Bpedfzkme In abbonamento podala — Leto XXm., št. 33 LJubljana, četrtek il. Sebruarja 1943-XXI Cena cent. 80 Upravmftvo: Liubliana, Kuccinijeva alica 3. Telefoo k. 31-22. 31-23. 31-24 (merami oddelek: Lpabljana, Pucanijera ali* ca 5 — Telefon fa. 31-29. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Liubliansko pokrajino pri poitno-čekovoem zavodu h. 17.749, za ostale kraje Italiie Servizio Cona. Con Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ČASIOPSTVO a oglase i2 Kr. Italiie in inozemstva ima Unione PubhlicirS Italiana S. A. MILANO iabaja tiik dao razco ooocdcljka Naročnina mala mesečno La M.—» m tawHwrio vključno > »Pooeddjdtmi Jutrom« Lit 36.9«. U r ed o i i t v o: PuccmiKn alica tn-bardra! Kairouan (Tur.is), pri čemer je povzroč i Stcvane žrtve med prebivalstvom. Nemški lovci so v spopadih sestrelili 16 sovražnih letal. Na nekatere kraje kalabrijsko-jonske ob:: 1 ■ s. bile odvržene rušilne in zažigal-ne bembe. prav tako na Marino in na mesto Trapani. Povzročena je bila omejena škoda, izgube pa niso še ugotovljene. V zraku nad Trapan'jem je italijansko-nernško protiletalsk topništvo zadelo štiri letala, izmed katerih je eno padlo na zemljo severne od mesta, neko drugo v morje v višini otokov Egadi, tretje v kraju Klandino in četrto južno od Paceca. Z a lomoma sn padli Januarski seznam izgub Rim, 9 febr. s. Glavni stan italijanskih Oboroženih si] objavlja: Izgube v mesecu januarju in one, ki niso bile vštete v prejšnjih seznamih, glede katerih so prispele do 31. januarja predp;sane listine in imenske označbe, so: Vojska in Milica: Severna Afrika: padlih 440 ran jen.h 592, pogrešanihh 4520. Rus:ja: seznam padlih v operacijah na vzhodn: fronti se ugotavlja glede imenskih označb; ranjenih je bilo 10.285 pogrešanih 27.000 Balkan in ostalo zasedeno ozemlje: padiih 251. ranjenih 415 pogrešanih 57. Ozemlje Italije: padlih 26 ranjenih 25 Mornarica: padlih 131, ranjenih 321 pogrešanih 867. Letalstvo: padlih 75 ranjenih 110. pogrešanih 108 Trgovinska mornarica: (od 10. junija 1940 do 31. januarja 1943-XXI.) padlih 1892. ranjenih 493. Seznami padlih so objavljeni v posebnem dodatku k listu »Le For.se Armate«. Slavnim borcem in njih družinam ganjena neminljiva hvaležnost domovine! Prisega ministrov Rim, 9. febr. s. Danes opoldne so novi ministri prisegli Nj. Vel. Kralju in Cesarju, ki jih je nato zadržal v prisrčnem razgovoru. Rim, 9. febr. s. Minister za narodno vzgojo je pctrdil imenovanje ministrskega generalnega inšpektorja dr. Collaltina CoL lalta za šefa kabineta ter je imenoval za svojega osebnega tajnika dr. Iva Mattuc-cija upravnega direktorja Kr. univerze v Pisi. i. . C C- - lic Japonski uspehi na južnem Pacifiku SaSomimskeni otočju in na Novi Gvineji so japonske sse sile v celoti dosegle svoje cilje in prizadejale sovražniku hude izgube Tokio 9 febr s Japonsk: glavni stan po-reča. da so japonske vo laške n mornariške, sile v skupav Salomonskih otokov in Nove Gvineje od preteklega poletja uničile 25.000 sovražnikov. sestrelile 230 nasprotn h letal. raz= deiale 30 topov in razdejale al; zažgale 25 ok'r,pnih avtomobilov Japonske voiaške ;n m "nin:ke sile v južnem Pacifiku so od pretek. poletja poslale edinice na Salomonske ct' '-.e 'n na Novo Gvinejo ter so zasedle strateške postojanke in onemogočile sovražne protinapade -n tako postavile temelje za nove operacije. ■ z Poveljnštvo dodaja, da so iapo--ske čete. ki so napredovale proti Buni na Novi Gvineji, da bi olajšale prej -menovane operacije, kljub št.-vilčni premoči sovražnika strle žilav sovraž-n odpor Oh koncu januarja so se te čete po zaki jučitvi svoie m-siie premest le na druge točke Enako se je zgodilo s silami, ki so imele nago ščititi operacije na otoku Guadalcanara v skup ni Salomonov:h otokov. Povsod so Ja-p< nci stalno in močno prtiskali na svražne i- t. ki so bHe na ta način zadržane da se je lahko ;zved!a premestitev japonskih oddelkov v največjem redu. Japonske izgube v teh operac;iah sc b:le 1 - 7'3 padlih v borbi ali umrl h za posledicam? d V;cr::h ran ter 130 letal ki so Se vrgla P? so', a/^ne objekte in se niso več vrn ia Japonska izaube so torei zdileka manjše od izgub, k Vle zadane sovražniku. ' i !??* aagleška letala sestre-Ijema nad Eanguistrm Tokio, 9. febr s. Med včerajšnjim napadom na Rangun je angleško 1 stali:tvo izgubilo tri bombnike katere je sestrelilo protiletalsko topništvo, v letalskih dvoboj h pa je bil . sestreljen h ali hudo poškodovanih 6 nadaljnjih letal. Novi japonski proračun Tokio. 9 febr s Japonski tisk poroča, da bodo razpisana državna posojila za 21 milijard ir. 420 nrlijonov jenov Listi podčrtavajo nadalje da znaša redni m -zredni proračun za novo proračunsko dobo 36 milijard m 36 miliš jenov jenov za 11 milijard 342 milijonov več v primeri s prejšnjim proračunskim letom Spričo tega. da znašajo narodni dohodki 50 milijard jenov, izhaja, da je 74 odstotkov do» hodkov v proračunu določenih za nadaljevanje vojne. Tokio, 9. febr s. Parlament je soglasno odobri! izredni vojaški proračun z vsoto 27 milijard jenov. Tokio, 10. febr. s. Finančni minister Kaya je v spodnji zbornici pojasnjeval proračun za vojaške izdatke in ugotovil, da bodo izdatki kriti z davki in taksami v višini 10 milijard, kar je 3 milijarde več kakor v prejšnjem proračunskem letu, z državnim posojili v znesku 21 milijard. 4 milijarde več kakor v prejšnjem proračunu, z narodno štednjo in povišanjem proizvodnje v višini 6 milijard, torej toliko kakor lani. Ker so finančni dohodki za leto 1943=44 določeni z zneskom 50 milijard jenov. ne more biti za ostale postavke v proračunu na razpolago več kakor 13 milijard 2 milijardi manj kakor lani. Finančni minister je nadalje izjavil, da mora narodna štednja v prihodnjem proračunskem letu doseči 27 milijard jenov. 4 milijarde več kakor lani. Odbit! sovjetski napadi na Kavkazu Ob zgornjem Doncu in zapadno od Oskola so bile sovjetske čete zavrnjene proti vzhodu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 10. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Hudi obrambni boji v južnem delu vzhodne fronte so se tudi včeraj nadaljevali z nezmanjšano silo. V žilavi obrambi so bile sovjetskim četam v številnih napadih prizadete hude izgube. Po oživijenju bojnega delevanja na zapadnem Kavkazu so bili zavrnjeni vsi sovražnikovi napadi, deloma podprt j tudi z oklopnimi oddciki. Na področju zgornjega Donca in zapid-no cd oskolskega odseka niso nemške divizije na več mestih ustavile samo sovražnikovega napredovanja, temveč so vrgle sovjetske četo, ki so utrpele hude izgube, proti vzhodu Pri tem je bil sovražni konjeniški polk uničen skoraj do zadnjega. V teh borbah ste se p sebno odlikovali 161. in 45. pehotna divizija. V srednjem odsek« in v severne*« odseku vzhodne fronte je potekel dan v splošnem mirno. Na severnoafriški fronti samo krajevno topniško in izvidniško del vanje. Strmo-glavna letala so uspešno obstreljevala sovražne baterije na tunškem visokogorju. Pri dnevnih poletih nad pristanišče Bono so nemška bojna letala zadela s težkimi bombami veliki tovorno ladjo jn razdejala več skladišč. V letalskih bojih so nemški lovci sestrelili 16 sovražnih letal. Posamezni angleški bombniki so izvedli preteklo noč neučinkovite vznemirjevalne polete nad nemško zapadno ozemlje. Nemška bojna letala st bombardirala včeraj več krajev v južni in vzhodni Angliji. Moč In pomen nemškega obrambnega sistema Berlin, 10. febr. s. Znano je, da se nemški obrambni sistem na vzhodnem bojišču v sedanjih srditih borbah opira predvsem na utrjene postojanke, ki so dobro oborožene in močno zasedene in ob katerih se mora streti, kakor se je dogodilo to pot, siloviti sunek napadajočih sovjetskih množic. Pogosto napadajo te postojanke, ki so seveda razpršene po širnem ozemlju in druga od druge oddaljene po več desetin kilometrov, številčne močnejše sovražne sile, kakor so začasno osamljene postojanke glavnih bojnih črt. To je seveda v naprej predvideno, kajti namen teh osamljenih obrambnih otokov je ta, da zaposlujejo čim večje število sovražnih sil za čim daljši čas. »Volkischer Beobachter« objavlja danes vojno poročilo, k; pripoveduje med drugim o zmagoviti akciji na eni izmed takšnih postojank, kjer je bila nemška napadalna skupina pod poveljstvom generala Kreisin-ga, bivšega poveljn'ka padalskega zbora, ki je operiral pri Rotterdamu. General Kreising in njegovi ljudje so branili eno izmed takšnih popolnoma obkoljenih postojank 22 dni, čeprav so jim stale nasproti močnejše sovjetski sile, in so končno v zori 23. dne prebili obkolitev. Po več dneh srditih in nepretrganih bojev s sovražnikom, ki je navzlic izgubi ozemlja trikrat povrsti strnil obroč okrog hrabre nemške posadke, se je nemškim vojakom posrečilo doseči glavnino čet, ki so se med tem v popolnem redu umaknile na nove obrambne postojanke. Posadka, ki je razpolagala z letališčem, je bila sestavljena iz planinskih čet. ki so bile popolnoma opremljene in s številnimi baterijami srednjega kalibra in protiletalskimi topovi. Kakor se doznava, je Hitler odlikoval generala Kreisinga z železnim križcem na hrastovem listu. Močen sovjetski partizanski oddelek uničen Berlin, 9. febr. s. Te dni so se zaključile, k3kor se doznava iz pooblaščenega vira, obsežne policijske operacije, ki so se pričele ob koncu januarja proti 3000 partizanom, ki so se zagradili v nekem gozdnatem predelu južnovzhodno cd Tcropca. čeprav je bil sovražnik zaščiten z močno obrambo, se je nemškim četam posrečilo potisniti ga v ostrih borbah na tesnejši prostor. Po unčenju prve skupine okrog 600 partizanov so nemške čete 7. t. m. začele uničevati glavnino uporniških sil. Ob tej priliki je bilo zajetih mnogo protitankovskih topov, navadnih topov, strojnic, mežnarjev, in "pušk. Ogromno delo nemških inženjercev Berlin, 9. febr. s. V vojnem dopisu, ki ga je objavil »Volkischer Beobachter«. se prikazuje udejstvevanje neke kolone nemških inženjercev. V enem letu so nemški vojaki zgradili na močvirnatem predelu med Ilmenskim m Lado« škim jezerom mnogo vojaških stez, pri čemer so uporabili milijon metrov lesa. Ta kolena je prevalila na teh močvirnatih področjih 859.000 kilometrov, 20krat več, kakor je dolg zemeljski obod. Prevozila je 109.000 ton za oskrbovanje čet zelo važnega blaga. Madžarsko poročilo Budimpešta, 9. febr. s. Poluradno poročilo javlja, da madžarske čete zadajajo južnozapadno od Voroneža sovražniku še nadalje hude izgube. V obrambnih borbah o gibljivi taktiki so bile desežene znatne prednosti. Boji na finskem odseku Helsinki, 9. febr. s. V zadnjih 24 urah so finske patrulje na fronti Karelijske ožine in Au» nuške ožine dosegle uspehe in uničile utrdbice in zaklonišča sovražnika, ki je imel znatne iz» gube. Sovjetski oddelek, ki je skušal prekoračiti Oneško jezero, je bil odbit pc siloviti borbi, ki je trajala eno uro. Na fronti Vzhodne Karelije ojačeno delovanje patrulj Odlikovanje španskega poveljnika v Rusiji Berlin, 9. febr. s. H tler je odlikoval generalnega majorja Infanta, poveljnika »sinje divizije«, z železnim križem I. razreda. Splošna mobilizacija nemškega naroda Berlin, 8. febr. Po skoro treh mesecih neprestan;h silovitih bojev ni nikega znaka, da bi sovjetski pritisk popustil. N;c še ne kaže, da je blizu dan, ko se bo sovražnik izčrpan ustavil. Nasprotno prevladuje vtis, da si Stal;n, opojen od doseženega uspeha, trdno nadeja, da bo to pot dosegel odločilno zmago. S tega stališča se da pojasniti naravnost bajeslovno zaDrav-ljanje človeškega in stvarnega materiala, s katerim sovjetsko vrhovno poveljništvo nadaljuje svojo ofenzivo z vedno novim dotokom rezerv, ki se zdijo v resnici neizčrpne. Vendar gre to pot čisto gotovo za prav poslednje ruske rezerve To potrjuje sama sestava sovražnikovih oddelkov, isto pripovedujejo ujetnjki jn razni informacijski v'11, s katerimi razpolagajo nemške vojaške' oblasti. To dokazuje tudi silna potreba ki naganja Stalina, da to zimo P',d-vzema vse mogoče cbupne napore iz razlogov. ki so bili že večkrat omenjeni Toda, ako Stalin stavi vse na eno karto, je to dejstvo nekaj nezaslišanega. Nemško javno mnenje sledi, kakor piše »Nachtaus-gabe«, dogedkom na vzhodu z mrzlično napetostjo ter si ne prikriva resnosti položaja, vendar pa nemški narod kljub temu ne kaže njkakega znaka vznemirjenja, marveč je bolj kakor kdajkoli gotov, da bo po preteku z'mskih viharjev napočil zopet čas za cdločilni udarec. To prepričanje je osnovano predvsem na gotovosti, da Rusi kljub silnemu naporu ne bodo mogM streti nemške fronte. Ves nemški tisk še danes naglaša, da je totalna vojna najkrajša vojna. Zato poudarja, da je treba dati v ta namen brezobzirno vse, in poz vi nemških listov at v moški obliki obračajo na ves narod. »Vojaki, ki se skoro na vseh frontnih odsekih junaško upfrajo neizpremenjeni silovitosti sovražnega napada, piše OAZ so naši očetje naši bratje in naši sinovi. Oni vedo, da jih nared ne bo zapust'1 jn da je odločen pošiljati jim vse, kar potrebujejo, da bodo lahko znova podvzeli zmagoviti pohod, ki bo za vselej uničil predrzne na-de boljševizma.« V tem smislu razpravlja berl'nski tisk tudi o sestanku narodnosocialističnih hier_ arhov v Hitlerjevem glavnem stanu. Listi naglašajo da je bil ta sestanek mogočna manifestacija trdne volje, da se z največjo odločnostjo izvede mobilizacija naroda da bi fronta dobila vse, kar potrebuje za bodeče zmage. Imamo vt's, pravi »Borsenzeitung«, da se tudi sovražni svet zaveda te naše železne odločitve. Danes velja v Nemčiji edino geslo za vse: »Moramo zmagati in b^mo zmagali.