porezano travo. Odpadke zbira komaj 360 vatni elektromotor v precej veliko vrečo. Sesalnik je primeren tudi za čiščenje v kleteh, amaterskih delavnicah in drugod, koder se nabira umazanija in odpadki. Cena zanj brez dodatkov je celo nekaj nižja od cene našega novega sesalnika vrste AEG.
Vrtalni stroj
Avtomobilski akumulator je dovolj močan za napajanje novega ročnega vrtalnega stroja z močjo360 vatov. Električni vrtalnik ima 4 m dolg priključni kabel s spojkami za neposreden priključek na 12 voltni avtomobilski akumulator. Mimo tega se motor lahko vrti tudi v levo, če obrnemo priključka na akumulatorju.
Kombiniran televizor
Na tržišču so že na voljo televizorji, ki imajo vdelane videorekorderje. Blaupunktov Tele Video 2322 ima 67 centimetrsko diagonalo slikovne cevi, rekorder pa_deluje po VHS sistemu. Obe napravi lahko krmilimo daljinsko. Dva zvočnika z močjo po 10 vatov sta na obeh straneh. Poleg tega vdelan MulliVideo-Head sistem omogoča dobro kakovost slike.
Bio postelja
Pripadniki tako imenovanih »zelenih«, ki so med drugim ljubitelji nepokvarjene na rove, terjajo tudi na videz nesmiselne stvari. Tako so si zamislili posteljo, ki je sestavljena iz samih naravnih snovi, seveda predvsem lesa. 100% »naravna« postelja je izdelana iz masivnega lesa, naravnega lepila, naravnega laka, iz volne in bombaža, konjske žime in naravnega kavčuka. Čeprav nima niti enega žeblja, omogoča anatomsko pravilen počitek. Vzmeti so iz bukovega lesa v plasteh in povezane s tkaninami iz naravnih vlaken. Poceni pa takšna »zelena« postelja ni. Vsaj trikrat je dražja od postelj drugih
Avtomobil bodočnosti
Švedski Volvo je razvil avtomobil bodočnosti. Težak je koamaj 700 kg in porabi manj kot 4 litre goriva na 100 km. Poganja ga turbo-dizelski motor z direktnim vbrizgavanjem. Vozilo doseže-začetno hitrost od Odo 100 km v 12 sekundah in razvije najvišjo 150 km na uro. Karoserija ni več čisto kovinska, marveč sestavljena tudi iz drugih snovi. Eksperimentalno vozilo je izdelano za d va potnika in 250 litrov prtljage, oziroma za štiri potnike. Zaradi varčevanja s prostorom sedita oba dodatna potnika s hrbti v smeri vožnje. Motor izkorišča različna goriva. Prototip je že razstavljen v zgradbi Volva na Švedskem.
Nov računalniški jezik
Proizvajalec inmos je razvil nov programski jezik, ki ga je imenoval po Williamu of Occamu, v XIV. stoletju živečem filozofu v Oxfordu. Programski jezik Occam bo zelo primeren posebno za multiprocesorje. Najprej so ga uporabili pri Apple II., Intel DMS II., DEC-LS1-11—23 in pri IBM domačem računalniku.
PVC vlakna iz aluminija
Angleška firma Porth Textiles Ltd., je izdelala novo vrsto izolacijskega materiala v obliki tkanine iz aluminiziranih PVC vlaken. Plast aluminija se nanaša v vakumu v debelini komaj 20 do 25 nanometra. Tkanina delujekot ogledalo in odbija svetlobo in toploto do 95 %,Nova materija je zelo odporna, nepovzroča alergije in celo elastična je. Uporabljali jo bodo najprej za zaščitne obleke, ker omogoča dihanje telesa, stalno temperaturo in neovirano gibanje.