« Naloge, ki jih ima stranka pri civilni mobilizaciji, so izredno važne. Predvsem je stranka nekak posredovalen organ med vlado in narodom ter izvršuje vse oue posle, ki se iz različnih razlogov ne morejo poveriti državnemu birokratičnemu stroju. Totalna mobilizacija naroda je v svojem bistvu spontan ukrep, kajti nemški narod ve, da gre sedaj za njegovo življenje ali njegovo smrt. Ako stranka danes poziva ves narod, ne dela tega s prisilnimi sredstvi kakor boljševizem, marveč se cbrača na prebivalstvo z vabilom, naj sodeluje v totalni vojni. Odmev, ki ga je ta poziv dcsegel, je naravnost veličasten. Vzorna organizacija nar. socialistične stranke omogoča, da se v ta napor vsega naroda vključijo vsi odseki civilnega živlienja. Stsanka bo to veliko nalogo rešila z lit ra fanatizmom, ki je bil vedno značilen za vse njene akcije. »Nazicnalzeitung« pravi, da mora biti to, kar danes dela Nemčija zgled za vse druge države. »Mi namreč ne vodimo vojne samo zase, marveč branimo evropsko omiko. Zato je logično, da iz tega dejstva izhajajo enake dolžnosti tudi za druge države evrepske celine. Ako se na primer pošiljanje delavcev v Nemčijo očituje neprijetno na proizvodni zmogljivosti posam 200 300 <40 300 1000 hm Berlin, 10. febr. s. Članek, ki ga je te dni objavil podpredsednik Zedinjenih držav WaU lace o letalski suverenosti Zedinjenih držav po vojni, je predmet kratke beležke nemške po-litično-diplomatske korespondence, ki poudarja. da se za to navidezno mirovno pobudo, ki naj bi jamčila varnost proti slehernemu bodo® čemu napadu, dejansko skriva, kakor vselej, samo težnja po uresničenju Rooseveltovih imperialističnih sanj. ali z drugo besedo ponavlja sc, kar se je zgodilo z znamenito kupčijo s 50 rušilci. ki jih je Amerika odstopna Angliji Gre očitno za to. da se Amerika polasti naj* važnejših letalskih oporišč, ki naj bi zagotovila ne le popolno gospostvo nad vsem kar se si Američani nagrabili v zadnjih letih, temveč jim tudi omogočila, da razširijo svoje osvojitve. Nekaj pa Wallace v svojem članku ni obrazložil, nadaljuje korespondenca, namreč, ka« ko »e bo Amerika mogla in kako se namerava sporazumeti v tem pogledu z zaveznikom Stalinom. Jasno je, da Sovjetska Rusija ne trpi in ne bo nikdar trpela, da bi kaka druga velesila prej ali slej uresničila načrte ki si jih je sama že davno zamislila za uresničenje svetovne boljševizacije. Kaj je torej, vprašuje kores« pondenca: Mar gre za dve muhi. ki naj bi se ubili z enim mahom v primernem trenutku, ali za dva petelina v istem kurniku, ki naj bi se spustila drug proti drugemu. Navz'ic temu, zaključuje oficiozna korespondenca, hočeta demokratski velesili storiti vse, da bi boljševizmu odprli pot zlasti v Evropo, kjer morda upata, da bosta na ta način nasitili nenasitno zver, vendar pa je kljub vsemu temu še vedno kaka evropska država, ki misli, da bi mogla angle« ška in ameriška pomoč odvrniti boljševiško nevarnost. Darujte za slepe! Boljševizem sovražnik slovenske kulture Komunisti s® pccušfli in spustuMli celo vrsto šol v Ljubljanski pokrajini , Ko so čete zmagovite Italije zasedle našo deželo in je Duce izdal zakcn o ustavi Ljubljanske pokrajine, je naše ljudstvo lahko ugotovilo, da je zmagovalec pripravljen upoštevati in spoštovati naše narolne tradicije ter našo omiko. Velikodušni predstavniki Italije so postali zaščitniki našega narodnega in kulturnega udejstvovanja. Zadovoljstvo, s katerim je slovensko ljudstvo sprejelo na znanje plemenito gesto Italije, je bilo polno iskrene hvaležnosti, ki ki se je očitovaia tudi v ljudskih manifestacijah. Nastopilo je po pivih dnevih vojne zmešnjave pomirjenje duhov in naša javnost je spoznala, da fašistična Italija tudi premagancem po zgle '.u stare rimske j omike dovoljuje in celo podpira svoboden kulturni razvoj. Vsak pošten in dobro misleč človek mora priznati, ca se Italiji ni bilo treba bati slovenske omike, zato pa tudi ni imela nikakega razloga in rskake potrebe, da bi jo zatirala bodisi s strogimi zakoni ali z upravno političnimi metodami. Duce je odločil, da se mora slovenska kulturna tralicija ne samo spošLovati, marveč ojačiti, in je s tem dal dokaza, da Italija ni samo močnejša, marveč 'je tudi njen duh tako visok in silen, da se mu ni treba bati, da bi kaka primerjava izpadla v neprospeh za Rim. Ako bi hoteli le na kratko opisati vse, kar sta storila za našo pokrajino fašistična vlada in njen najvišji predsednik Visoki komisar že samo na polju ljudske prosvete, bi to seglo laleč preko okvira, pričujočega članka. Kljub temu, da je še vedno trajala vojna, ki nalaga razne žrtve, se je oblastem posrečilo, da so vzdržale v naši pokrajini nedotaknjen ves šolski aparat tako v pogledu poslopij kakor v pogledu notranje organizacije osnovne prosvete. Od ljubljanskega vseučilišča do osnovnih šol najmanjših vasi so bili vsi učni zavedi deležni skrbne pažnje in oblast je vedno pokazala vse razumevanje, da se naša ljudska prosveta dvigne na čim višjo stopnjo. Najvišji predstavnik Rima Visoki komisar si je sam ogledal celo vrsto šolskih poslopij ter nudil pomoč za zboljšave šolske organizacije in šolskih poslopij, kjerkoli se je pokazala potrebna. V našem mestu in v naši pokrajini, kjer je zaradi vojaškega gibanja bilo zasedenih nekoliko šol, so bile te v kratkem po pretežnem delu izpraznjene, popravljene in na novo preurejene tako, da je bilo šolstvo naše pokrajine nedotaknjeno in je lahko uspešno izvrševalo svoje vzvišeno poslanstvo. Dočim pa so vladne oblasti storile vse, da zagotove slovenski leči redno posečainje šole ter neprekinjen šolski pouk, so se na drugi strani pojavili ljuti sovražniki slovenskega šolstva. Komunistični razbojniki in drugi zablodeli pristaši raiznih skrajnosti so začeli ljut boj proti prizadevanju vlade, ki je hotela za vsako ceno vzdržati visoko raven našega šolstva. Iz gozda, kamor so se zatekli in skrili sovražniki slovenskega ljudstva, se je začel neprikrit boj z namenom, da se v osnovi razbije, potepta in uniči slovensko šolstvo. Ti divjaki in zapeljanci so imeli samo ta namen, da bi tudi v naši pokrajini pripomogli do vla_ de boljševizmu in so zato z vso silo udarili po našem šolstvu, po naši omiki in po našem kulturnem izročilu. Razbojniki iz gozdov in hribov so dokazali svoje neugasljivo sovraštvo do šolstva in do omike s tem, da so porušili in požgali celo vrsto šolskih poslopij v naši pokrajini. To so seveda počenjali le v oddaljenih krajih, kjer ni bilo posadk italijanske vojske in kjer so lahko nekaj čai-a nekaznovano izvrševali svoje zločine. Značilno je vsekakor za to vrsto ljuli, da so jim bila na poti predvsem prav šolska poslopja. Dokazali so s tem, da pripravljajo pot boljševizmu, ki doseže svoj razmah in svoj višek samo tam, kjer je ljudstvo v kulturnem pogledu zaostailo in kjer ni šol, da bi ga dvignile iz teme nevednosti. Te ugotovitve niso neutemeljene splošne trditve, marveč dejstva, ki razločno in glasno govore proti razbojniškemu komunizmu. V naslednjem podajamo samo spisek šolskih poslopij, ki so postala žrtev komunističnega besa proti omiki. Spisek še ni popoln, ker še niso polrobneje ugotovljena vsa grozodejstva komunističnih razbojni-štev na tem polju, vendar bo že ta kratiti seznam moral odpreti marsikomu oči ter ga poučiti o pravih namenih namišljenih »osvoboditeljev«. Partizani so razdejali naslednja šolsko poslopja: Suhor {Črnomelj), Ferbrenk (Kočevje), Primskovo (Ljubljanska okolica), Sv. Jurij (Ljubljanska okolica), Sv. Duh (Logatec), žiberče (Logatec), Orehovica (Novo mesto), Dobrova (Ljubljanska okolica), Gora (Kočevje), Radovica (Črnomelj), Dolž (Novo mesto), Lipoglav (Ljubljanska okolica), škocijan (Novo mesto), Sv. Križ (Novo mesto), Mohorje (Kočevje), Laze (Novo mesto) in Trebeljno (Novo mesto). Neštete uničene šole. so dokaz onemoglega besa komunističnih razbojnikov, ki jim ni dovolj, da so poklali na stotine svojih rojakov, priklicali v našo pokrajino nepopisno nesrečo ter zalili našo zemljo s slovensko krvjo, dvignili so tudi svojo zločinsko roko nal našo cvetočo šolsko organizacijo ter s tem izpričali svoj pravi divjaški in uničevalni duh. Po upepelitvi toliko cerkva in župnišč so prišli na vrsto tudi naši šolski zavodi. Ti nizkotni izvrševsilci tuje volje v svoji predrznosti še skušajo dopovedati našemu ljudstvu, da se njihove morilske tolpe bore za dobro našega ljudstva in za njegovo boljšo bodočnost. Ako naj bo naša bodočnost boločnost divjakov brez šol in brez cerkva, potem mora naše pošteno, delavno in omikano ljudstvo s studom odkloniti osvoboditelje te vrste, ki so v naši pokrajini pustili za seboj kot edina znamenja svojega »dela« neštevilne grobove, popaljene in porušene šole, cerkve in ljudske domove. To je prekleti sad in uspeh »osvoboditeljev«, ki jih naše pošteno ljudstvo z ogorčenjem odklanja, ker jih je v svojo veliko škodo spoznalo po njihovih zavrženih delih. Delo GILL-a Tiskovni urad Zveze fafi'jev sporoča: 9- t. m. Je bila predstava umetnikov dra. me za organ zirance GILLa. Uprizorjene sc bile »Peterčkove poslednje sanje«. Razen organiziranesv GILLa so predstavi prisostvovali vs4 gojenci nadaljevalnih šol ln gojenci zveznega vzgojevališča. Navzoča sta bila zvezni podpoveljnik in zvezna nadzornica GILLa. Vsi navzeči so z zan!manjem sledili predstavi. Japonski nipdtl na Faciilku Borba, ki se je pretekle tedne in mesece vodila na Novi Gvineji med Avstralci in Američani na eni in Japonci na drugi strani, je bila nekakšna majhna vojna, ker je bilo v njej an= gažiranih le po nekaj tisoč vojakov na vsaki strani, vendar pa je bila ta borba tako besna in silovita, da so bili Avstralci in Američani po zavzetju Gone m Bune preveč izčrpani, da bi jo nadaljevali, in so namestu tega izjavili, da je borba zanje končana. Dejansko pa so Američani in Avstralci storili dotlej le prav malo Res je s:cer da Japon* ci niso prodrli do Port Mcresbyja res je tudi, da so- morali zapustiti Gono in Buno in nato še Sananando Z(tri kraje, katerih domače prebivalstvo šteje komaj 300 duš), toda zato so vzdolž severnozapadne obale otoka zasedb nove, važne postojanke, kakor na primer Am-bogo in Madang Prav ti japonski uspehi sc nasvetovali avstralskemu poročevalcu londom skega »Timesa«, da je takole previdno zapisal: »Pomen padca Bune — po sedmih tednih trde borbe — mCTamo zelo oprezno presojati. . Japonci se še vedno trdno drže ob ustjih rek Kumusi, Mambare in Amboge čeprav morda nobena izmed teh postojank ne m .re postati druga Buna, ako Japonci ne izkr-ajo močn h sil. Krepko pa so Japonci utrjen- tudi v krajih Lae in Salamaua in dokler Japonci nadzorujejo Rabaul na Novi Britaniji, zavezniška fronta na jugozapadnem Pacifiku ne mere biti varna Še zelo daleč smo od tega, d3 bi se iešil; sovražnika na Novi Gvineji...« Borba na papuanskem ozemliu je torej po menila konec neke angleško-ame iške utvare Nasprotniki so najprej močno podceniva!; Japonce. Zlasti Ang'eži so bili teria- mnenja, da bi morali zavezn ki osredotočit' vse svoje na= pore samo na Evropo. češ da b'" notetn lahko obvladali udi Japonce. Tu tezo so sprejeli naposled tudi Američani Edini Grew b vš- arne« rišk' veleposlanik v Tokiiu. se ;e 7„>in.?n trudi! da bi dopo\eda! svojim rojakom in Ang'eže:n da so Japonci daleč bolj močn:. kikoi se zdi vsa ta svarila pa niso zalegla Se e čorba za Gono in Buno je odprla oči Američanom o hrabrosti, moči. trdovratnosti m vzt-a,nosti ja ponskega vojaka, s katerim naj bi se meri i ameriški vojak na Pacifiku Izkušnje Angležev m Američanov v bojih za Novo Gvinejo, da o srditih bcrfcah na Sa-lomonskem otočju, zlasti na otoku Guadalca-nar niti ne govorimo, so bile torej porazne za dotedanjo anglosaško miselnost KcnOno Angležem in Amer čanom ni preostajalo nič dru= gega kakor, da priznajo sovražniku vso* njegovo vojaško veljavo in se iz trpkih izkušen.; nekaj nauče. Najpomembnejše spoznanje pa ie bilo. da ameriški in avstralski vojaki ne smejo več nadaljevati svojih bojev po dosedanji metodi Tako je že navedeni avstralski poročevalec »Timesa« odkrito priznal: »Operacije so dokončno dokazale da bi bila strategija postop« nega osvajanja japonskih postojank druge za drugo 'n pritiska s periferije proti središču zelo dolga zadeva in bi zahteva'a preveliko število žrte" Čeprav se je zavezniško letalstvo zelo trudilo, vendar ni moglo preprečiti Janom cern oskrbovani* niihov h onorišč v Goni Bu ni in Sananandi, kakor tudi ne izkrcanja nji- hovih čet ob izlivih rek Amboga. Kumusi in Mambare. Na obzorju pa ni biln nikjer videti kake bližnjice ki bi vodila k zmagi. Pot je bila dolga in zelo krvava. Čeprav bi zavezniki do neke mere dosegli pomorsko premoč na Pacif ku. bi vendar morali s fizično silo pregnati Japonce z vseh postojank na otokih kjer so se utrdili.« In v svojem uvodniku je »Times« še bolj direktno obsodi1 strateg jo, ki naj bi se zadovoljevala s tem, da b1 zavezniki Japonce preganjali z otokov z drugega za drugim. ko jih je vendar na stotine, češ, da bi to bila povsem nekoristna, krvava in brezplodna zadeva Strateško bi to nekaj pomenilo le. v kolikor b; se zaveznikom posrečile s to metodo odstraniti stalno nevarnost, k' preti Avstralij' Te nevarnosti pa doslei zaveznik' niso niti naj* manj odstran li, kajti Japonci so slej ko prej gospodarji sijajnih postoiank. kakor Rabaua na Nov- Britaniji. Nove Gvineje v zapadnem delu in Timorja ki pomenijo resno ogražanje avstralske celine Ta pr znanja o neuspehu lastne strategije so 'cm bolj znač !na ker so tesne povezana ne le ' japonskimi uspeh' na kopnem, kakor smo jih zgoraj prikazali, temveč tud; z otipiiivimi uspeli: na morju in v zraku, k- so znat.io zrahljali isredotočene sile Američanov in Avstralcev na tem področju tako da je njih ofenzivni zalet h davno popustil V tem pa je pi^eg vseh manjših krajevnih uspehov največji japonski uspeh, ki je š ršega. zares strateškega pomena. Nakazjjvajjfe in raz^elfe-vanfe racizniranih živil Prehranjevalni zavod Vis Komisarijata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse trgovce z racion:ranimi in kontingentirani-mi živili, da bo nakazovanje in razdeljevanje rac. živil za marec po naslednjem vrstnem redu: Nakazovan.ie: 11. februarja A—B, 12. februarja C—F. 13. februarja G—I. 15. februarja J—Ke. 16. februarja Ki—Ku. 17. februarja M. 18. februarja L. N—O, 19 februarja P. 20. februarja R—S, 22. fe-bruaria T—Z 93. februarja peki A—O, 24. febuarja peki P—Z. Razdeljevanje: 15 februarja A—F. 16. februarja G—K, 17. februarja L—M, 18. fobniaria N—P. 19. februarja R—S. 23. februarja T—Z. 24. februarja Zadruge. 25 februarja peki A—O, 26. februarja nek-' P—Z. Vsa racionirana živila se bodo izdajala iz skladišč I Vok. Bleivveisova cesta in A. Volk. Resljeva cesta. Pri prevzemu nakazila bodo trgovc: obveščeni, iz katerega izmed navedenih dveh skladišč bodo pre-ieli blago. Smrtna kosa Umri je v ljubljanski kliniki v torek popoldne g Jože Petrič, strojevodja v poko-iu. Pokojnik ie bil med železničarskimi krogi znana osebnost. Ura pogreba bo objavljena v današnjem »Slov. Narodu«. Bodi mu ohranjen blag spomin! Dopolavoro v Ljubljani Uradno poročile Pokra j'nskega Dopolavora v Ljubljani, ki obsega delovanje ustanove od 25. januarja do 7. februarja 1.1., pravi: Vsak dan, razen 31. 1. in 7. II so bili šte* vilni vojaki pokrepčani v okrepčevalnici ustanove na glavni železniški postaj' v Ljubljani in obdarovani z živili v kantini ustanove na Taboru. Dne 27. januarja je bilo v okrepčevalnici ustanove na glavni železniški postaji raz del j e> nih med vojake 2000 razglednic z znamkami. V kinu »Slogi« je bila filmska predstava za Italijane, dve filmski predstavi za pripadnike Oborožene sile pa sta bili v Ribnici in na Vrhniki. Dne 28. januarja sta bili prirejeni dve filmski predstavi za pripadnike Oborožene sile, in sicer v Kočevju in na Krki. Dne 30. januarja je bila filmska predstava za pripadnike Oborožene sile na e>edežu ustanove v Ljubljani in na Krki, v kinu »Unionu« in »Slogi« pa sta bili dve filmski predstavi za italijanske dopolavoriste in Italijane, ki prebi« vajo v Ljubljani. Dne 31. januarja je železničarski Dopolavoro v Ljubljani priredil v hotelu »Metropolu« turnir namiznega tenisa, ki se ga je udeležilo 106 tekmovalcev in mu je prisostvovalo okrog 250 gledalcev. Na sedežu ustanove na Taboru je bila filmska predstava za slovenske dopolavo-riste, ki ji je sled;la predstava za pripadnike Oborožene sile. Filmska predstava za Oborožene sile je bila tudi v Ribnici, v Kočevju pa je gostovala potujoča družba pestre umetnosti »Iole Naghel za vir.r.ki gir3 s klavirjem. Bur«rarsl jo irrcl vel 1:3 družin tor je delal -d zore do mraka: z utraj -e moral zgodaj vstajati kot crjrnlst. Nekoč se je prehladi! m ker rr b i p. eobno krepke narave, je umrl let? 1837. V trctjor.i oddelku je b'l M. Haubic, račun-tk revident. pazneie je postal tudi šef — računski svetnik. Po uradnih urah je imel navado iti v kavarni k Valvazcrju in k Fšscherju na Kongresnem trgu ter k Auerju. Bil je velik prijatelj pokojnega tovarp^rja. velikega dobrotnika G. Auerja. Bosenski veteran Svetek V tem oddelku je služil tudi Anton Svetek. računski ofic jal ki je naposled postal računski nadsvetnik. Svetek je bil porečen z g-dč. Ros.ovo, izborno pevko pri slovenskem gledališču. Bil je zelo delaven mož in vsrziran uradnik; po upokojitvi je bil neka-; let pisarn ški ravnatelj Mestne nra-nilnieo 1,'ubljanske. Svetek je imel veliko o>rck. ena 'zmed hčera je p:ročena z g Maks o Peverjem, veletrgovcem v Ljublja-n: ena pa je upokojena ljudskošolska učiteljica v Ljubljani. Svetek se je udeležil kot rezervni nadperočnik okupacije Bosue in Hercegovine, kar je na kratko opisal v Ljubljanskem Zvenu. Finančni d'reke" ji podrejeni uradi so bili: Davčna adnrnistracija; šef je bil Ver- derber, višji davčni inšpektor. Bil je znan kot strog uradnik v davčnih stvareh. Njemu je b'l prideljen inšpektor Tratnik. Davčni urad za odmero pristojbin; vodja urada je b:l Adamič, finančni svetnik, prideljen mu je bil finančni tajnik Zamuda, k; je bil na glasu kot deber finančni uradnik. Bil je resen mož in ni veliko govoril. KatastraJni mapni arhiv je imel prostore v pritličju pri vhodu na desno. Sef tega urada je b:l Macak višji geometer in inšpektor, ki je imel svojo pisarno v prvem nadstropju. Glavni davčni urad za ljubljansko okolico. Pred 70 in 60 leti je bil šef tega urada Wrus; imel je sina, ki je šel v semenišče. postal duhovnik, a kmalu potem umrl. Pri davčnem uradu so pobirali razne davke, toda le za ljubljansko okolico; davke za mesto Ljubljano je pobirala mestna blagajna, toda ne za mestno občino, ampak v prenesenem delokrogu za državo še pred 40 leti. Naposled se je ustanovil davčni urad za mesto Ljubljano, ki je -mel svoj lokal v pritličju na desno. Pozneje se je preselil v hišo na Vodnjkovem trgu. Prvi šef davčnega urada za mesto Ljubljana je bil Gregerič. oče drogerista in. trgovca B. Gregoriča v Prešernvi ulsci. Glavni carinski urad v Ljubljani je 'mel svoje prostore v skladišču glavnega kolodvora. šef urada je bil Kette, kontrolor pa 2ivny, ki je bil pred kak nr 50 leti premeščen v Gradec Naslednik Ketteja je b;i Biber kot glavni carinik. Po upokojitvi je bi dolgo let uradn'k Petra Grassellija pri mestnem užitninskem uradu. Deželni plačilni urad v Ljubljani je dobil pred 40 leti naslov »Finančna deželne blagajna«, šef deželnega plačilnega urada je bi pred 70 leti Ljubljančan A. Pavlin, za njim pa Lorenc Skofic, doma iz L?;ko-vic ki je bil pred 60 leti premeščen kot direktor v Innsbruck. Naslednik Skofica jc b i Ljubljančan Avgust Ultscher, k: je b 1 nemškega mišljenja govoril pa je v uradu navadno ljubljansko slovenščino. Ped temi predstojnik: sd služili uradni ki: Rozman Fran, ki je šel kot kontrolor KULTURNI PREGLED v pokoj pred 50 leti. Halm Albert je bil zelo nervozen uradnik, vendar je doživel 87 let ter umrl leta 1941. kot upokojeni računski revident. Laschan Friderik, pleni. Solatein se je redil v Innsbrucku kot sin zdravnika; v Ljubljano je prišel pred do-br mi 70 leti kot oficijal k plačilnemu uri-du( postal kmalu blagajnik in te po3ie opravljal nad 20 let. V pokoj je še! leta 1890. ter dobi naslov ravnatelja. Lascban ie bil ze o pobožen, kakor vsi Tirelci. Vsak dan, preden je šel v pisarna, je bil pri sv. •naS; v stoln cerkv . V p:p3ldanskih arah ^e je ukvarjal z gospodarskim' zade 'ami Mari;anišču; bil je pred 60 leti dušh e-ga zaveda. Umrl je v LJubljan leta 1924. Ruda A. je umrl kot blagajniški of c jal. Bil ;'e Ljubljančan, imel je dva sina. Eden ie prlšei kot risar v avorno in državn: r.skarno na Dunaj, drugi pa je postal davčni uradn k. Smolej A. je umrl kot blagaj-n škl nsistent nt. suš'ci Imel je s na. ki je t>il zelo pob:žen; šel je v bogoslovja, po-pa v jezuitski s::mo-tan. T kr. finančna prokuratura v Ljublja-u se imenuje sedaj Državna pravobranilstvo v Ljubljane šef tega urada je bil pred 70 let1 Friderik v tez Kaltenegger. ki ie posfl deželni g'avar. Njegov naslednik je bil D. Račlč. njegova soproga je bila roje- na Pleiweiss, posestnica velike 4 nadstropne stanovanjske hiše na Mestnem trgu. Pri finančni prekuraturi je služil pred 70 in 60 leti finančni tajnik dr. Jožef Stare, hišni posestnik na Gošposvetski cesti. Po služben'h urah je deloval dolga leta kot blagajnik pri Dramatičnem društvu. Narodnem gledališču in pri Narodnem domu. Vse te posle je opravljal brezplačno ter je bil pri polaganju računov zelo natančen, pri izplačevanju izdatkov pa zelo štedljlv, skoro skop. Omrač'1 se mu je naposled um, bil je nekaj časa v bclnišnici na Studencu, a je potem zopet okreval. Umrl je Se pred prvo svetovno vojno. Pri finančni prokuraturi je služil dolga leta dr. Em 1 Gutman, finančni prestav. Redil se je v Ljubljani leta 1842., služil kot pi stav do leta 1897., potem pa postal svet_ nik pri gozdarski in d:meni d'rekciji v Go-r zii. Umrl je leta 1908. Svoje premoženje je zapustil dijaški ustanovi. Oče Enrla je bil Ivan Gutman, rojen 1. 1808. v Mokronogu. Bil je dolga' leta magistratni svetnik. Za časa odstopa dr. Etbina H. Coste je bil županov namestn'k; umrl je leta 1875 na Jezerskem. Emi Gutman je imel tudi brata g. Evgena Gutmana. železniškega uradnika v Ljubljani, ki je postal leta 1*95. načelnik glavnega kole dvora v Ljubljani. Slavko Pretnar f Ljubljana. 10. februarja Z zamudo je dospela do nas tužna vest, da je dotrpel in nenadoma prenvnul g. Slavko Pretnar, odvetnik iz Metlike. Pokojni Slavko Pretnar je bival v belokranjski metropoli že nad 10 let in živel v novem okolju sredi velikega kroga prijateljev in znancev, toda mimo tega je imel mnogo starih tovarišev — šolskih, poklicnih in še drugih — tudi v našem mestu, ki jih je nepričakovana vest o prezgodnji smrti zmerom zdravega in živahnega Slavca v najlepši dobi 46 let zadela s trpko bolestjo. Slavko Pretnar po rodu ni bil Ljubljančan, toda preživel je s pokojnim očetom nadučiteljem skoraj vsa zorna leta v Ljubljani, kjer je v drugem letu prve svetovne vojne tudi končal gimnazijske študije. Vojna ga je potegnila v svoj vrtinec kakor mnogo njegovih vrstnikov, toda že konec novembra 1918 je bil spet doma med svojimi v Ljubljani. Z vso energijo, kakor je bila lastna prav njemu, se je znova vrgel v študij in bil v najkrajših rokih diplomiran iz pravnih ved na vseučilišču v Zagrebu. Seveda tudi potem ni držal križem rok, temveč takoj vstopil v službo pri državnem pravobranilstvu, kjer so njegovi predstojniki kmalu odkrili v njem odličnega pravnika in zelo sposobnega zagovornika. Pri vseh priznanjih, ki jih je bil deležen na tem službenem mestu, pa je Slavca — ne-ugnanega kakor je bil — le vleklo v svobodo in njegova želja se je slednjič izpolnila tako, da je opravil še odvetniški izpit, dal slovo državni službi in si poiskal samostojno torišče z odvetniško prakso v Metliki, kjer je bival do zadnjega. Ko se ob tej žalostni priliki spominjamo Slavka Pretnarja, ne moremo in ne smemo pozabiti spregovoriti nekaj o njem kot športniku. Slavec je bil športnik med pionirji slovenskega športa, njemu gre prav gotovo levji delež za ves razmah slovenske lahke atletike. 2e pred vojno 1914 do 1918 smo ga videli v športnih vrstah mladih nogometašev iz šempetrskega okraja, po končani vojaški službi pa le bil med prvimi, ki so zavihali rokave, zasadili lopate — bilo je na onem nekdanjem športnem prostoru nasproti šišenskega kolodvora — ter dali našemu športu ves oni silni polet v prvi povojni dobi. Res je, da je bil Slavec po izvoru prijatelj okrogle žoge, toda še vse drugačno mesto mu gre kot prvemu slovenskemu atletu, prvemu lahkoatletskemu prvaku v skoraj vseh disciplinah in prvemu deseto-bojcu in all-round atletu med slovenskimi športniki. In pri vsem tem ogromnem delu na igrišču in tekališču je bil Slavec obenem tudi učitelj in organizator, saj je potegnil s seboj na športni prostor ono prvo peščico atletov, jih tam navduševal in vežbal, da je iz njih vzklilo tako bogato seme, toda obenem je z enako vnemo opravljal tudi važne upravne in organizacijske posle. Dolga leta od 1919 dalje ni bilo športne prireditve v Ljubljani, ki bi ji — tako ali tako — ne kumoval naš dragi Slavko; za njim šele so prišli trenerji od drugod in mladi ljudje, ki so ga polagoma zamenjali, toda prve temelje je slovenski lahki atletiki postavil — on. V zgodovini slovenskega športa — predvsem lahkoatletskega — si je Slavko Pretnar postavil trajne spomine! Leta in poklic sta ga pozneje odtegnila od svetlih športnih idealov, toda spremljal je naše športno življenje še dolgo s pozornim zanimanjem. Vztrajen, odločen, nepopustljiv in možat, pravi športnik in človek duha in srca, takšen je bil Slavec, ki je moral zdaj, žal, tako kmalu končati svojo življenjsko pot. Gospe mami, gospodoma bratoma dr. Joži, tajniku Pokrajinskega korporacijske-ga sveta in predsedniku SPD, in Mirku, višjemu železniškemu svetniku v Beogradu, ter gospe sestri poročeni Osetovi in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. Dragi Slavec, počivaj sladko! Is. Novomeško okrožno sodišče v lanskem letu Novo mesto, 8. februarja Poleg ljubljanskega okrožnega sodišča deluje na področju Ljubljanske pokrajine še novomeško okrožno sodišče, pod čigar območje spadajo po odpadu okrajnih sodišč v Krškem in Radečah še okrajna sodišča, v Novem mestu, Kostanjevici, Črnomlju, Metliki, Trebnjem, Mokronogu, Višnji gori, Žužemberku, Vel. Laščah, Ribnici in Kočevju. V minulem letu se je število kaznivih dejanj na področju novomeškega okrožnega sodišča zelo zmanjšalo. Nasproti 1.325 kazenskim postopanjem v letu 1941. jih je bilo v lanskem letu le 547, kar znači zmanjšanje za skoro 60 odstotkov. Od 547 kazenskih postopanj jih je bilo rešenih med letom 481, nerešenih pa je ostalo 66. Na predlog državnega tožilstva je bilo uvedenih 17 preiskav, od tega je bil v 9 primerih za 10 oseb odrejen preiskovalni zapor. Tudi lani ni obravnavalo novomeško sodišče že tretje leto nobene tiskovne tožbe, odpadle pa so tudi obravnave političnih kaznivih dejanj, ki ne spadajo več v pristojnost rednih sodišč. Paragraf 7, zaradi katerega je prišlo leta 1941. na zatožno klop precej obtožencev, lansko leto nI več prišel v poštev. Največ opravkov je imelo sodišče s prestopki zoper tujo imovino. Kazenski po- France Novšak, pisatelj romana „Nemir srca" Izviren slovenski roman »Nemir s r-c a« predstavlja širokim čitateljskim vrstam mladega pisatelja ki v našem literarnem svetu že dolgo ni več novinec: France N o v š a k je vzbudil pozornost že leta 1938., ko se je skoraj na začetku svoje slovstvene poti pojavil takoj z večjim tekstom: z romanom »Dečki«. France Novšak je star sedaj 27 let. Po rodu je iz Ljubljane. Dovršil je klasično gimnazijo v Zagrebu in študiral pravo v Beogradu. V zadnjem času je dobil namestitev na ljubljanskem magistratu. To je njegovo najsplošnejše »curriculum vitale«. Kaže nam samo, da so ga nemirni valovi življenja vrgli iz rodnega mesta in da je v drugih mestih prejšnje države preživljal najlepša in najodločilnejša leta svoje mladosti. Ali so bila to res najlepša leta, o tem nam utegnejo povedati njegovi spisi, saj so slovstvene stvaritve v veliki meri kos samoizpovedi. izpolnjene s splošnimi življenjskimi izkušnjami in s fantazijo. Nedvomno je v obeh Novšakovih romanih »Dečki« in »Hudobni angeli« marsikaj i? pisateljevega lastnega doživljajskega sveta; tu se pojavljajo njegove izkušnje * ljudmi in razmerami. Oba romana sta res posneta iz življenja mladih ljudi. Novšakov prvi spis i-D e č k i« je vzbudil posebno pozornost s svojo odkritosrčno noto v opisovanju razmer v dijkških internatih. Osvetlil je dozorevanje mladine v prisiljeni skupnosti življenjskih pogojev, stanovanja ln hrane, mladino, ki je bila iz kakršnega koli vzroka iztrgana iz rodbinskega kroga in včlenjena v majhno dijaško »občestvom Pisatelj je v tem romanu, prav kakor v »Hudobnih angelih«, posebno pozorno opisal erotično življenje mladine in je zlasti v »Dečkih« ostal pri naturalističnem orisu stvarnosti, prepričan, da sama stvarnost najbolj obtožuje vzgojne sisteme in življenjske razmere. Poleg teh dveh knjig je spisal France Novšak ljubko mladinsko povest »Alenkina čebelica«, ki je izšla leta 1941. Roman »N e m 1 r s r c a« je spisal Novšak leta 1942. Sam motiv mu je dala neka stara ženska, ki mu je pripovedovala dogodek iz resničnega življenja. Kako da ne, saj je v resničnem življenju še več »romanov« kakor v knjigah. Mladi pisatelj je v tej zgodbi visokošolca, ki se zaplete na počitnicah v ljubezenski odnos z dvema dekletoma hkrati, takoj opazil primerno