Varčnejša svetila
Nobena novost niso svetila, ki porabijo 10 do 25 % manj enegije v primerjavi s sedanjimi zastarelimi svetili, ki nam preganjajo temo, Toda nemška podružnica angleškega koncerna Thorn-EMl je izdelala eksperimentalna svetila, ki porabijo kar 80% manj električne energije v primerjavi z običajnimi »hruškami«, vendar dajejo isto svetilnost. Zahodnonemški časopis Elektro Anzeiger objavlja tudi sliko blagajniške dvorane ne-kega koncerna, kjer svetijo 150 vatna, z natrijevim plinom in pod visokim pritiskom polnjena svetila, pri tem pa privarčujejo letno kar 2.000 mark pri stroških za električno energijo.
Računalniki v trgovinah
Podjetje Data Becker v Diisseldorfu prodaja domače računalnike v veleblagovnicah. Samo predlanskim so prodali tako v Zahodni Nemčiji 50 tisoč računalnikov različnih proizvajalcev iz države in tujine. Računalnike prodajajo blagovnice v kompletu: strojna in programska oprema, dodatki plus literatura. Nekatere napredne firme pa so že organizirale računalniške centre, v bistvu servisne postaje, kjer imajo kupci računalnikov že plačan servis ne samo za strojno, marveč tudi za programsko opremo.
Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj
DO - AVTOMATIKA
TOZD PROGRAMSKA STIKALA IN RELEJI
Tako kot v drugih TOZD ima tudi pri nas, v TOZD Programska stikala in releji delovne organizacije ISKRA-AVTOMATIKA mladinska organizacija svoje mesto, vlogo in pomen. .
Razvoj mladinske organizacije sega v leto 1974, ko je stekla naša proizvodnja. V teh letih je bila bolj ali manj uspešna. Mladi smo bili v preteklih letih premalo seznanjeni in povezani z delom predsedstva mladine, zato omenimo ie delovanje v letošnjem letu.
Lani smo se povezali s pripadniki JLA in izmenjali obojestranska nastopa na proslavi ob dnevu republike. Ob dnevu mladosti smo se udeležili osrednje proslave ZSMJ v Beogradu. Tesno je sodelovanje z IO OO ZS Poljčane pri raznih prireditvah in problemih. Naše predstavnike mladine smo poslali na izpopolnjevanje na seminar, ki ga je organizirala OK ZSMS Slov. Bistrica.
V naši TOZD smo prikazovali delovanje naših delavcev v njihovem prostem času. Dnevne informacije pa izpostavljamo na oglasno desko.
Kljub uspešnemu delovanju pa smo naleteli na probleme, ki so se kazali v
tem, da starejši velikokrat nimajo pravilnega odnosa in razumevanja do nas in našega dela.
Vse leto smo se ubadali s finančnimi težavami, ker nimamo drugega dohodka kot članarino. Že zdaj planiramo akcijski program za ,tekoče	leto in
upamo, da bomo dobili kakšen dinar za strokovno ekskurzijo, ki si jo želimo, seveda tudi s samoudeležbo.
Problem je tudi v tem, da mladi čutimo odmaknjenost od problematike proizvodnje. Mladina je pri nas samostojna družbenopolitična organizacija. Ostale D PO v TOZD premalo prenašajo predhodne izkušnje, ki so jih imeli pri delu zmladimiZaradi tega mladi ne čutijo pravega odnosa, do ostalih DPO in tudi ne do neposrednega dela.
Poleg aktivnosti in problemov pa imamo tudi želje, ki bi se morale v letu 1984 vsaj delno uresničiti. Želeli bi se tesno povezati z mladimi iz sektorja proizvodnje Makole in tako vzpostaviti trdne vezi med obema sektorjema, saj je mladi zavedamo, da smo vsi skupaj delavci ene temeljne organizacije. To pa bi lahko dosegli samo z akcijami: s srečanji, športnimi igrami ali kakšno delovno akcijo.
Pavla Marčič
sestanku koordinacijskega od dikata. Povsod so ugotovili domala isto: letošnje leto bo, sodeč po planu, izredno zahtevno, za izvoz bo delalo
i polovico.