snov za roman. Prenesel je dejanje v čase ob koncu prejšnjega stoletja, ki jih sam seveda ni doživel; razpletel je fabulo romana v krajinskem okviru znanih podeželskih krajev, jo primerno zapletel, zgostil in sploh izoblikoval po skritih zakonih dobrega pripovedovanja. Tako je nastalo delo, o katerem ne bomo ničesar povedali v naprej, že to, kar so naši čitatelji brali doslej, je zadosti mikavno in vabljivo, da pričakujejo s posebnim zanimanjem poglavitnega razpleta dogodkov. Novšakove pri-povedniške nadarjenosti pa ne kaže samo vešče fabuliranje, marveč pričajo o nji tudi lepi opisi narave, karakterizacije okolja in oseb, zlasti v kontrastu obeh deklet | stopki zoper tujo imovino. Večina kaznivih dejanj, ki jih preganja državni tožilec, je bila rešena brez vložitve obtožnice. Državni tožilec je vložil obtožnico le v 75 primerih, v celoti pa je bilo rešenih brez razprave 12 primerov. Državno tožilstvo je zastopalo obtožnice na 115 razpravah nasproti 261 razpravam v minulem letu. Od teh je bilo 103 prvostopnih razprav in 12 prizivnih razprav zoper sodbe okrajnih sodišč. Sodb je bilo izrečenih skupno 38, od tega so bile v 4 primerih oprostilne. Zoper izrečene sodbe je državni tožilec vložil 4 revizije kazenskih postopanj ln 4 prizive radi sodbe, ki jo je izrekel sodnik poedinec. Razveseljiv je bil v minulem letu padec kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Iz Novega mesta n— Nov1 sneg. Po močnem jugu, ki je v drugi polovici januarja posnel po Dolenjskem vso snežno odejo, je s februarjem, posebno v jutranjih urah nastopil ponovno občuten mraz. V noči od nedelje na ponedeljek se je nebo nad vsem Dolenjskem pooblačilo in po polnoči je jelo snežiti v debelih kosmih, tako da je bila zjutraj že 15 cm debela snežna odeja. Snežni na- — kmečkega in gosposkega — ter naposled pisateljev slog in jezik. France Novšak je zdaj sredi svojega pisateljskega razvoja. Kakor nam je zaupal, piše roman »Globoko jezero«, o katerem meni, da bo po vsebini in obdelavi prekosil vse njegove dosedanje stvaritve ter postal njegov chef-d'oeuvre. Roman bo prav obsežen in bo nudil nekak prerez vseh strasti, ki vrtinčljo človeško dušo. Kakor pri vseh dosedanjih delih, dela tudi tu po vnaprej določenem načrtu, t. j. gradi, ne improvizira; vse poglavitne vsebinske značilnosti je dodobra prekvasil v svojem duhu, preden jih je vrgel na papir. Roman bo dovršil nekako v treh r t ecih. — France Novšak se sedaj udejstvuje na magistratu kot prevajalec v italijanščino. Pravkar pripravlja prevod večjega izvlečka lz dr. Steletove razprave »Architectura pe-rennis«. Ne dvomimo, da bo objava Novšakovega romana »Nemir srca« ne le zadovoljila naše čitatelje, nudeč jim domačo pripovedno snov, marveč bo takisto vzbudila pozornost za vse dosedanje hi posebej še za nadaljnje literarno delo tega nadarjenega pripovednika. Po vsem tem smemo s tem večjim zanimanjem pričakovati napovedani roman »Globoko jezero«. Slikar Mitja Švigelj Niso baš redki primeri, da se bavijo arhitekti z večjo ali manjšo svečo tudi s slikarstvom. Takih primerov tudi dandanes ni malo. Inž. arh. Mitja švigelj se v svoji arhitekturni stroki morda niti ne namerava povzpeti do podobnega obsega, kakor ga je razvil na pr. Domicijan Serajnik, ki je nekoč tudi slikal. Toda pustimo ugibanja. In una posizione italiana sul fronte orientale: si preparano i proiettili per la artiglierie — V neki italijanski postojanki na vzohdnem bojišču: pripravljajo se krogle za topove let je ponehal že v zgodnjih dopoldanskih urah. Moker južni sneg je hitro kopnel in ni verjetno, da bi se sedanja snežna odeja dej časa obdržala. n— življenje in snirt. V mesecu januarju je bilo v novomeški kapiteljski župniji rojeno 8 ctrok, cd tega 9 deklet. Poročili so se: Kroneger Karel, mornariški častnik in šmajdek Marija, uradnica ter Uhan Henrik, trgovski sotrudnik in Bod-ljaj Jcsipina kavarniška nameščenka. Umrli pa so: Rajši Apolonija, žena posestnika iz Mirne peči, Kužnik Stanislava, hči hi-šarja iz Trebnja, in Mulk Franc, posestniški sin iz Trebnja. n— Pregledovanje klavnih živali in mesa. Novomeško okrajno glavarstvo sporoča, da se pravilnik za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo spreminja takole: Vse klavrne živali, katerih meso je namenjeno javni porabi ali pa tudi samo porabi v lastnikovem gospodarstvu, se morajo pred zakolom in po zakolu veterinarsko pregledati. V občinah, kjer je javna klavnica, se morajo goveda, bivoli, kopitarji, ovce, koze in svinje, katerih meso je namenjeno javni porabi aH tudi samo porabi v lastnikovem gospodarstvu, klati v tej klavnici. Izjeme so dopustne le v primerih zakola v sili, ali pa kadar je zaracii nastopa kužne bolezni potreben zakol okuženih ali okužbe sumljivih živali na kraju samem, vendar to le s predhodno pooblastitvijo pokrajinskega veterinarja. Vsi drugi predpisi ostanejo nespremenjeni. Z avtomobilom skozi Srbijo Posebni poročevalec »Tagespost« je poslal svojemu listu daljšo reportažo o vtisih, ki jih je dobil na potovanju po Srbiji. Zanimali bodo tudi mnoge naše čitatelje, zato jih v prevodu objavljamo: če prevoziš stotine kilometrov skozi Srbijo v avtomobilu, po asfaltiranih cestah, pa tudi po slabih okrajnih poteh daleč od glavnih prometnih žil, podnevi ali v trdi noči, potem si lahko ustvariš sodbo o varnostnih razmerah v deželi. Prišli smo v vasi, kjer so svoječasno divjali ogorčeni boji s terorističnimi tolpami. Stanovanjske hiše so razdejane, po-žgane šole pa pričajo o grozotnih dogodkih. Danes je tam vsepovsod mirno, življenje poteka normalno, kmetje obdelujejo poija, zvečer pa se snidejo v gostilni, kjer ob živahnem pomenkovanju popijejo nekaj šile slivovke. Varnostnih prilik v teh pokrajinah no smemo soditi po srednje ali zapadnoevrop-skem merilu. Komiti so živeli tu tudi v miru in so na primer v Vzhodni Srbiji navajeni na komitstvo kot na nujno neprijetnost življenja. Pogosto se opaža dobro razmerje med nemškim vojakom in prebivalstvom. Srbski kmet presoja vojaške prisilne ukrepe zelo realistično, kar olajšuje razmerje do nemške okupacijske armade, katere korektnost vedno rad priznava. Včasih se razvijejo celo dobri prijateljski odnošaji. Srbska podeželska mesta in vasi so tudi v najrodovitnejših pokrajinah na zunaj skromna in neznatna. Hiše so po večini majhne in pritlične. Samo skozi večje kraje vodijo tlakovane ceste, kjer se odvija ves tranzitni promet. Toda za to navidezno skromnostjo se često skriva blagostanje. Srbski kmet pa tudi imovitejši meščan ne marata svojega blagostanja razkazovati na zunaj. Tudi stare patricijske hiše v Beogradu so vse pritlične in napravljajo, če jih opazujemo s ceste, reven vtis. V notranjosti pa so vse bogato opremljene. Pretežno sloni gospodarska eksistenca širokih ljudskih množic na deželi na reji svinj. Manjši odjem, ki je posledica vojnih razmer, nadomestujejo visoke cene. Eden največjih svinjskih trgov v Srbiji Mladenovac, ki smo ga nedavno obiskali, piše poročevalec, ni bil nič kaj dobro ob- ------------------------------------.-.--t..--, Zaenkrat je prezgodaj o tem govoriti. Na drugi strani se je posvetil slikarstvu z najglobljo prepričanostjo in z neodoljivo silo svojega talenta na pr. tudi Marin Tar-taglla, ki je šel študirat slikarstvo v Italijo po končanih arhitektonskih študijah v Zagrebu. Postal je eden nsinomembneiših mojstrov sodobnega hrvatskega slikarstva. M. švigelj razstavlja v salonu A. Kosa 12 del: krajine, portretne študije in 2 figuralni kompoziciji. Prvič je javno pokazal svoja dela pred dvema, tremi leti; tudi športni motivi so bili vmes. Po današnjih slikah sodeč se vidno poglablja v študij naših impresionistov, mojstrov plenerizma. kar bo mlademu slikarju morda koristilo, če bo našel poleg tehničnega obvladanja osnovnih pripomočkov tudi dovolj potrebne podlage za izoblikovanje lastne slikarske bitnosti in samonikle umetniške vsebine. Razumljive in že znane so težave šolanja ambicioznih samoukov, ki so v svojem idealizmu hvaležni našim šolanim in priznanim umetnikom za sleherno navodilo in mentorstvo. Toda komur je slikarska umetnost še poleg poklica duševno razvedrilo in notranja potreba, naj se loti teh stvari pred javnostjo le s posebnim talentom, naj ne zamuja prednosti onega svobodnega izživljanja, za katero ga včasih lahko upravičeno zavidajo profesionalci, ki čutijo očitek že samo nehote zagre-šenega kompromisa ali plitkosti kot kritično dilemo odgovornosti. švigljevi slikarski poizkusi se naslanjajo v glavnem na ono izhodišče, ki naj temelji predvsem na študiju svetlobnih pojavov pleneristlčne prirode. Toda slikar njegove generacije si zaželi mnogo več neposrednih, čistih in dekorativno nameščenih barv, iskan. Kmetje so imeli pujske v žakljih ali privezane na vrvi in so čakali na kupce. Prava sezona za svinjsko pečenko, božični prazniki, je namreč že minila. Kakor v Nemčiji ne sme manjkati božična gos, tako v Srbiji v normalnih časih ne sme na božični mizi manjkati odo jek. Slastno pečenko z obilnimi dodatki pojedo v družinskem krogu, le odojkovo glavo prihranijo družinskemu poglavarju za novo leto. Dober nauk Pred stoletji je neki japonski cesar razstavil v svoji palači 20 zelo dragocenih porcelanastih v|z Ker so bile to velike umetnine, jih je cesar skrbno čuval. Nekega dne mu je pa nerodni sluga eno razbil. Razjarjeni vladar je nesrečneža obsodil na smrt. Tedaj je pa prišel v cesarjevo palačo sivolas duhovnik in ponudil se je cesarju, da mu bo razbito vazo zlepil tako dobro, da se ne bo poznalo, da je bila razbita. Cesar sam ga je odvedel v sobo, kjer je imel razstavljene vaze. Tam je pa dvignil svečenik palico in še preden ga je mogel presenečeni vladar zadržati, je razbil vse njegove dragocene vaze. -- Nesrečnež kaj si pa storil? — je zakričal ce sar. Svečenik mu je pa mirno odgovoril: Storil sem samo dolžnost. Eden tvojih podložnikov bo zgubil glavo zaradi_ ene same vaze. Hotel sem preprečiti, da bi doletela enaka usoda še druge tvoje podlož-nike. Naj ti zadostuje moje življenje. Cesar si je pa potem premislil, zahvalil se je pogumnemu svečeniku za dober nauk. na smrt obsojenega služabnika je pa pomi-lostil. ______ Rontgenavi žarki — delo naključja Kakor moramo večino velikih izumov in odkritij pripisati golemu naključju, tako je bilo tudi z rentgenovimi žarki. Neki laborant, ki je delal po navodilih velikega fizika Wilhema Conrada Rontgena v njegovem laboratoriju, je nekoč slučajno na. stavil roko pred žarke rontgenovega aps<-rata. In kot prvi človek na svetu je vilel lastne kosti. Seveda je to takoj povedal svojemu predstojniku in tako je bila odkrita važna lastnost rentgenovih žarkov. ki so v svoji funkciji omenjeni barvni kategoriji lahko nasprotni. Zaenkrat prevladuje v švigljevi izbiri barv in v težnji po tonskem koloriranju s pomočjo pla-vih in rumenorjavih odtenkov Jama. V kolikor je naša kritika šolanje na domačih tleh priporočala kot hvalevredno življenje v duha in tradicije slovenskega slikarstva, tako naj spremlja tudi švigljeva prizadevanja, podobno, kakor je sprejemala formalni vpliv Jakopičeve šole (na pr. v slučaju zgodnjega Pavlovca). švigelj je mogel zato največ znanja pokazati v krajini, kjer se je pomudil nekoliko ob znanih domačih motivih (»Ob Savi«, »Ob Ljubljanici«, »Uršulinke«, »Pogled iz Kamniške Bistrice«), nekoliko pa tudi ob vedutah s potovanja v Italiji (»Jutro ob Tiberi«, »Villa Borghese«.) Da ne postane stvar utrudljivo vsakdanja, površna in banalna, je treba naprezati vse čute in vso iznajdljivost, kar je premoreta slikarjevo srce m razum; pa tudi poezija razpoloženja m odvisna cd določenega osnovnega ali predmetnega značaja krajinskega sujeta, temveč edinole od notranje sile slikarskega m umetniškega izraza. Kljub doseženi lagodnosti in bistrini opažanja, ki je poprečno že dovolj spretno, bo potrebno v bodoče še bolj premišljeno spajati barvne in tonske vrednote, švigelj preizkuša tipajoč svojo slikarsko inspiracijo ob različnih impresijah naših domačih vzorov: poleg evidentno Jamovega načina čutimo na pr.: v »Aktu ob oknu« Sternenovo virtuozno nabreklost ali pa A. G. Kosove ploskovne poudarke v zanimivi skupinski kompoziciji »V gostilni«. Ne glede na merebitne neskladnosti poilretnih študij je švigelj le pravilno občutil potrebo po svežih in či» ronika * Smrt vitezov železnega križa. V borbah ob srednjem Donu je padel vitez železnega križa narednik Schvvertherr, ob Ladoekem jezeru pa vitez železnega križa podčastnik Fraps. — Padli stotnik Reinhol 1 KnacKe, vcdja nočnega lovskega krdela je bil po smrti odlikovan s hrastovim .listom k viteškemu križcu. Je ISO. vojak nemške vojske, odlikovrm s hiastovim listom. «* Nov guverner DJlmazie. Za novega guvernerja Dnlm?.z'e je bil s Kraljevim dekretom imenovan nar. sv. Franoosco Giunta, čigar ime blcst mod prvimi bojevniki fašističnega gibana. Dosedanji guverner D:lmaze B^stjanini je bi, kak r znano, pozvan v zunanje m nistrstvo v Rimu. * Manifestacija italijansko - nemškega prijateljstva v Triestu. V Tr cškem kinematografu »Impero« so te dni pred vaj: .j f:lm, ki je pr kazoval dokumente o sedanji vojni. Predstavo je pcsetilo mnogo - bčin-stva, ki je na koncu predstave izražalo svoj: hva'ežnoat prirediteljem z živahnim ploskanjem. * Italijani v vojnah preti Rusiji. General dr. Ulrico Martell; b te dni predaval v Tr'e„tu o udeležbi Ita'.i;anov v vojnih po- • hodih proti Rus.ji v let h 1812 n 1853. Njegovo predavanje bodo spremljale skeptične si ke. * Smrt znanega scenografa v Rimu. V Rimu je umri nenadne smrti znani slikar Ettr.re Pclidori, vodja seenografskega studia Kr. Opernega gledališča. Za to ustanovo si je pokojnik stekel velike zi:sluge. * Duca di Calabria pri papežu. Svati oče je sprejel te dni s svečanim ceremonialom v pesebni avdijenci Duca di Calabria s čia-ni njegove družine ter se je zadržal z njimi dalj č:sa v prisrčnem razgovoru. * Kulturni film o Rimu. V Rimu so dovršili niz kulturnih filmov, ki imajo za predmet italijansko prestolnico. Tako je Rafael Saitto v zvezi z nekim sodelavcem izgetovil film »Coloseum«, ki prikazuje zgodovino te zgradbe od cesarja Vespasia-na do danes. Pripravlja te tudi Jilm z naslovom »Rimske posebnosti«. * Manifestacija italijamko-japonskoga tovarištva v Rimu. V kinogledališču I ti? k a v Rimu se ie v: š.la. te dni velika manifestacija italijansko-ja.ponskega tovarištva. Ma. if estaci je so ss udeležili v posebno veli_ kem številu železničarji. Japonski delegat Todi je govoril ob tej priliki o temi »Nipon in duša Rima«. Manifestacija se je končala s predavanjem dveh fiimov, katerih prvi prikazuje Japonsko, drugi pa "ojno na področju Tihega oceana. * Zadnji nemški poslanik na Dunaju umrl. Na svojem posestvu v Philippsburgu na vzhodnem Friziškem je kratko po iz-poljenem 80. letu umrl Botho grof Wedel, zadnji poslanik cesarske Nemčije na dunajskem dvoru. Poslanik Wedel je prišel na Dunaj 1. 