Treba bo krepko poprijeti, še posebej zaradi neurejenih tržnih razmer, administrativnih poseganj v gospodarjenje itd. Drugače pa je plan tako sestavljen, da ni vzrokov, da ga ne bi sprejeli.
In vendar ga niso, saj se je na delavskem svetu pokazalo, da bi se o tem še dalo razpravljati. Nikoli ni prepozno, saj konec koncev odločajo delegati in ne nekakšni odbori, komisije m podobni „samozvanci“!
Človek se ob tem vpraša, kaj se pravzaprav dogaja? Je postopek samoupravnega usklajevanja ustrezen? Prekratek, predolg? Sta dve seji (poleg neštetih strokovnih) premalo? Jim v temeljnih organizacijah ne pripisujejo pravega pomena? Ali pa prav vsi delegati v teh organih delajo na svojo pest, v strogi ,.konspiraciji’ med svojimi delovnimi tovariši? Ali pa je v ozadju še kaj drugega, česar ne gre zapisati naravnost?
Bliža se konec februarja, ko poteče rok za usklajevanje. Mar že zdaj lahko trdimo, da tudi letos postopek ne bo pravočasno zaključen? Zgodovina se rada ponavlja!
Stane Fleischman
DO ŠIROKA POTROŠNJA
Imamo premalo ali preveč samoupravnih organov?
Pri sprejemanju gospodarskega načrta Široka potrošnja za leto 1983 se je zataknilo ,pet minut pred dvanajsto*1, na odločilni seji delavskega sveta. Ko bi človek (v našem primeru delegat) pričakoval, da so na številnih sestankih predloge in pripombe pretresli do obisti.
sprejemljive vključili, ostale zavrnili pa se slednjič izkaže, da so bili upi prazni: v eni izmed temeljnih organizacij mislijo drugače!
Preselimo se v naše dni. Predlog gospodarskega načrta so po ustaljenem postopku obravnavali na sestan-
Priložnost za nakup barvnega televizorja
V tovarniški prodajalni Iskrine Tovarne TV sprejemnikov na Pržanu so v teh dnez dobro založeni z iskanimi barvnimi TV sprejemniki ISKRA 8156 z daljinskim upravljanjem.
Televizorji so naprodaj po izredno ugodni stari ceni 85.718,50 dinarjev, takoj po plačilu (seveda v dinarjih) pa lahko aparat tudi odpeljete. V tovarniški trgovini vas bodo prijazno sprejeli vsak delovnik od 6.30 do 13.,prodajalna pa je odprta tudi vsako prvo soboto v mesecu ter izjemno tudi v soboto. 18. februarja.
In še nekaj podatkov o televizorju:
Barvni televizor Iskra 8156 je rezultat dosežkov sodobne elektronike, ki je prinesla vrsto izboljšav:
—	manjše število vgrajenih elementov je zmajšalo možnost okvar. Povečala se je zanesljivost delovanja in ohranila optimalna reprodukcija:
—	v primerjavi s starejšimi, tipi televizorjev se je za 40% zmanjšala poraba električne energije, na kakovost sprejema pa ne vplivajo večja nihanja (+ 10% — 15 %) omrežne napetosti;
—	zmanjšala se je notranja temperatura televizorja in s tem podaljšala življenjska doba. Za ilustracijo naj povemo, da je pri starejših tipih televizorjev znašala le-ta 80 0 do 85° C, pri novejših pa le še 35° Č;
Barvni televizor Iskra 8156 je opremljen z elektronsko tastaturo na kateri lahko predhodno nastavite 32 programov na VHP in UHP frekvenčnih področjih in jih shranite v spomin. Poleg gumbov za običajne nastavitve sta na tastaturi dva svetlobna indikatorja, ki označujeta frekvenčno področje in izbrani program.