1916. in je ostal tam do razsula donavske monarhije. L. 1919. je izstopil iz državne službe, v kateri je služil še pod Bismarckom. * Italijanska izdaja Goetheja. Založba »Samsoni« naznanja izdajo najvažnejših Goethejevih del v italijanskem prevodu. Izdaja je preračunana na*1200 strani ter obsega med drugim »Wertherja«, katerega bo prevedel L. Graziani, več dramat-skih pesnitev ter »Resnica in izmišljava« v prevodu E. Sole. Celokupna izdaja bo pod vodstvom Lavinee Mazzucchetijeve. * Napotki za izvajanje 48urnega delovni-ka. Minister za korporacije v Rimu je izdal posebno tolmačenje z napotki za izvajanje 48urnega delovnika na te len, ki je predpisan z najnovejšimi ukrepi vlade v zvezi s sedanjo vojno. 48urni delovnik se bo začel izvajati najpozneje z 31. marcem. « Liktorska ustanova za ribolov. Ped predsedstvom Genovskega vojvode se je v Benetkah sestal svet liktorske ustanove za ribolov. Na sestanku so se zborovalci najprej pokl:nili spominu ribičev, ki so izgubili svoja življenja zaradi vojne, po-potem pa so razpravljali o podporah za ribiče, katerim naj se omogoči boljša eksistenca. Določeni so bili tud; ukrepi za preskrbo s rc t. * Registracija povratnikov iz Vzhodne Afrike in z Egejskih otok°v. Ministrstvo za notranje zadeve v Rimu je odredilo, da se morajo vsi povratniki iz Vzhodne Afrike in z Egejskih otokov registrirati pri občinah. kjer so se nastanil Li po povratku v Italijo. Anagrafski uradi v italijanskih mestih bo I o v omenjenih primerih vpisali povratnike v svoje sezname, ne da bi čakali preteka predpisanega roka, ki velja sicer za ostale državljane, kadar se naselijo v novem kraju. * Novi predpisi o zbiranju in razdeljevanju jajc. Iz Rima poročajo, da bo v krat- stih barvah, ki jih naj neumorno preizkuša in ki naj mu tudi za naprej ohranijo njegovo nagnjenje do slikarstva. F. š. Gstdonljeva »Mirandolina" Bilo je--- pred približno petnajstimi leti, v režiji pokojnega pisatelja in ravnatelja Drame, Milana Puglja. — »Mirandolina«. Takrat je zazvenela kaskada Poloničinega smeha preko našega odra in vloge so bile zasedene z izrazito karakternimi igralci. Takrat je bilo tako... Bilo je pred približno osmimi leti — morda več, morda manj — ko je Ljubljana prepevala popevko iz »Sluga dveh gospodov« v režiji Cirila Debevca. Bilo je kakor epidemija. In gledalci dolgo niso pozabili zastorja z živimi glavami oseb iz igre, ki so prepevale svoje usode. In dolgo niso pozabili okretnega Daneša z njegovim zvijačnim in hkratu pesimističnim nasmeškom, ki ga more imeti samo tisti, ki je menjal veliko različnih gospodarjev. Bili sta torej dve srečanji z Goldoni-jem v velikih, velikih razdaljah. Bilo je kakor izgubljeni zvoki mozartovsksga Ca-priccia, kakor bežen vonj, ki se je izgubil bogve kam. In. treba je zbuditi zaspani spomin na avtorja, ki se nam je odmaknil nekam daleč... Goldoni je bil advokat in imeniten gospod. Z naslovom komornega svetnika. In vendar je odvrgel svečani črni talar in ga zamenjal za — čestokrat zakrpano — p:sano suknio gledališkega poeta. Iz zakona s preblago-rodno damo Justitio je ušel v naročje kem objavljen nov ministrski dekret o pobiranju in raz leljevanju jajc. Ta posel bodo vršile posebne pcblaščene tvrdke, ki bodo morale tudi skrbeti, da se boio jajca pravočasno vlagaJa, shranjevala ter razdeljevala upravičencem. * Povratek priljubljene bolniške strežnice v domovin*', v' Domodosolli so te dni sprejeli strežnico Rlečega. križa ."sestro Mario Mcalli, ki se je po triletni odsotnosti vrnila iz Vzhodne Afrike v domovino. Moallieva ;e bila zaposlena v bolnšnici Piemontske princese v Adis Abebi in se je živahno ude-[ leževala tudi delovanja ondotnih ženskih i fašijev. Angleži so jo po zaeodbi Abes.nije j internirali v Diredaui, od tam so jo poslali i v Asmaro in zdaj se je vrnila iz Vzhcdne ■ Afr.ke v ".omači kraj. Rojaki so jo sprejeli j z odprtimi rokami in so ji takoj preskrbeli i zaposlitev v domači bolnišnici. | * Novinar žrtev avtomob lske nesreče. V soboto 6. februarja je hotel 491etni profe-i ser Paoio Tentarelli, stenegraf pri listu »II Secclo«, prečkati trg Vittoria v Genovi. V tem jo pridrvel iz nasprotne smeri avtomobil, g apolrl in mu prizadejal težk- po-. škodbe. Pretresel si je tudi možgane in lcrnalu po prevozu v bolnišnico je umri. Po-kcinik zapušoa vdovo in tri otroke. * Pričotek razprave proti morilcu Trocke-g-n. V Mexico City se je začel proces prsti Jacku Momardu, ki je obtežen, da je v av_ gi-stu 1940 umoril Leona Trockega. Proces, ki se je zaradi raznih zadržkov zakasnil za dve leti, vzbuja veliko pozornost. * Razprava, ki se vleče že 7 let. V Genovi imajo sodno razpravo, ki se vleče že 7 let in ji še vedno ni videti konca. Dva mladoletna fanta z imenom Circello in Po-desta sta leta 1936. razžalila žensko Fran-cesco Panisa in njeno hčer Mario Rivara. Proces zaradi razžaljenja časti so večkrat obnovili, bil je pa zaradi zaslišanja novih prič vedno zopet o1.goden. Zdaj pričakujejo, da ga bodo po sedmih letih mogoče vendarle zaključili. * Osem dni je ležala v strugi hudournika. V hudourniku Ma-.-a pri Novari so našli truplo Liberate Franzoni, vdove Bianchi, ki je odšla iz domače hiše prel 8 dnevi ter se ni več vrnila. Napotila se je k maši, zaradi teme in megle pa je najbrž zašla v vodo, kjer je utonila in so jo našli šele čez 8 dni. * Lavina ga je zasula. Pred dnevi se je skupina štirih turistov iz Salzburga podala na Miihlsturzhorn. Ko so hoteli prečkati neko snežišče, se je odtrgal snežni plaz in enega izmed planincev odnesel s seboj. Snežne mase so ga tako glob:ko zasule, da je b% ko so ga rešili iz snežnega objema, že mrtev. * Utonil je, ko je iskal utopljenko. 56-letna služkinja Giulia Alberto je padla te dni v Brescii v nek kanal in je utonila. Kmet Giovarmd Micheli je hotel potegniti truplo utopljenke na suho, pri tem pa je izgubil ravnotežje, padel v vodo in utonil. * Miši so uničile dragocene dokumente in nekaj bankovcev. V Imperii ima svoje poslovne prostore neka oljarna. Ko so te dni olprli pisarno, da bi vzeli iz nje dokumente, so ugotovili, da so papir na drobne koščke zgrizle miši, ki so se pregrizle tudi do blagajne, kjer so uničile za 500 lir bankovcev. * Do smrti se je oparila. Triletna deklica Renata Gatti iz Lissona je jedla košček kruha na dvorišču, kjer se je grela voda v veliki posodi. Dekletcu je kruh padel v krop, nakar se je Renata sklonila, da bi ga pobrala iz vode. Pri tem je prekucnila po- Pisatelj France Novšak, sodo in se polila po životu ter dobila takšne poškodbe, da je kmalu po prevozu v bolnišnico umrla. * Drago plačan dremež. 50-letna Kar-mela Restaino, laetnica kavarne v Bo-logni. je pred dnevi dvignila iz banke 120.000 lir, da bi z njimi plačala svoje obveznosti. Denar je shranila v ročno torbico. ki jo je nosila vedno pri sebi. Te dni je z ročno torbico v naročju nekoliko zadremala, med spanjem pa so jo neznanci okradli. Odnesli so ji vseh 120.000 lir, torbico pa so ji pustili. * Na predvečer poroke je izginila. 32-letna Maria Silvestri iz Garlacca pri Va-lenci se je imela v kratkem omožitl. Te dni se je odpeljala v smeri proti Pavil, kamor je bila namenjena, da bi uredila stanovanje. Toda na cilj ni prispela. Obveščene so bile pristojne oblasti, ki Silve-strijevo iščejo, vendar doslej brez uspeha. * Tatovi so ukradli 100.000 lir. Gugliel-mini Magenti v Comu je nedavno umrl mož. Da bi laže preživela izgubo, se je vdova za nekaj dni odstranila iz stanovanja. To priliko so porabili neznani tatovi, ki so vdrli v stanovanjske prestore ter odnesli vdovi več preprog, nekaj perila, srebrnine in porcelana v skupni vrednosti 100.000 lir. Tatvina je bila naznanjena oblasti, ki je uvedla preiskavo. IZ LJUBLJANE u— čemerno, oblačno vreme. Po večini smo že računali, da je zima v kraju. Saj se je začetek meseca utfedel s toplim senčnim vremenom. Toda prišlo je drugače. V nedeljo smo dobili nov sneg, ki je kljub drugačnim prognozam obležal. Kolikor je b:lo v torek sonca, ni zadostovalo, da bi pobral snežno odejo. Ozračje je namreč ves dan tako hladno, da sneg le počasi kopni, čez neč pa vedno na novo zmrzne. V torek je znašala najvišja temperatura 1.5° C. Ponoči se je ohladilo in je včeraj zjutraj živo srebro kazal j —2.2° C. Dopoldne se je nekaj časa ponujalo sonce, potem pa so oblaki zagrnili nebo. Barometer kaže padec zračnega tlaka, kar nam obeta spremembo vremena. u— Danes se je vršila bilančna seja upravnega sveta Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, na kateri se je obravnavala bilanca za poslovno leto 1942. Vkljub težkim prilikam v katerih Se nahaja gospodarstvo, je zavod vendarle primeroma dobro zaključil to poslovno dobo. Cisti dobiček, ki znaša L. 959.684.89 je sicer manjši od prejšnjega leta, omogoča pa izplačilo dividende v dosedanjem obsegu. Občni zbor je sklican za 2. marca t. 1. ob 11. uri. u— VIII. simfonični koncert, ki je bil napovedan za penedeljek 15. t. m., se bo vršil v ponedeljek 22. t. m., ker je del simfoničnega orkestra tekoči teden močno zaposlen v Operi. Vstopnice bodo v predpre-daji od srede 17. t. m. dalje v knjigarni Glasbene Matice. u— Pianistka Emilija Demovškova. ki že več let deluje v Ljubljani, je prvič javno koncertirala decembra predlanskega leta in imela takrat zelo laskave ocene. Tako pravi eden izmed naših kritikov: Demovškova se je prvikrat pojavila v ljubljanski koncertni dvorani, pa si je s svojim odl č-nim nastopom osvojila srca poslušalcev, ki so bili izredno hvaležni za velik umetniški užitek ki jim ga je nudila pianistka. Drugi zopet poudarja njeno solidno Igro, pclno najč'stejših umetniških stremljenj, katerim daje polnega izraza v svojem zrelem dognanju. Letošnji njen koncert bo jutri v petek, dne 12. t. m. v mali filharmonični dvorani in na sporedu ima dela, ki so j1 h napisali skladatelji: Martucci, Suk, De Fai-la, Chopin in Liszt. Na koncert domače umetn'ce opozarjamo. Začetek bo točno ob pol 7. v mali filharmonični dvorani. Pred-prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— Vodnikova družba sporoča, da so letošnje knjige v drugi nakladi dotiskane. Vsi eni člani, ki so do 20. januarja t. 1. prijavili svoje članstvo, dobe letošnje knjige tam, kjer so se prijavili. Dobe j'h pa tudi še člani-zamudniki, ako se takoj prijavijo in dokler traja zaloga. u— Pozivamo vse rejce koz, ovac, prašičev, kuncev, perutnine itd., kateri do sedaj niso prejemali krmil za živali pri Malem gospodarju, Gallusovo nabrežje 33, da se prijavijo ob določenih dneh v zgoraj omenjeni pisarni zaradi popisa živali in prejemanja krmil. Pisarna sprejema prijave samo dopoldne in sicer: 15. fe- pisec romana »Nemir srca«, ki je začel izhajati v »Jutru«. O pisatelju Novšaku poročamo danes v Kulturnem pregledu. D Duce nel Ventennale della fondazione della Milizia., parla ad uno schieramento di Battaglioni di Camicie Nere — Ob dvajsetletnici ustanovitve Milice govori Duce postrojenim bataljonom Črnih srajc bruarja črke A do G, 16. februarja črke H do L; 17. februarja črke M do R; 18. februarja črke S do ž; 19. februarja zamudniki. u— Licitacija zastavljenih predmetov bo v petek 12. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih mestne zastavljalnice na Poljanski cesti št. 15. Opozarjamo, da je z odločbo Vis. Komisariata za Ljubljansko pokrajino 2% odpravnina zvišana na 47c. Zastavna doba predmetov ostane natanko šest mesecev ter po preteku te dobe predmeti zapadejo. Iz Hrvatske Pogodba o pravni pOmoči z Bolgarijo. K podpisu bolgarsko-hrvatskega sporazuma o pravni pomoči bo 14. t. m. odpotoval v Sofijo pravosodni minister dr. Artukovič s posebnim odposlantvom. V spomin stalili grajski m junakom. Hrvatsko časopisje posveča dolge članke v spomin žrtvam za zapadno kulturo prel Stalingradom. »Hrvatski narod; med drugim piše, da je hrvatsko ljudstvo poseor.o ponosno na to, da so se njegovi sinovi berili kot prostovoljci na vzhodnem bojišču za bodočnost Evrope, žrtve evropskih junakov pred Stalingradom niso bile zaman, j »Nova Hrvatska« izvaja: Za hrvatsko 1 ju 1 - j stvo je važno, da tudi tokrat v odločilni borbi za bodočnost Evrope ni izostalo. Hrvaški narod je ponosen na to, da so se hrvatski vojaki ramo ob rami borili z najboljšimi vojščaki sveta. Medtem ko se hrvatski narod globoko sklanja pred žrtvami, je poln ponosa in hvaležnosti zanje. 20. januarja. Sprejeti so bili samo delavci, ki so že zaposleni v rudnikih. Za pospeševanje čebelarstva v Srbiji. Da bi se ekonomski in okrajni kmetijski referenti kragujevačkega okrožja po J robno uvedli v eno najvažnejših panog kmetijske proizvodnje, v čebelarstvo, je bil v Kragu-jevcu zanje prirejen poseben čebelarski tečaj. Enake tečaje nameravajo prirediti tudi po drugih okrožjih. Iz Srbije Minister za socialno politiko je dobil pomočnika. Predsednik vlade je postavil dr. Srboslava Djeniča, referenta epidem. oddelka beograjske občine za pomočnika ministru za socialno politiko. Ukinjena poštna direkcija v Cačku. Mi -nistrski svet je na predlog ministra za pošte sklenil, da se uk ne poštna d'rekcija v Cačku. Likvidacija se mora izvršiti do 31. marca t. 1. Beograd se je z°pet povečal. Min strski svet je izdal naredbo, da se dosedanja ob-č'na v žarkovu priključi v sestav občine mesta Beograda. Rudarski tečaj v Arandjelovcu. Po odločbi ministra za narodno gospodarstvo jc državni zavod za pospeševanje industrije in obrti odprl v Arandjelovcu polletni rudarski tečaj za rudnike Oplenac, Orašac in Vrbino. Tečaj ima nalogo, vzgojiti kvalificirane rularje kopače in pomožne kopače. Pouk je praktičen in teoretičen. Absolventom tečaja, ki bodo položili končni izpit, se bo skrajšala predpisana 31etna doba za dosego polne kvalifikacije za pol leta. Stroške tečaja nosijo deloma imenovani zavod, deloma rudniki. Vpisovanje je trajalo do Dr&frne zanimivosti Psi bodo vodili slepce. Madžarski vojni minister je izlal odredbo, da bodo vojni slepci dobili pse, ki jih bodo vodili. Društvo madžarskih gojiteljev psov je že prejelo naročilo iz sposobnih pasjih ras izvežbatt določeno število psov za vodstvo slepcev. Oklepne trgovske ladje. Predsednik angleških mornariških inženjerjev Burn je v londonskem časopisu :>Daily Mail« kot poslednje sredstvo proti uničujočim posledicam nemških podmornic najavil gradnjo kombiniranih trgovskih in vojnih ladij. Nove ladje bodo obdane "s težkimi oklepi in opremljene s tako močnimi stroji, da bodo lahko vozile hitreje od podmornic. V utemeljevanju tega načrta je Bum izjavil, da je imela Nemčija v sedanji pomorski vojni takšne uspehe s podmornicami, da je nujno potrebna rešitev iz tega položaja. Skrajšana policijska ura v Berlinu. Po »Kolnische Zeitung« povzemamo, da je bila policijska ura za berlinske gostinske obrate skrčena od 24. na 23. uro. Nova zastava Severne Kitajske. Službena zastava Severne Kitajske bo odslej enaka kakor jo ima nacionalna vlada v Nas-kingu, namreč belo sonce na medrem polju in rdeči pollagi. Izobešanje s;are pelibarvne zastave, ki je bila uvedena ob ustanovitvi kitajske republike 1. 