Barvni televizor Iskra 8156 ima popolno daljinsko krmiljenje. Z majhnim infra rdečim oddajnikom lahko televizor vklopite, izbirate programe, nastavljate barve, kontrast, svetlost slike, jakost zvoka ter normalen položaj zvoka, barv, svetlobe in kontrasta. Oddajnik ima tudi gumb za trenutni izklop zvoka in izklop sprejemnika. Popolni izklop televizorja je možen na tastaturi sprejemnika.
Televizor je grajen modularno, kar zagotavlja kvaliteten in hiter servis.
Tehnični podatki: zaslon: 56 cm, implozijsko varen Slikovna cev: 110° ST odklonske tuljave
Frekvenčno področje: VHP in UHP, kanali 2—69, 32 programov
Polprevodniški elementi, 53 diod, 27 tranzistorjev, 15 integriranih vezij, 2 usmerniška
mostička, 1 LED displej
Antenski vhod: 75 Ohm, asimetričen
Napajanje: 220 V, 50 Hz
Poraba: 90 W
Velikost: 675 x 440 x 480mm Masa: 28 kg
Ohišje: plastična masa odporna na pritiske in udarce Barve ohišja: črna, bela, oreh
iiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiimiHiiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiimmimii
Prvenstvo smučarjev DO Elektrozveze v veleslalomu
Organizatorja tekem in proge - Matija Modic in Jože Pogačnik.
n«, luuuviim Miiuciscm csonsKe pianine sc se v lepem vremenu pomerili v veleslalomi delavci DO Elektrozveze. Tekmovanje jc potekalo na dobro pripravljeni progi v pravem športnem vzdušju. Pohvaliti velja organizatorje, saj so dobro poskrbeli tako ze športni del tekmovanja kot za družabni večer, ki je bil pri gostiteljih v Železnikih, TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, kjer so po razglasitvi rezultatov podelili medalje in prehodni pokal za ekipnega zmagovalca. Posebej pa velja pohvaliti še gostitelje iz Železnikov, ki so že drugo leto zapored nudili svoje prostore in svojo gostoljubnost, za kar so jim delavci DO Elektrozveze še posebej hvaležni.
Obvestilo
smučarjem
Člane smučarske sekcije PD Iskra in ostale interesente obveščamo, da si lahko nabavite nove smučarske izkaznice in nalepke za sezono 1983/84, v PPG — Trg revolucije 3, pri tov. Matotek (vsak dan od 13.-15. ure).
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana
— Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Milan Krapež (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoeloktri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo.
— Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Časopisne novice
V Mariboru je zasedal jugoslovanski koordinacijski odbor za razvoj sredstev obvri Čanja v združenem delu. Odbor je predložil delegatom analizo pravilniko.v o obveW nju, ki so jo opravili v 40 slovenskih OZD. Malo jih je, ki pravic in dolžnosti o obv«i canju nimajo opredeljenih v kakšnem aktu. Težave pa nastajajo pri pretoku infortfll cij, virih in finančnih sredstvih.	'
Izkušnje drugih so podobne slovenskemu združenemu delu, ki se je v preteki01 postavljalo z dosežki, sedaj pa ga že pri organizaciji obveščanja v združenem *. drugi krepko prekašajo. Izjeme so le nekatere delovne organizacije, kot v Marib°l denimo. Metalna, ali v Ljubljani — Iskra. Večer, Maribor.
V Iskrini TOZD v Pržanu sledijo novostim v zabavni elektroniki. Za zdaj še čakaj1} da bomo tudi pri nas organizirali teleteks omrežje, potem pa bodo začeli izdelovati i‘\sii r levizorie s nnsehnimi	to	t ti--: •	__ . .?• ..«iim ^
— i"	tviviviva	puicm pa dogo zaceu izaeiovau
levizorje s posebnimi dekoderji za sprejem teleteksa. Ukvarjajo se tudi z razvoj11^/^ problematiko za domač video rekorder, ki ga pa ne bodo začeli izdelovati še
k IIID lil Iv O TTH O O	czi v-vl-vl »tiLvile sr TnD—1 .. L~ A .4 H -J — i	•	n ^ VjS
r- -----------Vivivvr > V k Vil uvi, iv« ga pa lic DOGO ZaCCil IZdClOVatl se
kmalu, »kopa ga bomo«, so obljubili v Iskri, »bodo domači video rekorderji vsekak4 na takšni tehnični ravni, da bodo ustrezni tudi za konkurenco na tujih tržiščih.« TTNi Dnevnik, Ljubljana.	M
Tajlandsko državno podjetje za proizvodnjo električne energije EGAT je spolji i čilo, da je mariborska Metalna dobila naročilo v vrednosti 8,2 milijona dolarjev r-1 t delavo in montažo hidromehanične opreme za vodno elektrarno Culam (fonetičn0|-Metalna je oddala najugodnejšo ponudbo med vsemi japonskimi, južnokorejski«1! avstrijskimi in nemškimi podjetji.	J ;
Pri natečaju za gradnjo in opremo pri dolinski zapori je sodelovala tudi jugoslova«; ska INGRA, v kateri nastopa tudi Iskra. INGRA je imela drugo najugodnejšo p* nudbo za romunsko, vendar so priporočili za izpeljavo načrta japonske tovarne. Na i6;r , tervencijo Svetovne banke bo moralo podjetje EGAT še enkrat preveriti svojo od«. . ^ čitev in najverjetneje razdeliti posel posebej na turbine, generatorje in drugo oprein6; Sl' za katere pa so jugoslovanska podjetja dala najugodnejšo ponudbo — Privredni prt' na gled, Beograd.	•>'»
?jai
>čev£
eev
V tolminskem AET predstavljajo glavni proizvodni program magnetni vžigalniki^da mopede, motokultivatorje in razne črpalke. Zaenkrat jih še ne izvažajo, vendar pa'it tu okviru tega programa uspešno sodelujejo z zahodnonemškim Boschem — zanj izdčll:e jejo svetlobne tuljave za vžigalnike. V naslednjem obdobju nameravajo izvoziti 30 i proizvodnje vžigalnikov. Z Boschem so se tudi dogovorili za začasen uvoz potreba1! ’1 opreme, ki bo omogočila proizvodnjo magnetnih vžigalnikov za tuje kupce. Primorsb', ah
Zbral in uredil Marjan Kr4v° leni -''l na
Veleslalom: pred vozači: 1. Merlak 50,24, 2. Kavčič 50,27, 3. Prašnikar 53,33,4. Bobnar 55,93, 5. Logar 1:00,48, 6. Čadež, 7. Murko, 8. Šibila;
Ženske B: 1. Prašnikar (RRNS) 57,41, 2. Šibila (TTS) 1:11,81, 3. Soljačič (RRNS) 1:12,39, 4. ČOŽ (TTS) 1:17,72, 5. Jazbec 1:58,65, 6. Kavčič (obe TEI); ženske A: Krvina 53,32, 2. J. Vrhovec
(obe TEI) 55,18.3. Logar (RRNS) 55,29,4. Čepon (TEI) 56,00,. 5. Šibav (DSSS)
1:03,23, 6. Hrovat (TTS), 7. Svilar, 8. Bo-kavšek (obe DSSS), 9. M. Vrhovec (TEI), 10. Sečnik (DSSS);
moški G: 1. Lampe (TEI) 1:00,52,2. Mavrič (TTS) 1:09,40;
moški F: 1. Mrzlikar (RRNS) 54,74, 2. Šmuc (TTS) 55,06, 3. Tominc (TEI) 56,35, 4. Schmautz (RRNS) 58,52,5. Kavčič (TEI) 58,93, 6. Lenardič (DSSS), 7. Peklaj (PMD), 8. Šušteršič, 9. Bojc (oba TTS);
moški E: 1. Medic (TEI).52,53, 2. Murko Vladimir (RRNS) 56,03, 3. Gregorin (TEI) 57,77, 4. Boc (PMD) 59,02, 5. Vrhovnik (TTS) »>8,03;
moški D: 1. Modic 49,17, 2. Peršin (oba RRNS) 52,87, 3. Doganoc (KI) 54,14, 4. Černetič 54,72, 5. Curk (oba TTS) 56,40, 6.