1911., je z veljavnostjo od 9. t. m. prepovedano. V loteriji je zadel 233 759 lir. Nicola Bar tel ot ti je stavil v loterijski poslovalnici v Rimu 50 lir. Stavil je na številke S. 11 in 84. Vse tri številke so bile izžreban,? in Bartclotti je z:del 233.750 lir. V isti poslovalnici je nekaj dni pred Bartolottijem zadela neka druga eseba 100.000 lir. Ameriški vojaki ne smejo piti močnih alkoholnih pijač. Iz Washingtona poročajo, da je ameriško vojno ministrstvo prepovedalo pestreči v lokalih pripadnikom vojske z močnimi alkoholnimi pijačami, častniki in vojaki ameriške armade smejo piti samo pijače, ki vsebujejo do 3.2 odstotka alkchola. Angleške žo»ne in vojna preizvodnja. Minister Bevin je nedavno izjavil v spodnji zbcrnici, da je bilo v Angliji 8,670.000 žena. pritegnjenih v vojaško službo. Med njimi, je 3 in pol milijona perečenih ali vdov z otroki pod 14. leti. ljubice Fantazije. Tam se je počutil doma. Ni maral plemiške tradicije in plemstva. Ljubil je ljudstvo. Čutil je, kako prehaja tradicija v spako. Toda čutil je tudi, kako postaja živi in zdravi utrip ljudske commedie dell'arte bolan in nenaraven in kako kaže prve znake agonije. Treba je bilo zdravilne injekcije. Prvotno sproščena beseda je postala neotesana, svobodna kretnja je uhajala preko mej spodobnosti. Tedaj — zavora! Prevzel je like iz commedie dell'arte. Živele so od improvizacije igre in besedila. Pri njem pa so dobile oporo v izoblikovani napisani vsebini in besedilu. Toda prehitel je organski razvoj. Tradicija je bila še preživa in premočna. Igralci komičnih vlog so mu uhajali nazaj na polje improvizacije. Le ljubimski pari in resnejše figure so ostale zveste njegovemu besedilu. V njegovih igrah se čuti Molierov vpliv, tako, da so na sredi med nebrzdano sproščenostjo commedie dell'arte in Moliero-vo umetniško odtehtanostjo. Fantazija ga je zasipavala z bogastvom Ho' N~*v-r>i ie neštevilne komedije, komentarje k dnevnim dogodkom in drugo. . .. g.euališka zgodovina omenja kako dvanaistorico najznačilnejših — vse druge so več ali manj variante tega ducata. Največ igran je poleg navedenih dveh iger »Lažnik«. Commedia d e 1 l'a r t e , na kateri je zrasel Goldomjev slog, je izrazita stvaritev močnih igralskih osebnosti z bogato domišljijo in neizčrpnim bogastvom ustvarjanja. Commedia dell'ar-te je najčistejši teater. Teater brez ber-gelj literature, brez zunanjih pripomočkov; teater duhovitosti in sproščenosti, intuitivnosti in invencije. Vsa teža je slonela na igralcih, ki so bili obenem avtorji vsebine in vlog in igralski improvizatorji. Naslonjen na to tradicijo je pisal Goldoni igre, ki so predpostavljale vse to. »Mirandolina« je dete te dediščine. Rokokojski »petit rien* — majhen nič, igračka, ki zablesti ob domiselnosti igralcev. Je kakor posoda iz stekla, ki ji da polno vrednost šele barvana vsebina, ki daje njenim linijam plastiko in njenim facettam sijaj. Je kakor Mozartova glasba, ki je ob interpretaciji diletantov prazno zvenčkljanje, a ob igri pravih umetnikov — doživetje. Zato vsaka Goldoni jeva igra — prav kakor »Mirandolina« — z igralci stoji in pade. Za človeka brez fantazije je delo dokaj prazno. V njem nastopajo trije bolj ali manj domišljavi plemiči in plebejec, natakar — ki tekmujejo za ljubezen in naklonjenost muhaste krčmarice Mirandoli-ne. Končno zmaga natakar Fabrizio. V vso lahkotnost igre zveni molierovski motiv »svoji k svojim«. V treh plemičih je podal plemiško nadutost, razsipnost, obu-božanost, stiskaštvo. Ti trije plemiči so bližnji sorodniki likov iz commedie del-l'arte, duhovno omejenih smešnih figur; medtem ko sta Mirandolina in Fabrizio kaj podobna Colombini in Pulcinellu, predstavnikoma umstveno zdravega in bistrega preprostega naroda, ki nadmodri s svojo prebrisanostjo dekadente. Vsebine je, kritično gledano, malo; kar najmanj. In ostane nič, če ne dihne v te mrtve lutke živa iskra fantazije, ki da vsaki njeno značilnost in pravilno odtehtanost v medsebojnem razmerju. In zato je Goldonija igrati težko. Težje kot marsikaterega sodobnega problematika. Zakaj Goldoni je izrazit slog. In naše gledališče še nima goldonijevske tradicije. Pač pa kaže voljo, da bi jo ustvarilo. Ima pa za seboj precej Moliera in to je v tem primeru precejšnja opora, vendar še ne vse. Uprizoritev V zvezi s prej povedanim hočem reči, da čaka režiserja Jožeta K o v i č a preizkušnja v interpretaciji Goldoni jevega sloga. In tudi igralce, kajti tisti dve davni predstavi sta že dolgo pozabljeni in pre-raščeni z neštevilnimi drugimi slogovnimi doživetji in vživetji. Goldoni je v šumi novih italijanskih pisateljev klasik, zato to srečanje z njim ni vredno manj, kakor s kakim Mozartovim »petit rien-om«. In čeprav je majhen nič — ali morda prav zato — mora biti tembolj slogovno čist. sicer ti ne da užitka, ki ga lahko vsebuje. Nalijte to čašo ... Maša Slavčeva ZAPISKI Klasiki italijanske filozofije Riccardo Miceli poroča v »Meridiano di Roma« o kulturno pomembnem načrtu Kr. Zavoda za filozofske študije v Rimu. ki je pripravil za založbo Vallecchi nacionalno izdajo klasikov italijanskega mišljenja. Omenjeni zavod je bil ustanovljen pred šestimi leti za »pospeševanje in vzpo-rejanje« spekulativnih proučevanj: na čelu mu je Balbino Giuliano, vodi pa ga znani filozofski pisec Enrico Castelli. Zavod za filozofske študije izdaja »Archivio di Filosofia«, poleg tega organiz'ra predavanja in daje razne kulturno pomembne vzpodbude. Tako je po njegovi zasnovi začela izhajati pri založniku Bocca zbirka »Pensatori italiani«. Iniciativa za nacionalno izdajo klasikov italijanske filozofske misli je tem pomembnejša, ker so dela mnogih manj znanih piscev te vrste že zdavnaj težko dostopna in se je mnogokrat občutila potreba, da izidejo v novih, kritičnih izdajah. Zasnovana nacionalna izdaja pomeni velik dogodek v italijanskem filozofskem slovstvu. Obsegala bo dve skupini: »Clas-sici del pensiero medioevale«^in »Classici del pensiero umanistico e r:nascimenta-le«. Prvo serijo začenja sv. Tomaž Akvin-ski s sv. Bernardom, sv. Bonaventuro. Pie-trom Lombardom in z drugimi, drugo pa Francesco Fetrarca. veliki pesnik, ki je s svojim spisom »De sua ipsa et multorum aliorum ignorantia« začel prvi pogumno zagovarjati Platonovo filozofijo in je s tem odprl pota novemu humanističnemu mišljenju. Ker so največji mislec:, kakor Mazzini, Ro?mini, Gioberti, Manzoni in drugi že dostopni v nekaterih kritičnih izdajah, ne bodo izšli za sedaj v tej zbirki, vendar se je na pr. pri Tomažu Akvin-skem, ki so ga doslej izdajali večidel bo-goslovci, upoštevala potreba laikor.i namenjene kritične izdaje njegovih spisov. Kot prvi primer nove smotrne izdaje italijanskih filozofov je izšla knjiga renesančnega misleca-meniha Sica della Mi-randolla De Homin s diginitate ...« v redakciji Garina. Knjiga prinaša integralno latinsko besedilo in vzporedno z njim ita-lijanski prevod, opremljena pa je z obširnim uvodom in z zgodovinskimi opombami. ki olajšujejo razumevanje tega malo znanega spisa izza časa florentinske re-nesanre. R'ccardo Miceli si obeta, da bo ta izdaja klasikov italijanske filozofije pripomogla k nje pravilneišemu vrednotenju in večjemu uvaževanju. Italija na vzhodni obali Dalmazija, slikovita dežela tisoč otokov, skal ir. zalivov, je z italijansko zasedbo po-tala zo-p.t to, kar je nekoč v zgodov n' že bi a nam-rc" naravni posredovalce med R-rr.c n in deželami osrednje Donave piše dop'sn k »Pe:te-L' yda« iz Snalata Že August jc sira.ra' Dal-mizijo za trdn'a-0 ita'ijanskega i »zemlja in ie 1 zaradi h iepa mesta Aenona la.lera. Na--.•m. Scardora td katerh *nač in- pr.-otap.k v".! 'vr;di in krasne rimske ceste so h- danes vr 'm f.bčud jvan:a Gisv.-ti, mesto rir-.ske pro-v nce Ili ricum Sa f.na ie bilo rcj«-iro mesto c t- ar;a Di .klec.jana k-, je zgradi' pri Aspala= t''j s v o u m"«2"čn. palačo, jedn poznejše«; v 'ata Latnsk' sezrk se ie polar ma pomeša / ' '::i'nimi ilirskimi narečji n tako je nasta ;i maurski dialekt, k- se je sou.rl na Vegllj d- ki nca 19. stulet a Po zlomu - mskega ce-«ar-tva s > rr c1e invazije barbarov toda leta li i -c jc Dalmazija zopet vrnila v :t.il:jansk<> ir r.-no sfero k čemur ie pnpomcgla odprava vc:f/iiske mornarice katere dož je prevzel na <■]■ ■ »Dux Di'mat;ae« Vcnez-jska reoub'ika je uveljavila na tem področju svoje zakone svo' jc:-'k. svojo umetnost in več*a me»ta Dalma zi-- Žara Sebenico. Snalitc. T aii. Ca*taro s me. V odmorih: Predavanje v slovenščini Za* nimivosti v slovenščini. Po končani operi: Poročila v italijanščini. 'V, Kako padajo nemški generali *Tagesipost«~>poroča: V> jutro njih urah 10. januarja se je začela -odločilna boirba za Stalinigrad. Tedaj so Rusi z enournim ognjem noravnoot zasuli branitelie. Naenkrat so topovi utihnili in sovražnik je po zvočnikih pozival k predaji. Zavezniški vojaki so odločno odgovorili >>Ne«, nakar so Rusi obnovili topovski ogenj in prešli v napad. Na zapadnem odseku, kjer so bile zvezni-ške čete le re'.ko pooejarie, se je vneli- borba moža proti možu, v kateri so sedelovaH generali, štabni oficirji, grenadirji, t pni-čarji, pionirji in kolesarji — Nemci, 'Rumu-ni in Hrvati — ramo ob rami, upirajoč se velikanski premoči. V borbi od blizu sta tedaj padla generala Hartm-mn in Stempel z mnogimi drugimi častniki in vojaki. Nemška razstava v Ankari Ob otvoritvi razstave nemške gradbene umetnosti v državni razstavni palači v Ankari pod pokroviteljstvom turškega ministre. javnih del je nemški, poslanik von Pa-pen v nagovoru na zbrane dostojanstvenike naolašal, da je prav gradbena umetnost ustvarja svoja naiznamenHe^ša dela v največjih dobah človeške zgodovine. Zato je prav, da pokaže svoje uspehe na polju gradbene umetnosti narod, ki se x>rl za svojo boljšo boločnost. Govornik je .lagla-šal, da ni morali vsi narodi,_ki se, zavedajo svoje civilizatorične odgovornosti graditi svojo bodočnost na temeljih socializma. Razstavo nemške gradbene umetnosti v Ankari je organiziral generalni gradbeni inšpektor minister Speer. Moda Lepota stvarstva je zaklad, iz njega le nam treba je jemati! Moda skrbi, da moškim nd treba vedno menjavati misli o eni in isti ženski. Vitke ženske so hrbtenica mode, polne ženske pa njen hrbet. Odkar ni več grdih žensk, temveč le slabo oblečene, so lepe ženske jezne na modo. * Moda erotizira življenje. Ce objamemo obleko za 3000 lir, spoznamo prepozno, kdo je v obleki. Večerne obleke so često tako indiskret- ne, da je vsaka zvedavost odveč. * »Nisem te prevarala. Saj Imam vendar še vedno lanski kožuh!« * Krajci ženskega klobuka, ki pokrivajo oči. pomenijo: »Hočem, da me mnogi poznajo.« ženske padajo tudi v kratkih krilih. Gre samo za kakovost. Svila slepi ljubimca, mož pa spregleda. « Biseri že davno ne pomenijo valute solz, temveč zlatnike. * Ce je moda preveč enostavna, propadejo krojači, če pa je preveč komplicirana, so v konkurzu možje. « Dekoltirana pisateljica sličl gospodu, ki je pozabil srajco. Odkar so obleke tako drage, so ženske zopet strastne. Tiho in mirno je še v prirod' in vendar je nešteto znamenj, da se v tej tajinstven- tiš ni poraja mlado leto. Bolj redko prodre sonce skozi geste megle in kamor se oko ozre. naleti na zastore oblačja za kater ini se skrivajo venci grintavih. visokim čerem podobnih planin, pehoščena gorovja in skromn ho'm- Trda veča se vedno bolj presledek med davi m dre-vi. raztegujejo se dnevi in vzlic naraščajoči, mili svetlobi se osvobodi srce polagoma čuta otožne tcsnt.be vseli se pa vanj rad^tna nada in nemirno hrepenenje po lepš h dneh V dc-glcdnem času bo Strbog. ki zapoveduje vetrovom. razpršil meglice, zavladal bo vcdr Sveto-vir in ponovno bomo gledali pod s njim. jasnim svodom kmalu po svečanu prelesti naše lepe domovine, njene visoke, v bleščeči belini se lesketajoče snežn ke. zavalovljcnemu morju podobno zeleno gorovje, mc-d njim pf krotke, svetle livade Zima je vsekakor nujno zlo. Ker pa ni zla. da bi ne bilo zraven trohice dobrega, nam hudi sneg in led pospešujeta razpad nešteto bitij rastlinskega sveta, ki so v pozni jeseni legla na vlažna tla, k počitku brez vstajenja. Medtem ko opravljajo sneg in 'ed in tudi dež, ki smo ga bili ietos izjemoma dc» ležni na svečnico. svoje delo bolj na debelo, se pa trudijo na površini zemlje kakor tud' pod zemljo nešteti pritlikavčki med prit' kavčki za temeljit razkroj na drobno. To so pravcati, ne dvomno pa najmanjši kem ki iz prastare ga rodu glivic-cepljivk ki imajo v priredi silno važno vlogo: brez njih bi se spremenili zeleni predeli v obupne puščave Po mnenju učenjaka Osborna so samevale že davno pred pojavom katerega koli drugega ž valjenja za časa zemeljskega praveka na naši, tedaj še pusti obli. Zdaj morajo h teti, svečan je kratek, v sušcu se je pa napovedala Deva in do tedaj morajo biti mehke zelene preproge pretkane z neštetimi cvetlicami. Tudi na našem večernem nebu je zapisano, da ni več daleč čas, ko nam prde Vesna v vas, kajti zgodaj že vzhaja na jugovzhodu orjaški lovec Orion, ki je že v starih časih slovel po svoji lepoti. Prostrane poljane vsemirja so mu bogovi poklonili za njegovo udejstvovanje. Sin je bil gospodarja nad morji, povodnega moža. zaljub:' se je pa svojčas v boginjo Zario. ki dviga vsakodnevno z rožnatimi, nežnim p-sti temno tančico noči. Hitro ko se zmrači med 6 in 7. uro zvečer, se pojavlja nad Obzorjem spo» znamo ga pa lahko po pasu. v katerem se svet* likajo trije enaki demanti. Če potegnemo navpično na pas med zvezdami Be'eigeuze nad pasom in Rise! pod pasom premeo. se nam prikaže podoba knža ( : ) v poševni, kasneje jia v navpični legi; še pet drugih zvezd pa tvori celotno ozvezdje Vedno više.