Zastopnica zmagovalne ekipe s po
Logar (TEI), 7. Papež (TTS), 8. J. Merlak (TEI), 9. Ča ------------- -- -	-
Gosar, 9. Ambrožič (oba TTS), 10. (PMD), 11. Bartolovič (RRNS), 12. S1 (TTS);	tj
isff
t)
(TEI), 9. Čarman (PMD), 10. Leskovic (RRNS), 11. Dimic (TTS), 12. V. Čadež (RRNS), 13. Intihar (TEI), 14. Kobav (RRNS), 15. Gostič (TTS) moški C: 1. Zdešar (TEI) 50,14, 2. Kuhar (TTS) 57,50, 3. Žbontar (RRNS) 58,31, 4. Rozman (TTS) 58,80, 5. Mravlje (KI)
moški A: 1. Košir (TEI) 49,10,2. OC
(RRNS) 51,32,3. Lenarčič (PMD) 52,H Verbič 52,65,5. F. Vrhovec 53,24,6. K« čan, 7. Pišek, 8. Gabrovšek (vsi TEI), Ijak (PMD), 10. Možek (TTS), H ' (PMD), 12. Gorišek (RRNS), 13. 0' (TEI), 14. Možina (RRNS), 15. St,.
59,97,6. Repše (TTS), 7. Porenta (PMD), 8.
(TTS), 16. Apfel, 17. Mrzlikar (oba
Rožnik (TEI), 9. Fekonja (DSSS), 10. Fran-kovič, 11. Podgoršek (oba RRNS);
moški B: 1. Keržič (TTS) 48,21,2. Stanovnik (RRNS) 53,27,3. Zalaznik 53,79, 4. Zajc (oba TTS) 54,11,5. Leskovec 54,51, 6. Vrhovec (oba TEI), 7. Koman (DSSS), 8.
V 1 1 '-'/i A z	i/. Ivu/.nudi	t
18. Sever (RRNS), 19. Trček (TEI). Kraševec, 21. Suhadolc (oba PMD). Lam Lampe (RRNS);	>,
ekipna uvrstitev TOZD: l.RRNSSl^f 2. TEI 554,74, 3. TTS 555,78, 4- F*' 646,30, 5. DSSS 691,91, 6. 697.10
t
DOPISUJTE V NAŠE GLASILO
J
želja, zagnanega športnega delavca i« stra v Orodjarni, ki je lani sredi dela oif*
v smrt.
Tekmovanje v veleslalomu je poteMl| zamisli iz preteklih let Razlika je bil«! tem, da tistega, ki si je te igre zamislil *|
DO KIBERNETIKA
Smučarji orodjarne so tekmovali
Pretekli mesec so delavci kranjske Orodjarne v Kamni gorici organizirali prvo smučarsko prvenstvo za memorial Andreja Ko-
obliki, ni bilo med tekmujočimi, aiup* tekmovanje preveval njegov svetel lill| lavca in športnika. Na prireditev je bibl vabljena tudi družina pokojnega soddl kateri je bila izročena velika spominski keta memoriala z likom Andreja K« Pokrovitelj tekmovanja je bila o£ organizacija sindikata Orodjarne. Teti valo je prek 70 delavcev. >
Rezultati tekmovanja: ženske: 1. j Čebašek (plaketa memoriala), moški*! let: 1. Drago Benedičič (plaketa met® la), moški nad 35 let: 1. Milan Malovrhi! keta memoriala).	leve,-
Ekipno je prvo mesto osvojila ekip3 ^-djak silnice in si prismučala veliko plaketo i"61 riala.	____
Franc3
Predstavniki zmagovite ekipe bntsilnice so veliko plaketo memoriala prejeli v pr' j nosti družine Andreja Koželja.	iške