-se vzpenja lovec na nebu. postava se zravna m ko lovi nroti zapadu 2a vidimo v vsej njegovi lepoti V levici vihti svoj kij proti B ku, ozvezdju, v katerem so zapopadeni tudi gostosevci. ;ata zvezdic, ki vzhaja v po'etju v trudnopozni noči Tri ki jo pesn k Ilijade omenja pod imenom p 1 e j a d e v zvezi s padcem Troje. V taki noči so grški junaki neerpaženo zapustili lesenega kenia. v katerem so biTi skriti sredi Troje. ,jr, -znenadili prezaupljive Trojance. Pod lovcenj:bežita zajec in golob, na levi pa spremljata Oriona dva psa. V višini glave fBetei-Ccuze) je Mali pes. niže pa V e 1 i k i pes, ki mu je Siri j največja zvezda 'n na katero nilctimo v podaljšku pasu na levo. Veliki pes stoji na obali vsemirskega morja, proti kateri prijadra ravno ladja Argos (v obliki trikota). zdaj prestavljena na nebo, svojčas je pa prijadral pa njej junak Jazon iz Črnega morja po Savi in Ljubljanici čez naše Barje do Vrhnike, od kode? so mu ladjo prenesli na Adrijo. Povesti starih Grkov ož;ve v našemu duhu ter nas spominjajo časov, ko se je naše srce napajalo z-vzvišeni m i čustvi spričo podvigov ju* nakov in1 njih posnemanja vrednih značajev. Obuinjmo spomine na vse, kar ie bilo lepo. saj človeško srce potrebuje toliko lepote Po« vsod je je dovolj, na nebu in na zemlji, samo na;ti ji moramo z malo dobre volje in z nčžno-čutnim srcem! Lenota nam Gplememti srce, in ko bodo zavladali v vseh plemenitih srcih enaki pogledi na življenje v vsem na vse. tedaj bo1 nastopila za človeški rod ona pravljična, po srčni omiki porojena zlata doba. o kateri so govorili idealisti vseh časov. Nrav lepo more nam vcepiti le lepota; S sredstvi drugimi doseči to — je zmota. leoo otrok je imel Največ potomcev je imel nedvomno sultan Mulej Ismail, ki je vladal v Maroka od 1672 d,o 1727. Imel je namreč l-OO** otrok. Toliko jih je bilo mogoče dokazat?. ;mel jih je pa najbrže še več. Vsakih lf dni se mu je baje rodil en otrok, sevedf je imel tudi primerno število žen cdnosn«f ijubic. KAJ VEM? IKA\J ZI^AM? 79. Kako se imenuje četvorica glavnih vseučiliških fakultet? 80. Kakšna razl ka »e med električnim motorjem in dinamem? 81. Kaj so planetoidi (asteroidi), kolikšne vel.k.sti so in koliko jih poznamo? « 82. Da si osvežimo spomin na zgodovino. To pot prožimo našim bralcem lepo priliko, da osvežijo svoje kulturno zg:dovin-sko znanje. Slike kažejo po Vrstnem redu (od leve proti desni): 77. K osončju spada devet velikih planetov (glej vpr. 73.). Za presojo njih velikosti navajamo sorazmerne velikosti njih pravih (ne navideznih, maksimalnih in minimalnih) ekvatorskih premerov. Ce vzamemo za enoto pravi- zemeljski ekvatorski premer, ki meri v resnici 52.757 km, imajo planeti naslednje prave ekvatorske premere: - 'Jupiter' 11,186. ' i "Saturn- 9.46«>. NeDtun 4.155," " Uran 3,896, 1. Julija Cezarja po prekoračenju Rubi-kona. 2. Wallenste:na,. ko je izvedel žalostno novico o vojnem porazu. 3. Georgea Wash-ngtona v njegovem domu. Slike vsebujejo razne nemogče stvari- Ali jih lahko naštejete ? * * * Rešitve nalog 9. t. m.: 75. Briljant je brušen, prozoren dragulj, večinoma diamant 76. Pesnitev »Sakuntalo« je spesnil Ka-lidasa v sanskrtu. " Zemlja 1,000, Venus 0,956, r Mars 0,533, , -r Merkur 0,376. O velikosti Plutona, ki so ga odkrili leta 1930., še nimamo podatkov. Prikazuje se nam kot zvezda 15. velikosti, tako da ga lahko vidimo le z najjačjimi daljnogledi Za sedaj smatramo Plutona za skrajni planet osončja. * 78. Za misleče glave. Ce bi voda tekla istočasno skozi vse tri cevi, bi se vodna shramba napolnila v eni uri in dvajset minutah. Zimski motiv z Nizozemskega: oče ln sinko na prijetnem potovanju po zamrzlfl» pretokih In jezerih ŠPORT V slovo zaslužnemu športniku (Pokojnemu Ilirijanu Slavku Pretnarju onkraj groba) Kakor iz jasnega nas je včeraj presenetila vest, da je odšel v večnost odvetnik iz Metlike g. Slavko Pretnar, zaslužni slovenski športnik, o katerem smo ves čas, odkar je zapustil Ljubljano in dal aktivnemu športu slovo, vedeli za gotovo vsaj to, da je zdrav kakor riba. Zdaj ga ni več! O Slavku Pretnarju kot vestnem poklicnem človeku in dobrem športniku objavljamo že na drugem mestu nekaj besed — v slovo od preranega groba. Smatramo pa, da je prav, da temu zaslužnemu športniku posvetimo nekaj vrstic tudi v tej rubriki, v kateri je bilo nekoč njegovo ime zapisano skoraj dan za dnem, zmerom s stalnim odmevom, da je požrtvovalen in vedno pripravljen zastaviti za svoj prvi in zadnji športni klub Ilirijo vse syojo najboljše sile. Kar je pomenila Ilirija v prvih povojn:h letih za ves slovenski šport, toliko je pomenil Pretnarjev »Slavec« zanjo v njenih lastnih vrstah. Videli .smo ga — često tudi za zeleno mizo v bučnih razpravah za športno misel in športno pravico — na zelenem polju v vlogi nogometnega branilca, kjer ni poznal drugega cilja kakor samo rešitve vsake še tako zapletene situacije, občudovali pa smo ga še bolj na atletskih mitingih in vseh različnih propagandnih prireditvah za »kraljico športa«, toda povsod je bil enak: borec do zadnjega, nepopustljiv in zapisan športnim idealom z vsem srcem. Kakor je znal zmagovati, tako je znal tudi prenašati poraze. Bil je eden prvih športnikov med nami, ki so storili slovenskemu športu velike usluge, ne samo po svojih takratnih uspehih, ki so danes že večkrat obledeli, temveč še vse bolj po svojem zgledu, ki so mu navdušeni sledili tisoči mlajših. In, kakor vemo, z lepimi uspehi! S »Slavcem« smo preživeli vsa ona prva leta slovenske športne zgodovine in prebrodi vse one težave in pretresljaje, ki so jih prinesli s seboj prvi početki aktivnega dela na športnih terenih našega mesta kot središča in žarišča vsega športnega gibanja v naši ožji domovini. Težak je bil ta začetek, mnogo železne volje in še več neizčrpne požrtvovalnosti — pa tudi hladne krvi in treznega premisleka — je bilo treba, da je stavba slovenskega športa vendarle zrasla iz tal in so njeni prvi graditelji v poznejših letih že imeli zadoščenje, da njihov trud ni bil zaman. Počasi, toda vztrajno, z novimi in novimi ljudmi je slovenski šport le premagal vse križe in težave razvojne dobe in se polagoma s svojimi najboljšimi predstavniki že tudi uvrstil v mednarodne vrste. Ves ta razvoj je v zadnjih letih od daleč spremljal tudi Slavko Pretnar in prepričani smo, da mu ni bilo žal žrtev in truda, ki jih je tako bogato naložil v temelje slovenskega športa. Zal pa je nam — še bolj zato, ker je bil kot športnik in pristaš športa odfočen in nepremakljiv v vsakem svojem Iklepu — da je kruta usoda tako kmalu rjosegla po njem, ker smo na tihem še zmc#:om računali, da se bo morda — bodisi tam na deželi ali pa spet v večjem središču — prej ali slej spet vrnil v športne vrste. Slavka Pretnarja bi bili vsak čas sprejeli z odprtimi rokami! Mnogo je že pozabljenega iz onih časov pred 20 leti in več, ko je »Slavec« oral ledino slovenskega nogometnega in lahko-atletskega športa, toda tu in tam so le še ohranjeni skromni zapiski o njegovi zgledni delavnosti v vrstah belo-zelene Ilirije Ne bomo utegnili poiskati vsega najbolj značilnega v njegovih neštetih nastopih v vseh mogočih razmerah, ne bomo niti približno mogli zbrati gradiva o njegovih tolikih športnih podvigih, ki so bili za tedanje čase skoraj edinstveni, toda da bi nekoliko orisali Pretnarjev lik kot športnika, bi hoteli ponatisniti nekaj izvlečkov iz prvega slovenskega športnega lista »Šport« (izhajal od julija 1920 do septembra 1922 v lastništvu Športne zveze), ki pravijo med drugim: »Na tekmi Viktorija-Hašk (Zagreb) : Ilirija, ki je bila odigrana 27. junija 192G in je ostala neodločena 1:1, sta bila prav dobra samo dva človeka, in sicer Pretnar I, ki je igral pol igre za dva moža...« Ljubljanska nogometna podzveza je v septembru 1920 uvedla obvezne atletske mitinge, na katere je vsako društvo moralo poslati določeno število tekmovalcev Za trening je bil vsem klubom na razpolago prostor SK Ilirije. Tak^ so- nekoč pravilno trenirali nogometaši, pobuda za to smotrno delo pa je izhajala od Pretnarja. Na tekmi na Haškovem igrišču v Zagrebu, v kateri je dne 18. avgusta 1920 reprezentanca Ljubljane tesno izgubila dvoboj z reprezentanco Zagreba z 0:1, je Pretnar I igral na svojem običajnem mestu desnega branilca. (Napad Zagreba je bil takrat sestavljen iz teh-le nekdanjih »kanonov«: Vragovič, Dubravčič, Šole, Granec, Perška. Proti tej napadalni peto-rici in srednjemu krilcu Cindriču je prejel »Slavec« takole oceno: Zlasti Pretnar I se je pokazal vnovič kot zanesljiva opora v moštvu.) Prve atletske tekme so bile pri nas dne 25. sep'embra 1920. Po enomesečnem treningu so šli na start — predvsem vsi nogometaši in še nekaj ostalih, ki jih je prepričala živa propaganda na travniku --la je bila v režiji Pretnarievega Slavca — da je ta športna panoga najkoristnejša Na st3rtu je bilo 105 atletov, v glavnem aktivnih igralcev nogometa. Na sporedu je bila tudi propagandna štafeta po mestu, ki ie pomenila za Ljubljano senzacijo in pol. Med izidi tega prvega mitinga čitamo: skok v višino z mesta: 1. Pretnpr (Ilirija) 125 cm (med P tekmovalci); met krogie: 1. Pretnar (I.) 895 cm; tek z zaprekami 110 m: 1. Pretnar (I.) 19.2; tek 100 m: 1. Pretnar (I.) 12.1 (18 tekmovalcev); skok v daliino z zaletom: 1. Pret nar (I.) 5?5m; štafeta 4X100 m: 1. Ilirija (Pretnar in njegovi: Pogačar. Eene?. Le-nassi) 51 sek. Tako je bilo na prvem mitingu na tekališču v znamenju zmage povsod, kjer je nastopil Pretnarjev Slavec V dveh zgodovinsk h nogometnih tekmah Ilirije proti praški Slaviji (v dnevih 21. in 22. maja 1921) ob slovesni obnovitvi spominov na gostovanje istega češkega moštva leta 1912., ko je Ljubljana sploh prvič videla pravi nogomet, je bil Pret narjev Slavec v odlični formi in obenem tudi kapetan Ilirije. Belo-zeleni so igri izgubili z 1:3 odnosno 2:4. toda bili so kljub temu vredni vse pohvale. Kaj bi bilo, če bi danes Slaviji iz Prage nasproti postavili vseh sto ali koliko ljubljanskih igralcev nogometa? V poletni sezoni leta 1921. je Ilirija ze kar priredila prvi samostojni atletski miting. Na tekmovanje so prišli samo domačini, vsega 68 tekmovalcev. Med točkami sporeda je bila ena najbolj napetih finale v teku na 100 m, kjer je Pretnar po ogorčeni borbi za prsa zaostal za poznejšim slovenskim prvakom Perparjem s časom 12.2, zato pa je le še bil zmagovalec v skoku v daljino (5.22 m), v metu krogle (9.12 metra) ter (do četrtine) pri štafeti na 4X100 m, od katerih je bila prva ilirijan-ska s časom 51 sekund. V športnem tednu leta 1921. (od 7. do 13. septembra) so se začeli prerivati na najboljša mesta novi mlajši atleti, toda Pretnarjev Slavec je še zmerom igral nogomet, pa tudi na tekališču se ni dal izpodriniti kar do zadnjega. Medtem ko so na kratkih progah že gospodarili Perpar, Beneš in Stare ter sta bila na srednjih in dolgih zmagovita Vidmajer in Cuk, se je Pretnar uveljavil še enkrat v štafeti 4X100 m, kjer je skupno z Vidmaj,erjem, Pevalekom in Benešem potisnil najboljšo slovensko znamko od 51 sek. na 47.7. Prav tako si ni dal vzeti prvega mesta v skoku v višino brez zaleta s 125 cm, medtem ko je bil v metu krogle že »samo« tretji z znamko 9.485 m. Njegova posebna domena pa je bil petoboj, kjer seveda razen Be-neša ni imel nobenega resnega tekmeca. Predaleč bi nas vedlo, če bi hoteli še izpopolnjevati ta pregled in naj zadostuje teh nekaj podatkov, ki naj pokažejo, da je bil pokojni Slavko Pretnar eden naših prvih športnikov, ki je užil vso resnico onega klasičnega izreka »Per aspera ad astra!« Toda on je vztrajal in si je po pravici zaslužil eno najčastnejših mest med slovenskimi športniki. Slava njegovemu spominu! Športni urednik. Službene obfave Iz urada COnl-a Štev. 1. Ljubljana, 6. februarja. ODBOR LAHKO ATLETSKIH SODNIKOV namerava prirediti v teku meseca februarja predavanja za one športne delavce, ki so dopolnili 21. leto ter imajo veselje do izvrševanja lahkoatletske sodniške funkcije. Pismene prijave je treba poslati do dne 15. februarja na naslov: C. O. N. I., Ljubljana, Bleiweisova cesta la, II. nadstr. V primeru, da bo dovoljno število prijav, bodo objavljeni datum, ura in kraj predavanj v »Jutru« in »Slovencu«. — Predsednik. Z Gorenjskega V Vrbskem jezeru je utonil. Te dni je hotel neznan človek prekoračiti rahlo za-mrzlo Vrbsko jezero na nekem ozkem odseku. Led se mu je udri pod nogami in mož se je obupno boril, da bi se rešil iz vode. Ljudje, ki so ga videli, so brž oo klicali na pomoč crožnike in gasilce, ki so res tudi primleh k jezeru, vendar nesreč- niku niso mogli pomagati. Pretanki led nI dovolil nobenega približanja in tako je rt-romak utonil. Oblastva poizvedujejo, kuo je nesrečni utopljenec. Prof. dr. Finsterer je predaval. V zdravniških tečajih v Celovcu in v Beljaku je predaval prof. dr. Finsterer o recidivnih težkečah po operaeji želodca in o njih zdravljenju. Obeh njegovih predavanj, ki sta bili zelo dobro obiskani, so se udeležMi tudi gorenjski zdravniki. Celovški dnevnik pravi, da so zdravniki z veliko pozornostjo sledili izvajanjem slavnega k'rurga. Njegovo predavanje je poglobilo razumevanje jn sodelovanje med operaterjem in zdravniki, ki so bolnika že zdravili ali pa se mu zaupajo po operaciji, s čemer se geji ljudsko zdravstvo. V Kranju so se poročili: tekstilni merilcc Miha Planine in Ana Mohorjeva, nameščenec socialnega skrbstva Vinko Brenk n Vera Zemljarjeva, tekstilnik Franc Bur nik in Julija Podobnikova, mizarski poslovodja Viktor Pangerc in Pepca Mohorjeva, trgovski sotrudnik Ignac Vavpot in Terezija Dabererjeva, fotografski pomočnik Marjan Markič in Ana Bukovnikrva, kmetovalec Anzeml Muri in Ljudmila Virniko-va. mizarski pomočnik Franc Teržrtn n Marjana Koširjeva, zapisovalec Franc ITiedler in Danica Uršjčeva. občinski urad-n-k Gabrijel Mohor in Marija Svetina, ti-:ezostrugar Stanko Jauežic in Veronika •armaneva. mizarski pomrčnik Jakob Pun-~ršek in Marija Orehkovu gndbanj de- Malt oglasi Kdor I8£e službo plača a vsako Besedo L —JSO ca drž. tn pro*. takso —/SO, ea dalanje naslova ali šifro L 2.— Najmanjši Iznos za te oglase je L 7,—. — Za ženitve tn dopisovanja Je plačati ca vsakr; besedo L 1.—. za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drt. In prov. takso L _j6Q. za dajanje naslove ali Šifro L 3.—. NaJmanJSJ iznos za te oglase je L 10.—. Hišni posli dobijo službo Gospodinjska pomočnica zmožna vseh h snih del dobi službo. Predpogoj znanje italijanskega a nemškega Ježku. Javit se od 9—12 ure v ulic 3. M.tja št. 11 'I. 2140 I Dekle dobi službo v cvetličar ni. Izvežbane predn. st Naslov v ogi. odd. Jutra 2233 1 Mlado dekle pošteno, vajeno vseh hiš :avec Anton Košlakar in Ana Hohnjsčeva ^f,' gcf"^ , *. , — ,„ ., . -. .. sprejmem. Nislov v og: »r kmetovalec Janez Fajfar in Mar:j3 ----- Trojerjeva. Poulična zbirka za zimsko pomoč, kj je jiia prirejena preteklo soboto in nedeljo, ie potekla v znamenju globoke resnosti, s katero se Nemčija spomnja Stalingrada. Tokrat n:so prodajali nikakih odkupnih mačk. Ne godba ne petje n"'sta vzpodou-ali prebivalstva k darežljive sti. Kajti — pišejo listi — kaj naj bi pomenile značke n vzpodbude sprčo največjega dogajanja, *ar j;h pozna zgodovinal odd. Jutra. 2227 1 Iz Spodnje štajerske 60 letnico je praznoval v Gradcu srpod-aještajerski rojak študijski svetnik A '-plf Hainschegg, k' ga listi čnstijo kot mega izmed najboljših poznavalcev nemškega pesništva. Priredil je že mnogo ve-jerov nemške poez;je. V graškem ljudskem vseučilišču prireja nemške govorne teča-e. — V Mariboru pa je 6. t. m. praznoval 75 letnico b;vši ravnatelj nekdanjega mariborskega Kreditnega zavoda Josef P e y e r. Pozna ga ves Maribor. Zavod se danes menuje Ljudska banka. Merjasec jo je napadel. Na veleposestvu v Limbušu je hud merjasec napadel 22 letno gospodinjsko pomočnico Ano Slekovče-vo in ji zadal nevarne rane s čelcani. 34-letna Berta Filipičeva iz Maribora je pa prišla pod avto in dobila hude pošk dbe na glave. Janez Košar z Meljske ceste se e ponesrečil pri delu in si zlasti ranil levo koleno. V Lopatn'ku pri Dobrni se je pri prometni nesreči poškodoval 50 letni Franc >5abukovšek. 27 letni sprevodnik Janez Markovič iz Nove vasi je bil nevarno ranjen v levico. Desnice si je pri padcu zlomila 53 letna Marija Turšičeva s Pobrežja. Poškodovanci se zdravijo v mariborski bol-n'šnici. O brežiškem okraju je objavil prof. dr. Hans Pirchegger v nedeljski številki mariborskega dnevnika daljši članek. Omenja pismo, ki ga je grajski upravitelj poslal 1. 1787 — torej pred 156 leti — takratni vladi. V pismu je obširno episal kmetijstvo, ljudsko stanje in kmečko življenje v vsem brežiškem okraju. Pismo bo gotevo zanimalo tudi vse naše zgodovinarje in na-rodopisce. Mož se je pred 150 leti bal pre-obljudenosti. Dr. Pirchegger pa dokazuje, da se kljub naraščanju prebivalstva ni bati pomanjkanja ne v brežiškem okraju, ne kje drugod na Spodnjem štajerskem. V St. Jurju ob južni železnici je pričel zobozdravstveno prakso dentist Franc še-tina. Gospodinjsko pomočnico iščem. Nasiov pr: uprav: Jutra. 1821-la Služkinjo z dobro plačo m hrano sprejmemo takoj za boljšo gostilno. Naslov v cgl. odd. Jutra. 2212 la Dekle pridno, pošteno, vajeno vseh hižn.h poslov, sprejmem takoj. Staivčeva ul. 6'I. 2201-1 Služkinjo z znanjem itai janšč ne, sprejme takoj gostilna Puntir, Logatec. Po možnosti nekaj kavcije. 2238 1a Uradništvo dobi službo NAROČITE SE NA ROMANE DOBRE KNJIGE Gospodično, Izobraženo, po možnosti z znanjem klavirja, sprejmem za uro ali dve dnevno. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »K deklici na ogled« na cgl. odd. Jutra. 2222-2n Pouk Nemški in angleški! Za začetnike in napredne. Zlasti pravilni izgo-varjavi se posveča pozornost. Naslov v vseh posl. Jutra. 2229 4 Smrekovo smolo, č sto, prekuhano, kup-11. Ing PrezelJ, Wolfova ul. 3. 2176-7 Mačje kože in zaičje, samo velike in zimske — kupuje krznar-stvo L. ROT, Ljubljana, AltBJU trg o J -.Zl il Plinski štedilnik, dobro ohranjen, kup m Ponudbe Erjavčeva cesta a I- nadstropje levo. 2215-7 Snežke, dežke ali gumij.tste škornje z mzko peto štev. 36V2 ali 37. dobro ohranjene za deklico. Ponudbe pod »Potrebna obutev« 2211-7 Jedilni pribor garnitura za 6 ali 12 oseb Kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2235-7 Kolesa Triciklje in cize z gunv kolesi, vse velikosti in za vsako težo, ■ zdeluje Gasogeno Merkur, Puh ar jeva 6. 2232 11 Damsko in moško kolo kupljeno 1. 1940., oba milo vožena. v brezhibnem stanju, prodam-Naslov v ogl. odd. Jutra. 2214-11 v najem Oblatila, Moško obleko za srednjo postavo m 4 pnre čevljev št. 42 prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2202-13 Pouk v harmoniki vseh vrst. Cesta Viktorja Emanuela 111. št. 21, visoko pritličje. 2169-4 Učiteljica instruira učence ljudskih in meščanskih šol. Pride na dom. Cenjeni naslov na ogl. odd. Jutra pod »Učiteljica«. 2206 4 mu, -a 11 i»miwiiiinwriiwiminih»i>i>mm«wwwiiWiga»satf»an^»».^rtq rt 11 mi—1 »nnm m 1 i»t 1 mu. itn htiiii nw i hi i i mt- Istriansko brinje nudimo v Ljubljani in Radohovi vasi, Sever & Komp. 2158 6 Štedilnike in triciklje različne velikosti, dobavlja po zelo ugodni ceni Gasogeno Merkur, Pu-harjeva 6 . 2231 6 Kupim Gramofonske plošče dobro ohramene ali pa v neuporabnem stamu kupuie tn plača naivišie dnevne cene »Everest«. Prešernova dhc» 44._J-212-M-7 Stalno kupuje in prodaja finejše fotoaparate kakor: Contax, Leica, Exakta, Ro!leiflex in druge. Poto Tourist — Lojze Smuc, Ulica 3. maja 8. 2230-7 Živali Foksterijerja resastega, 3 leta starega, z prvovrstnem rodovnikom in na smotri prav dobro ocenjenega prodam. Ponudbe pod »Poks-terijev 3« na oglas. odd. »Jutra«. 2200-27 Izgubljeno Zapestna ura, damska na rdečem traku se je izgubila. 50 Lir nagrade najditelju pri Upravi Jutra. 2203 28 Izgubljeno v petek zvečer se Je izgubila zlata zapestna ura na drap usnjenem traku. Poštenega najditelja se prosi, da Jo vrne proti nagradi. Naslov na ogl. odd. Jutra. 2236 28 Posojilo 8000 lir iščem proti dobrim obre-stim in garanciji za obratni kapital. Ponudbe m ogl odd. Jutra pod »Obrt 8000;. 2218 16 rl]iIIMiI' Opremljeno sobo lepo, sončno z uporabo kopalnice, oddam gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2228 2j Sobico odda,- takoj boljši mirni soJ:dni osebi. Priključek k domačim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2226-23 Prostore za gostilniški obrat vzamem v najem ali odkupim po možnosti z inventarjem in na prometni žili v mestu ali Izven. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik«. 2221-17 K3339Z1B Prazno sobo, večjo, suho ali drug primeren prostor za vskla-diščenje pohištva iščem. Ponudbe z navedbo naslova in najemnine pod »Prazna« na ogl. odd. Jutra. 2213 23a Sobo išče gospodična z lastno posteljnino po možnosti v sredini mesta po zmerni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redna plačnica«. 2234-23a Stroji Pisalni stroj t dobrem stanju ali v neuporabnem, lahko tudi cirilica. stalno kupuie in plača naivišie cene Everest, Prešernova 44 211-N-J-29 Singer šivalni stroJ in zložljiv otroški stol na prodaj. Gaspari, Gradišče 15. 2217 29 Dva skobelna poravnalna stroja (Abricht Dchtenhobai-ma.?chine) 500 in 600 mm toda brez motorja takoj na razpolngo. Pojasnila »Elhoma« J. Slejko 5v. Petra 5. 2205,29 Dva univerzalna skobelna stroja 500—600 mm z vsem priborom 5 krat komb;ni-ran. takoj na razpolngo toda brez rrotorja. Po-1asn;1a »Elhoma« J. S:eJ-ko Sv. Petra 5. 2204 2» Šivalni stroj Singer se proda. Sv. Petra c. 62. 2237 29 IMMUJ^ Zahtevaj?* p. j Vašem frgovca »NAŠ ČAJ« od Kmetjfike dnžbt. J-->28-M-3S Vsi, ki imate za oddati v najem ali prodajo trgovske ali obrtne lokale, gostilne, bie-je, vsakovrstna podjetja, se obrnite zaupno na mene. Imam vedno denarne in dobre interesente na razpolago. Do-kaznni uspehi. Rudolf Zore Ljubljana Gledališka ulica 12. 2224 19 Posesi Vilo dvostanovanjsko. iščem v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vila v najem«. 2216-20 ugmgg Stanovanje 4—5 sob z vsemi pritikli-nami, moderno v cen-trumu, iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Druž na štirih oseb« nn ogl. cdd. Jutra. 2210 21a Glasbila\\ Razno Gramofon kovčeg krogi Je (legnio san to) ter škornje boks št. 42 prodam, vse v dobrem stanju. Vrhovčeva 3,'II. qe-sno. 2225-26 Klavirsko harmoniko 80 basov z registrom, prodani. Daneu E>anilo. Gosposka 5. 2219-26 Informacije vseh vrst, razne usluge, razmnoževanja, prevode, prošnje in vloge v italijanščini izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29. Umrla nam je naša ljubljena soproga, dobra mama, gospa Zupančič Marija roj. Kladnik Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 11. t. m. ob uri popoldne z Zal, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. februarja 1943. ŽALUJOČI OSTALI FRANCE NOVSAK: 13 •Vemir srca .ROMAN, Vse omizje je postalo živahno. Mladi študent se je vsem takoj prikupil in vsem se je zdelo imenitno, da so mogli biti v njegovi družbi. Nalivali so mu vina in določili Marto, da je za ta popoldan njegova. Ko se je to zgodilo, je študent vprašal Marto po irnenu. Zdaj se ji je zdel njegov obraz spet predru-gačen in nehote ga je skrivaj pogledovala. In ko mu je povedala svoje ime, ga je izgovorila tiho, skoraj sramežljivo. Njene ustnice so šepetale. Ni bilo mogoče, da bi mu ušlo njeno vedenje. Rudolf je kmalu opazil, da nima opravka z navadnim kmečkom dekletom. Par kratkih, drznih misli mu je šinilo skozi možgane, a njegov pogled je medtem presodil njeno postavo. Bila mu je všeč. Odslej je sklenil vso svojo pozornost posvetiti njej. Ne da bi hotel pri njej doseči ljubezen, ta stvar za njega ni bila tako važna, bolj zaradi zabave si je želel, da bi si jo za trenutek osvojil. Če jo je gledal, kako ji je žarel obraz in kako so ji plale prsi, se ni mogel otresti misli, da se je z njo nekaj zgodilo, nekaj, česar on ni hotel. Rudolf Zidarič pa ni utegnil preveč natančno razmišljati o tem. V svoji duši je bil še premlad, da bi se spuščal v globine in podrobnosti, dasi so ga včasih zamikale. S svojimi triindvajsetimi leti je bil sicer zadosti resen in za takšnega so ga imeli tudi vsi prijatelji, vendar pa mu je bilo lahko, veselo dijaško življenje bolj pri srcu. Kar je v gimnaziji spoznal deklet, ki so ga zaradi lepega obraza in postave kar oblegala s pisemci skromnih želja, je vse v zelo hitrem času odpravil. Bil je človek, ki se je hitro naveličal vsake stvari. Tudi njegovo navdušenje je bilo mlačno, tako da je bil s to mlačnostjo bolj podoben starcu kot pa mladeniču z drznimi načrti za bodočnost. Kar je dekleta privlačilo k njemu, je bilo poleg njegove lepote tudi uglajen nastop. S svojim prijetnim glasom je dosegel vse, kar je hotel. To mu je bilo v življenju kajpa dobrodošlo, saj je bil brez staršev in sorodnikov, tako rekoč sirota na svetu in se je moral za ves uspeh v življenju zahvaliti le sebi. Od tod je izvirala tudi njegova samozavest, ki ga je napravila nekoliko bolj zrelega in resnega. »Lepo ime imate, gospodična Marta,« je rekel po kratkem molku in jo pobožal po roki. Zardela je. »Ali imajo v Ljubljani to navado, da gospodje božajo ženskam roke?« je vprašala nedolžno. Ne da bi se zmedel, je odvrnil. »Morda ne, toda pri meni je to le znak prijateljstva.« »In če ne zaslužim vašega prijateljstva?« se je šalila. »Ko se ljudje spoznamo, ne vemo, kdo zasluži, da mu darujemo dušo. Šele ko dolgo dolgo živimo s kom, nam postane jasno, ali smo izbrali dobro ali ne. Ali ne?« Marta je zamišljeno pokimala in se ozrla po svojih tovarišicah. Tedaj šele je opazila, da sta ostala sama. Vršil se je drugi ples. Rudolf je vstal in se narahlo priklonil. »Ali mi dovolite ta valček?« »Rada,« je odvrnila, a pri tem ji je pogled nehote ušel k Jerneju. Bil je obrnjen s hrbtom proti njuni mizi. Premagala je tesnobo, ki jo je obšla, in odšla z njim na plesišče. Težko je brzdala svoja čustva, ki so se Rudolfa že oklenila kot novega znamenja življenja. Ko sta se zavrtela, jo je privil k sebi in ji dejal: »Izvrstno pleše te, Marta!« »Ah, ne, ne!« se je v zadregi branila. »Nimam navade, da bi lagal, Marta.« »Verjamem vam.« Godci so kar naprej igrali poskočne. Plesalo je vse, kar je moglo. Skozi sijajne drevesne krošnje se je vsipalo sončno razkošje na razgrete, potne ljudi. Kako lahko je ob takem sončnem dnevu najti nekoga, ki bi prisluhnil glasu tvoje duše! Tudi Marta je to začutila. Strmela je v plesalca in zadovoljstvo ji je igralo na licu. Saj je plesala s študentom! Njegov prej tako bledi obraz je zadobil rožnati nadih. Marto je tesno objemal in razgreta sapa mu je uhajala iz ust. Zamaknjeno ga je poslušala. »Marta, verjemite mi, da mi nudite po pustem mestnem življenju prijetno spremembo, že dolgo nisem plesal s tako dobro plesalko. Ali mi obljubite tudi prihodnji ples?« Odgovarjala mu je z očmi. Da, da. In pristavila je. »Danes se hočem naužiti plesa.« Pritisnil jo je še bolj k sebi in ji dejal. »Ta dan mi bo lep spomin na vas. « Prepustila se mu je popolnoma, da jo je vodil po plesišču. Bila je lahka kakor ptica in duša ji je vriskala. Godba je utihnila in vrnila sta se na svoj prostor. Marta je bila zasopla in rdeča, naglo je izpila čašo vina in si popravila kite, ki so se ji bile razpletle. Rudolf pa je ostal kot prej miren, le svoj stol je primaknil bliže k njej, da jo je mogel gledati iz večje bližine. Družba pri mizi je že opazila Martino vedenje in nekatera dekleta so si nekaj skrivoma zašepetala. Vendar pa so bili vsi toliko glasni in sami s seboj ter s pijačo zaposleni, da Marte in Rudolfa skoraj niso več opazili. Prijel jo je za roko in jo za hip zadržal v svoji. Marta mu je hotela reči, naj tega ne dela, toda moči ni imela toliko, da bi se uprla rokam, ki so ji gladile njene prste. Bila je kakor začarana. Rudolf ni bil človek brez fantazije. Na svetu je spoznal že nekaj ljudi, na katerih je preizkušal uspehe svojega nastopa in govorjenja. Čeprav s 3 je teh ljudi in njihove duševnosti držal prah malo-mestne Ljubljane, so bili vendar vsi v svojem bistvu globoko človeški. Rudolf je že zelo mlad spoznal umetnost osvajanja ljudi. Njegov smehljaj je bil sicer priučen, toda podajal se mu je tako, da ni nihče niti podvomil o njegovi pristnosti. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij t Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani