Uprava; Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Cet račun; Ljubljana žtev 14.614 Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. Št. 37. Naročnina na mesec ja 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo; Ljubljana, Nebotičnik, Gejeva ulica 6L 1. 'telefon 38-55. Rokopisov ne vračama Leto II. in—IIIBIIIIIHIIII IIIMil' —li HIB Težko je ne zaničevati življenja v trdi stiski; hraber samo je rnož, ki nesrečo prenese! Martial. Dnevna pratika Petek, 14. februarja 1936. Kato« bičani: Valentin. Pravoslavni: 1. februarja, Trifun. Leustek, Resljeva gesta 1; Ba« /lovec, Kongresni trg 12; Komo* *ar> Vič«Tržaška cesta. Vreme Jugoslavija: V vsej kraljevini pre-viaduje vedro. Manjša oblačnost v severovzhodnih Predelih. Vsepovsod Pa vlada silen mraz. Najnižja tempc-^atiir,a Mrzla vodica —29, najvišja ^'eegnovi 6. Napoved: Prevladovalo bo vedro Vreino, le na sevcrozapadnih delih 86 bo malenkostno pooblačilo. Po-Uoči bo vladal hud mraz. Sonce vzha-/a ob 6.42 in zahaja ob 17.03. Dunajska napoved: V severnih Al-Pah spremenljivo oblačno in toplejše vreme, v južnih Alpah pa pretcž-ho vedro. • Temperatura se no bo Znatnejše izPrcmenila. Kino Matica: Ljubezen na zapoved Ideal: Pesem na Volgi Union: Zvoki mladosti Sloga; Katja Šiška: Mladinska akademija Gledališče DRAMA p Začetek ob 20. uri utek 14. februarja zaprto. °bota 15. februarja Pesem s ceste. Rod B. OPERA p Začetek ob 20. uri e‘tek 14. februarja ob 15. uri Kraljicu ljubljenec. Dijaška predstava. Globoko znižane ceno, od 5 do 15 Din. Izven. Ob 20, uri plesu i večer ge. Mercedes Goritz—■ Pavelič iz, Zagreba. Izven. Znt-o žane cene. Infa 15. februarja Boccaccio. Izven • Globoko znižane ceno od 24 Din navzdol. Borza D., Ljubljana 13. februarja. ' naCija povprečna vrednost tujega denarja *l°P goldinar nsjnška marka belga Sv- frank ang. funt am. dolar , • frank Kč 1 1 1 „ P privatnem avstr. Šiling numška marka angl. funt Dinarjev 29.67 17.60 7.80 14.27 210.16 42.92 2.89 1.81 kliringu 9.40 14.80 255.00 ^"c 18. februarja 1936 (torek) 0n 1a banovinski kmetijski šoli na k],,,., Pfi Novem mestu enodnevni j'n a Pouk bo teoretičen M2) do 12- ure ter od Zakaj je dala Konradova življenje namesto denarja — O nesremlh brez naslova in poklica — Klub svobodne ljubezni — Eden bo mrtev2—Delati je hotel, pa je bil obsojen — Ljubljana bolj vodena — Trgovci z belim blagom — Mrtvi so plačali svoje dolgove Koliko ph fe padlo ? . febr. Dopisnik agencije »Radio« poroča, da se vrše ljuti boji severno od reke Takaze. Abesinske čete imajo zelo težavno nalogo, vendar se upa, da bodo prodrle. Zanimivo je italijansko poročilo, ki pravi, da je v bojih v Tembienu od začetka izbruha vojne do sedaj padlo le 844 Italijanov. Abesinski oddelki pa, ki so pokopavali padle vojake, so sporočili abesinskemu generalštabu, da so našteli med mrtvimi preko 15.000 Italijanov in 4123 askarov, ki so padli v boju, ki je trajal od 21. do 30. januarja. Novi abesinski uspehi na jugu Addis-Abeba, 13. febr. Agencija »Radio« poroča: Ras Nasibu prodira s svojo vojsko proti Ualualu. Italijani se povsod umikajo, ker nimajo dovolj moči. Vrše se ljute bitke, pri katerih Italijani podlegajo. Vojska rasa Nasiba je odlično oborožena z najmodernejšim orožjem, ki je pred kratkim prispelo preko Džibutija. Tekom današnjega dne bo ras Nasibu prodrl v sektor Ualual, če ne bo sovražnik dobil kakih večjih ojačen j. Abesinske čete prodirajo tudi ob reki Fafan. Ves severozahodni del Ogadena se nahaja v abesinskih rokah. Tekom današnjega dopoldneva so sc vršile borbe za kraj Damerei, ki so ga Ahssinei zasedli. Ker se vrše borbe v goratem delu Ogadena, lahko z uspehom prodirajo. Pričakuje se, da sc bodo pričele že jutri borbe za Ualual in Gerlogubi. Vihar nad Carigradom Carigrad, 13. febr- Nad vso Tratijo in nekimi drugimi kraji v Mali flžiji dviga strahovit vihar. V 1 Ankari je poškodovanih neka j hiš, kakor tudi v carigrajskem predme-st ju. Vse telefonske in telegrafske zveze so prekinjene, a poškodovan je tudi most na Zlatem rogu. Mnogi minareti so se porušili- Poročajo tudi o brodolomih nekih manjših ladij. Simplon-Orient ekspres se ie moral ustaviti pri Č-ataldže. Italijani demantirajo Asmara, 13. febr. Oddelki, ki so določeni, da odpotujejo na fronto v Tcmbien in okrog s ek* torja Mukale, so danes p riso« stvovali slovesni službi božji za zmago italijanske vojske. De* man tira se vest, da bi bili Abe* sinci sploh zavzeli Makalo. Kr. banska uprava razpisuje oddajo gradbenih del Podpeškega mostu in mostu čez Radovno v Krnici, Licitacije so vršijo na tehničnem oddelku kr. banske uprave. Tudi umetniki, ki so obiskali Ga-Pa, nočejo zaostati in spravili so se nad sneg. Slika kaže antični olimpijski voz, ki ga je iz snega naredil neki kipar Nadaljne najnovejše vesti na strani 7, Poročilo iz Ga-Pa Ga-Pa, 13. februarja Za včerajšnje tekmovanje na 18 km je vladalo veliko zanimanje. Na startu še je javilo 75 tekmovalcev samo za tek, 51 tekmovalcev pa za kombinacijo: tek na 18 km in skoke. Proga za tek je bila v tehničnem oziru precej težavna lin je rime-, la nad 300 m višinske razlike. Med posameznimi tekmovalci se je bila ogorčena borba za prvo mesto, 'toda že koj spočetka je bilo jasno, da se bodo za prva mesta resno udarili severnjaki, ki so pripravili za ta tek svcije najtežje kanone. Za tek posamezno je odnesel zla-, to kolajno ŠYed Larsson, ki je prevozil progo v času 1:23.18. Ta rezultat je povzročili vsepovsod največje iznenađenje, za favorita je veljal Fin/eic S ulilo Nurmella, ki pa j se je plasiral šele na 7 mesto. Razočarala sta tudi odlična tekača Jal-kanen fin Karppinen. Naši tekmo-valdi so sc dobro odrezali v tej budi konkurenci. Alojz Klančnik je s časom 1:23,18 zasedel 23 mesto; na 25. mu sledi Smolej, na 39. Jakopič Avgust, na 45. Knap Leo. V teku za kombinacijo, v katerem je startalo 51 tekmovalcev je odnesel prvo mesto Norvežan Hag-sen v času 1:15.33. Za naše barve se je najboljše plasiral Dečman Tone na 29. mesto v času 1:29.44, za njim na 31. mestu Jakopič Albn in na 42. Bacbler Leo. V Ljubljano jih žene O nesrečnežih brez naslova in poklica Pri naših tekmovalcih je v teku kot samostojni discipmi-i prijetno iznenadi] mladi Klančnik, ki .e tokrat prvič nastopal v tako hudi konkurenci na mednarodni tekmi. S tovarišem Smolejem sta dokazala izredne sposobnosti in nenavadno vztrajnost, ki bo brez dv,oma dosegla št- lepše lavorike. Poleg teka na 18 km je bil včerajšnji dan posvečen zlasti hitrostnemu drsanju in hokeyu, ter nadaljevalni bob tekem. Pri hitrostnem drsanju je zmagal Norvežan Ivar Balangrut, v bob tekmah pa je odnesla prvo mesto Švica, ki je splošno že prej veljala za favor ta. Bojevite pa so bile zlastii hokey tekme. Naivečje zanimanje je veljalo odločilni tekmi med Anglijo in Kanado, ki je ostala doslej nepremagana. Srečam'e obeh favoritov je bilo nekaj izrednega. Oba nasprotnika sta napela svoje sile. In zgodilo se je, česar n hč:; ir prerokoval: Anglija je porazila Kanado z rezultatom 2:1. Avstrija je podlegla Švedski v razmerju 1:0, Madžarska pa Nemčiji 2:1. Spretnim Američanom je morala končno podleči tudi ČŠR v razmer u 21. V naslednjem tekmovanju je potem Kanada premagala igraje Madžarsko 15:0, med Nemčijo in Anglijo pa je tekma ostala neodločena ob rezultatu 1:1. Današnji dan ie posvečen nadaljevanju kombinacije teka in skokov. _Za to disciplno veljajo za favorite Norvežani. Naši fantje pa ob malo sreče lahko zasedejo prav lepa mesta. Poleg tega je na sporedu še hitrostno drsanje na 1.500 m in hokey tekme. Iz dosedanjih poročil posnemamo, da so naši tekmovalci prav dobro skakali za kombinacijo. Končni izid pa še ni znan. Daevifia kronika Senator Ivan Hribar odlikovan. Čehoslovaška vlada je odlikovala našega senatorja 'g. Ivana Hribarja z redom Belega leva I. stopnje. Odlikovanec je star prijatelj čehoslovaškega naroda 'ter je bil tudi jugoslavenski poslanik v Pragi. Gospodu senatorju čestitamo — Oospodarsko-kul turno društvo Ljubljana — Vič priredi v soboto 15 t. m. ob 20. v salonu gostilne »pri Katro!« — Rožna dolina Cesta Vlil. - 6 javno gospodarsko predavan e. »O splošnih davščinah glede na priključitev okolice.« Predava] bo Srečko Rozman, uradnik Mestnega poglavarstva. Vse prebivalstvo bivše občine Vič vljudno vabimo, da se tega važnega predavanja udeležii. — Odbor. — V Ljubljani so umrli: Ga. Munda Avgusta, vdova po vladinem svetniku in mati višjega državnega uradnika g- dr. Avgusta Munde; ga- Rozalija Pavšič, zasebnica; ga. Marija Kristan, vdova po poštnem uradniku; v Šoštanju je pa umrl upokojeni šolski Upravitelj g. Ivan Smolnikar- — Službeni list kraljevske bansko uprave z dne 12. t. m. objavlja maredbo o preskrbovanju nezaposlenih delavcev ter nameščencev. — Pogrešancc. V Šmarju pri Jelšah pogrešajo že delj kot teden dni posestnika Franca Šviglja. Odšel je na sejem v Ljubija,no,' a se ni vrnil do danes. Zadevo preiskuje orožničtvo. Ljubljana, 13. Kbr. »Kdor pevcev pet; kaj ne ve, o letnih časih kroži«, nam je nekoč zapel slovenski pesnik. Nekaj podobnega velja za našo sicer vestno in vsega spoštovan a vredno policijo. Časi so sicer taki, da se zgodi pr; nas marsikaj, kar bi naj po mnenju časnikarjev ljudje vedeli in spoznali sliko dobe, v kateri žive. Oko postave pa je drugačnega mnena. Bodi kakorkoihi! Za zdaj pravijo, da se v LjubLani ni zgodilo in se ne zgodi tako rekoč nič. In ker se nič ne zgodi, je treba govoriti o brezposelnih. Žalostmo poglavje Brezposelni so žalostno poglavje zase. Vprašane teh nesrečnih rešujemo pri nas na ta način, da jih vlačimo' po policijskih in sodnijskih zaporih in na ta način v visoko šolo falotarsfva. Nisem sentimentalen in nič ne rečem, da ne bi ta ali oni res grešil na škodo splošnosti. Bog pomagaj! Ne morem se pa otresti misli, da bi nemara tisti, ki grešnika obsoja, v enakem položaju in enako strt in uničim naredil isto ali pa še kaj hujšega. Pa pustimo to! Vsakomur svoje, prava naš pregovor. In človek toliko velja, kar plača. Dr. Ivan Matko, šef internega oddelka ljubljanske bolnice le bil na seji Jugosl o v ansk ega zdravniškega dzuštva v Beogradu izvoljen za prvega podpredsednika. Ljudska univerza v Ljubljani. Danes ne bo predavanja radi zadržanosti predavatelja univ. prof-inž. V. Gostiše. Prihodnje predavanje bo v ponedeljek, 17. t- m. Predaval bo univ. prof. inž. Marij Osa na o zgodovinskem razvoju in svetovni organizaciji telegrafa in telefona. Predavanje bodo pojasnjevale številne slike- — Ustanovitev kluba Primorcev v Ptuju. V soboto 8. t. m- se je v Ptuju sestanek Primorskih emigrantov, ki je bil zelo dobro obiskan. Zborovanje je vodil tuk-predsednik občine dr. Remec, Marino Kralj iz Maribora pa je obširno poročal o pomenu in potrebi organiziranja svojih rojakov. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi tudi v Ptuju, kjer je razmeroma zelo mnogo primorskih rojakov, kljub Primorcev ter se je tudi izvolil odbor z dr. Remcem na čelu. — Zanimivo predavanje. Opo-zarj-amo na, zanimivo predavanje, ki ga bo imel dne 14. t. m- g. asistent na zagrebški univerzi dr. A. Režek v zagrebškem radiju in ki ga bo prenašala tudi ljubljanska radio postaja. Predavanje nosi naslov: O najstarejši kemiški analizi mineralne vode v naši državi«. Brezposelni, ne piaču.ejo. Za spomin si kdo vzame, kar mu pač pridu pod roke. Ivan Strumbelj iz Iške Loke si je skušal vzeti kovčeg za obleko. To se mu je pa ponesrečilo. Več sreče pa je imel s čevlji., ki jili je vzel nekemu znancu. Cevlj js prodal, izkupiček je pustil pri »Dalmatincu« nato pa s svojini pri ateljem izginil. Na podoben način je 21 letni Alojzij Ma.dič, z Vač pri Litiji, nabral nekaj obleke, obutve in britev. Vse to je vzel v Ponovičah nekemu Francetu Sladiču. V L ubijani je policija Majd.ča prijela in še našla pri njem ukradeno obleko. Take in enake štorije ve časnikarjem povedati »oko postave« in včasih te neprijetne novice aei-k> zavije v literarno obleko. Nelojalna konkurenca V neki Lubljanskj hotel sta prihajali dve dami z zelo različno takso. Ena se je taksirala po Din 100.—, njena tekmovalka pa po Din 50.—. Veščaki pravijo, da je bila ona z manjšo takso bolj priljubljena. Dražili to seveda ni ugajalo. Hotela je na vsak način un čitt svojo tekmovalko in je poklicala policijskega agenta na pomoč. Ta je cene.šo damo res odpeljal na var- nrx 'V ’ Poročilo za smučarje 13. februarja Bistrica —; Boh. jezero: —13 C, jasno, mimo, snega 7 cm. Bled — Jezero: —10 C, jasno, snega 3 em. — Gorjuše 12. t. m.: —9 ,C, solčno, severni veter, na 40 cm podlagi 10 cm pršiča. Smuka prav dobra. — Pokljuka 12. t. m.; —ti) C, jasno, mirno. 10 cm snega. Pršič na trdi podlagi. Smuka idealna. — Kranjska gora — Rateče: —13 C, barometer stoji mirno, jasno, 40 cm pršiča. Smuka dobra. — Planica, Dom Ilirije 12. t. m.: —13 C, jasno, severozapadni veter, na 42 cm podlagi 22 cm pršiča. Smuka idealna. Skakalnica in drsališče uporabna. — Vršič, Krnica, Tamar: 100 cm pršiča. — Peca 12. t. m.: —14 C, jasno, mirno, na 110 cm podlagi 30 cm pršiča. Smuka idealna. — Rimski vrelec 12. t. m.: —17 C, jasno, mirno, na 80 cm podlagi, 10 cm pršiča. Smuka idealna. — Mozirska koča 12. t. m.: —7 C, jasno mirno, na 100 cm podlagi 10 cm pršiča. Smuka prav dobra. — Celjska koča 12. t. m.: snega Premalo. Radio Ljubijaea Petek, 14. februarja. Ob 11: Šolska ura: Higijensko predava* nje dr. Slave,Kristan=Lunaček, 12 Iz Dvorakovih orkestralnih skladb, plošče, 12.45: poročila, 13.15: Havajske gitare, plošče, 14: vreme, poročila, 18: O ženskem studiju na ljubljanski univerzi, Olga Grahor, 18.p0: Grieg, Peer Gvnt, plošče, 18.40: Delavsko za* družništvo, Češnovar Slavko, 19: 1 poročila, 19.30: Narodna ura Beseda dneva Obrnil sem se, in videl sem pod solncem, da ni hitrim zagO> tovljen tek, ne junakom zmaga, tudi ne modrim kruh, a tudi ne razumnim bogastvo, in tudi ne veščakom priljubljenost, kajti čas in razmere naklanjajo vse. Kajti tudi svojega časa ne ve človek; kakor ribe,' ki se ujamejo v pogubno mrežo, in kakor pttce, ki se zadrgnejo v zanko, tako se zaplelo otroci človeški v mrežo ob času nesreče, ko jih nenado> ma zadene. Sv. pismo: Propovednik, pogl. 11—12.) Razgovori s čitatelji Narobe svet Ljubljana, 13. februarja. Gospodinji, ki se razburja nad pretečo podražitvijo sladkorja: Seveda bi bilo edino prav, da se sladkor poceni, ne pa podrat ži. In seveda so tu velike zalo* ge in bodo še večje, da ne bodo vedeli, kam z njimi. A sladkorja zato ne bodo pocenili. Ne. Raj* ši ga bodo uničili. Ne poznate kartelov in n Uh sile in zasloin* be, ki jo imajo. Sploh, dogujajo se dandanes .v svetovnem gospodarstvu stva* ri," ki jih zdrav človeški razum ne more zapopasti. Kako je sploh mogoče, da v enih deželah ljud< je stradajo, da primanjkuje ži* veža, dočim ga je po drugih de* želah v tolikem izobilju? Le poglejte: V Braziliji so V enem samem mesecu uničili, de* loma zmetali v morje oziroma sežgali, nad sedem milijonov vreč kave, v Zedinjenih državah pa so v treh mesecih uničili dva milijona ton koruze. V Los An* gelesu so lani dnevno okoli dve* stotisoč litrov mleka zlili v mor* je. In pri tem vlada v Ameriki, kjer je nad deset milijonov brez* poselnih, strašna beda! Da pre* prečijo padec cen sirovemu ma* slu, so v prvih treh mesecih lan* skega leta poklali šeststotisoč krav. Iz enakih razlogov so v Floridi na ozemlju, obsegajočem šeststotisoč hektarov, pustili se* gniti zrele vrtne jagode. Na kalifornijski obali so v enem mesecu pogreznili v morje pol* drug milijon pomaranč. To je Amerika, kjer počenja* jo najneverjetnejše stvari, po* . rečete. A tudi v Evro, i ni do* sti bolje. Holandija je uničila stotisoč pujskov, Danska petin* dvajsettisoč krav. V Bretagni na Francoskem so nedavno ribiči vrgli nazaj v morje pol milijona rib, ki so jih bili ujeli v mreže, — pometali mrtve nazaj, ker jih niso mogli prodati oziroma jih niso hoteli dati prepoceni. Tu s6 človek vprašanje: kje je bla oblast, kje je bila roka, ki hi preprečila ta zločin in razdelila ribe zastonj med siromašno prt* bivalstvo? Svet je narobe, gospa, svet je blazen, ali zločinski. Ampak in drugi strašni smrtni grehi, ki se počenjajo, to se bo še vse h n* do maščevale | Jutri najboljša | Szoke SzaA Jamčimo za smeh ii razvedrilo fceg-av ž iđEunarHtiTifn« Jutri najboljša burka sezone v KINU SLUGI SzBke SzaksU za smeh in 2-umo ^ ^ Častni elani St. Hivel pri Preb-, 12. febr. x: Starega človeka obića.no mlaj-81 spoštujojo, ga o.nijo, mnogokrat |ua, upoštevajo tuvgova mnenja, ki jih ima pri gledanu in preso.a-uju različnih pojavov v življenju. 1 fav je^ tako. Neka hvaležnost vendar šp mora bitj na tem svetu-Nekaterim se mlajši vendar more-zahvalii za vse ono kar prevza-niejo v svoje upravljanje, vodstvo ,n napredovanje. Na podlag, takih dognanj, sta tudi v vasi Št. Lovrencu bila pri društvu Požarni hrambi dva stara UJ zaslužna člana na 16 občnem zboru izvoljena častnim članom-. ‘a sta to 72 leitni A1o.z Kupec ut 68 leitni Franc Randl. Oba sta Zv' Povsem osivela, z nasmeškom Zr®ta in spremi ata vsak uspeli društva, ki je danes že prekršče-n(> v Gasilsko četo. Sredi vasi že 8toji ponosen gas'lni dom, last in trud vseh. tudi starcjšrlh. Oba čast-nu člana sta prejela krasni diplo-du, kateri so prinesli njima na dom uniformirani člani- Lepe in uiaogo spominov vzbujajoče so take vaške proslave — ko stari in osiveli člani za svoje več desetino društveno delovanje, preje-uiajo priznan a od mlajših Kakšno Pnznan e bodo spreidi današni e|ani, ko bodp lezli' v sedmi ali osmi križ? sem si mislil, ko sem Prisostvoval svečanosti. Mnogo do še treba prebroditi skrbi in t-e-Zav- poznati društveno disciplino, Poštenost in zauoanje, da le v s-V4on/>5tli je moč! T. tov na berače iti patepiihe Zagreb, 13. februarja. Zakon je zakon, gospoda. Red droru bit ; vsepovsod. V naših ča-sil> je zanimivo, da take in podob-n® devize veljajo zlasti za nižje P-isti ljudstva. Panion, včasih se zaodi izjema, takole tecimo kak-d11! »našička afera« — to je že '°U nobel in »težjo« zadeva. Sicer P-1 melje valjnir zakonitosti in re. u bolj v nižinah kjor je siroma-6-'|nn in beda, ' g. ^ Zagrebu je priredila policija ^‘oko racijo na reveže, potepuhe, knazice in podobne elemente iz človeškega življenja in dna ^ visolto civilizitane človešlte vI'už,)e. pien te racije je ^ noeU. L v0 °^den. Takile tevni in bedni . 1 Jc se nič ne skrivajo. Po oglih š-d’0 1)61 i svetlobi prosijo za koke/ ^lu^a’ da si utešijo glad. Ta-hl e. -i0 lahko loviti, gospoda- Ta n ‘Ju Je billa poleg svojega sijaj-daj 1 najzgovornejše ogle* ^V^iatoih tazmer po naših Pokbh’ ka'mor 86 zateka pred po-Vo;‘U^ Poginom vse, kur hoče ži- p,S€ na ta ali oni način pre-t» h S!COZi življen1ie. Policija je na oan polovila nad 150 takih temnic .C eimentov' kakor že velja za-ž n r 11 najiv. Kam bo zdaj dm8o vprašanje. Saj je lovi • d vc,ndav dovolj, če so po. ščJ6"1 ln "c nadlegujejo več me-sV OV• ki so siti in jim sije zim- lepo"Tmldiii pribol'šek — prihranjena trošarina. Zaupno! Kar se pa našega hribovskega žgan a tiče, ki ni nikdar niti kapljice špirita v njem, so. okoliščine take, da je prav vse ljubi.ansko žganic od najzaneslivešii znancev. Kaj znancev? Od samih zauprikov da tli srečm lasinik take žgoče kaplje noti rvegivega 'mena ne izda za ves svet! D'kaz narntim-iic šega prijateljstva in najpožrtvo-valneše naklonjenosti je večni refren pri brin evcu ali borovničevcu, kakor Ljub'jančaiii pravio jagodovcu: »Ce želite, vam ga preskrbim, samo ...« in že je prst ua ustih. dhroSce Kiklje Pr.d loti so Ljubi anski poznavalci najbolj hvalili brinevec gori od Škofje Loke. Sedemkrat garantiran) domači brin evec! In pa močan! Škofjeločani tega z op'jem mešanega strupa niti pokusil niso marali. Firma je svoj delokrog prenesla na nasprotno stran banovine. Kmečke ženice in dekleta zadnje čase postajajo silno košate in njih kiklje so vedno bolj široke in nagubane. Moda! Zdrava rasa s takimi boki! To bo zarod! Res je, rode vsakokrat, ko so v mestu, — dvojčke zialenk. Vsak si pač pomaga, kakor more in zna. Kmečke žene in dekleta Ivi tega ne delaijio zato, da bi prišle do ptjače, temveč zato, da imao vsaj za sol. Mestna občna ljubljanska na te male grešnike pač lahko z mirno vestjo gleda skozi prste. Denar itak pucte v Ljubljani, zato se pa bolj izplača gledati on.m na prste, ki t-hota-Pojo kar na motorne prgon. O težavah z vinom Drugo poglavje je pa vino. Kar 1717 hi smo ga lani manfl uvozili v mesto kakor 1. 1934. in zato je občina dobila tudi 257.550 Din manj trošarine. Četrt milijona dinarjev je pa že taka vseta, da bi v sedanji stiski tudi v mestni blagajni zalegla precej. Tu pni vinu pa gre samo za ta izgubljeni denar, saj smo že zgoraj rekli, da smo 1717 hi vina manj uvozili, vendar pa s tem še ni rečeno, da bi ga toliko man. popil:! Ljubljančani zaradi pomanjkanja pač morajo piti cenejše vino, torej dalmatinca. Ta ima pa tudi to lastnost, da se da potegniti kakor gu-milastika«. Bog varuj, da bi na-rnigavali na vodo, saj vendar take kleti porabijo več vode samo za pranje prtov in za pomivanje kozarcev ter za ribanje tal, skratka za snago! Tudi v Ljublani smo se zadn ič prijemali za glavo, ko smo čitali, koliko dalmatinskega, hrvatskega in banatskega vina je prišlo v Maribor, najslovitejše središče naše vinske trgovine. In če bi pogledali naročilne knjižice zastopn kov dalmatinskih vinskih veletrgovin, bi strmeli še bolj. Vagciiska naročila, a ne črnega, temveč noredvsem belega dalmatinskega vina. Z.e’enka-sto belega! Nekaj kis'ega haloža-nu vmes, končno pa še Ijubomer čana samo za zabolio in že trkamo z nnjkapiitalncjšim nararencem! Koliko takega ljutomerskega rizlinga se iztoči, saj je po mnen u štajerskih in tudi drugih vinskih strok-ovn'akov Ljubljana takoj -za industrijskimi krati nri slabem poznanju vina. Meiškateljček Družbo starih in izkušenih diplomiram h vinskih strokovnjakov je pred krotkim nekdo vabil v neko gostilno na izborno kapljico. Naj>o-slcd so šli in nestrpno čakali redkega odkrita. Smrdliva brozga! »To ie vendar muškateljček, zato tako diši? je ogorčeno zavrnila gospodinja. Na tihem so strokovnjaki ugotovili, da bi se tako pokvarjeno vino sploh prodaja*! ne smelo, plačali in šli. Ljublanča-ni pa seveda še dalje hvalijo izborni »muškaiteljček«.' Uvedite takoj spot kontrolne liste, ki blago spremljam od producenta do konzumenta. Z njimi bo ztia.no omejeno tihotapstvo in kvarjenje živil. iidina razveseljiva postavka pri pijačah je pa zVišati'e porabe sadnega mošta skoraj na dvojno množino. Predlanskim srno v Ljubljano dobili še samo 12.502 1, lani pa že 23.572 1 sladkega mošta, vendar so pa te številke za naše mesto tako malenkostne, da prihajalo komaj v poštev, pač pa pomenijo dober začeti.k, ki bo v korist zla-sli našemu kmetu, saj ves ta denar ostane doma. Kakor zadnjič pri kavi, moremo tudi danes zakliučiti z ugotir vitvlifo, da Ljubljana postaja vedno boli vodena, vendar pa zat.o nismo rtič bolj solidni. Mož je sam d >ma. S kom tpj se zabava? Sprehaja se po sobi! Kar zagleda na ženini toaletni mizr.ci konček pisma! Ves prebledi, pograbi fotič, ga prebere, potem veselo vzd’hne: Hvala Bogu, ljubavno pismo? sem že misiji, da je zopet račini! Ba bi sanjal o pomlafli Ko je prod kratkim naš list pi< •sal o ljubljanski glavni pošti, jo hotel s tem opozoriti na stan, ki mora v najtežjih okolnostih o pravljati važne posle in navad* no za to svojo vestnost žanje la nehvaležnost. Posebno nas veseli, da so našo težnjo razumeli poštni nameščen* ci po deželi. Iz Vel. Loke nam je gospodična Ina Mrakova poslala v pozdrav šopek pomladnega cvetja, lepih, dehtečih vijolic. Pri jazno nam piše, da tako diši na tamkajšnji pošti. Blagor zvesti duši in uradu, kjer je tako lepo! Mi le želimo, da bi bili skoraj vsi poštni nameščenci deležni te prijetnosti in da bi z njimi nam vsem čim prej zadišalo po pomladi . . . Vse sili ? tovarno Kranj, 12. februarja Vse sXi v tovarno! Poleg poklicnega delavstva še kmet. Tu se mu nudi zaslužek, katerega n m zemlja ne more dati. Ima hrano in stanovanje, toda nima aenarja za obleko im druge pk>-brebščiue. Kje neti ga dobi? Zemlja ga ne donaša, torej ostane tovarna. Jako se delavna moč, ki bi bila p;h.xtbna za obdelovanje domače zemlje, znajde v tovarni. Posebno na zimo se opaža naval s kmetov v industrijska mesta. S tem seveda izrivajo po kil on e delavce, ki nima-im zemljo, da bi jih preživljala. Zato vlada večen spor med poklicnim delavSiVom in tak ui novo-doišlecem. Zgodilo se k* pred dnevi. Po ulici so p eganjali nekega možaka. Ves za-sopl en prisopiha nP-mo, kjer sem stali, z.t n;im pa tiregamlaici. Mislil sem sprva, da love tatu in mi je bilo žal, da jim je sncčiio ušel. Povprašal sem nekega starejšega delavca, zakaj ga pode. Ali je kaj ukradel? _ — Mislite, da so loviti tatu? Zadeva je pcpolnoma drugačna, mi jv pojasnil. ~ Ta, katerega sb loviti, je neki kmet Doma ima lopo gioispo-dursitvo, pa je vkljub temu izpodrinil nekega cklavca v tiovairnt in sam prišel im njegovo mesto. Zato ga hočeio defavci sedaj nabiti. Mar nimajo prav? Kam naj bi šal sedaj radi njega odpuščeni1 delavec. Doma nima, torej med berače. Kmet juna dom, ima hrano, pa še ni zadovoljen.' — Saj nima nikdar nihče tega namena. Toda se nc zaveda., da s tem škoduje poklicnemu delta vstvu. Organizirati se tak človek noče, delati gre za vsako, še itako sfknomno mezdo. In vsak rajši vzame takega delavca, ki je cenejši. Tak Lahko izhaja z maUbtro mezdo, ker ima pač vse potrebne _ žihnljensiloe pogoje. Poklicni delavec i>a tega nima in mu plača komaj dosega eksi« steničiii minimum. Lahko bi imelo delavstvo boljše mezde, da se me hi pojavljali taki primeri kot je ta. THk je položaj delavstva, vidite. Gospod, vi ntmaite vpo-ff’eda v to stvar, čeprav ste štu-djrauvL Pa brez zamere! Zbogvml Slake iz sodne dvorane Eden te© mrtev! Nedolžna žrtev dveh ljubezenskih rivalov Slika kaže menjavo Švedov v štafetnem teku na 4 krat 10 km v Ga-Pa, ki se je vršila v ponedeljek. Borba se je vršila v glavnem med Finci, Norvežani in Švedi. Zmagali so Finci s 6 sekundami. Mi smo bili na 10. mestu. Slika je bila poslana telegrafsko iz Ga-Pa Marbor, 12. februarja uep 'kraj Sv. Tinojica v Slov. gobicah je za lanske božične praznike irazbnral kirvav z'ločki, ko je 34-fetn.i mesarski pomlcč-mdk Peter Ouoelk z nožem zabodel v srce posestniškega sina Lovrenca Kukovca, ki je bil na mestu mrtev. Sovraštvo zaradi dekleta Peter Cucek in brat sedaj mrtvega Lovrenca Kukovca, Leopold, sta bilia zaljubljena v isto dekle in prav zaradi tega Stia se sovražila. Večkrat je med njima prišlo do ostrih prerekanj. Tako tudi na lanskoletni božični dan, ko sita se srečala na cesti. Oh tej priliki je Leopold Kukovec dejal Cucku: »Ti ali jaz, eden ko mirte v!«, oalkar sta se hotela spopasti, kar pa je prepredi orožnik ki je prav tačas prišel po cesti Napad Po tem sipoiru je Cucek šel v Golobovo gostilno. Kmalu pa sta za njim prišla še brata Leopold in Lovrenc Kukovec, ki sta neprestano izzivala. Ob mraku se fte Čuček odpravil domov. Še pa je prosil nekega svojega znan- Cclje, 12. februarja Zanimivo je, kako različnih sredstev sc v današnjih časih poslužuje kmet, da hi vsaj nekoliko razbremenil svoje posestvo iz dolgov. Čestokrat zaide zaradi tega na protizakonita pota. Pred tročlansklm senatom je moralo včeraj sedeti pet takih ljudi, in sicer 31-letni Ludvik Z., posestnik iz Starega Slemena v konjiškem okra- | ju, 53-1 etna Marija K., zasebnica, ■ ca, c'i.i ga naj spremlja, ker se boji, da ga bo Kukovec napadel. Čuček sc mi motri. Komaj je bil nekaj korakov jz gostilne, je prišit za njim Leopold Kukovec in pričel ponovno izzivati. Iz prerekanja se je kmalu razvil pretep in je Leopold vrgel Čučka v sneg. Ko je Leopoldov brat Lovrnic videl, da se lahko pripeti kaj resnega, je pričal miriti brata, kar pa je postalo zanj usodno. Prav v tem hipu je Cucek potegnil Sz žepa mož in hotel aamahnilti' po Leopoldu. Po nesreči je p ritem zadel Lovrenca Kukovca, in sicer naravnost v srce, da se je ta brez besede mrtev zgrudil v sneg. Žrtev sovražosti med obema mladim« zaljubljencema je tako postal povsem nedolžni Lovrenc, ki je z mlrjemjeim hotel dobro bratu im Cucku. 2 leti ječe Kpiiiog žalostnega uboja je bil danes pred •malim kazenskim senatom. Obtoženi Peter Cucek je vse odkrito priznal in povedal, kako je balo. Sodniki so vpo-števaill vse olajševalne okolnosti im ga obsodili na dve leti ječe. — Cucek je kazen sprejel. Zago-varnilk je bil dr. Gorišek iz Sv. Lenarta. kob H., posestnik, m 42-letni Karel P., posestnik istotam. Dne 4. junija 1935. jo v St. Slemenu umrla 7(i-ictna prevžitkarica Apolonija Pečovnik, ki je napravila tudi oporoko, v kateri je omenjeno, da tvori njeno zapuščino gotovina 15.000 Din, kateri znesek Pa je vknjižen kot terjatev na zemljišču posestnika Ludvika Ž. od 17. 9. 1928. Za dedinjo pa jo v oporoki Označena Cecilija Rebernak. 20 ponarejenih potrdil Ko so je 30. julija 1935. v Konjicah vršila o omenjeni oporoki zapuščinska razprava, je dolžnik Ludvik 'L predložil 20 potrdil, opremljenih s podpisi pokojne Apolonijo Pečovnik in prič. katere so sedaj tudi obtoženci. Vsa potrdila datirajo od 6. avgusta 1928. pa do 3. marca 1935. Na vsakem potrdilu je zabeležen manjši ali večji znesek tako, da vsa potrdila predstavljajo skupno 7.710 Din, kateri znesek ko potrdilih sodeč naj bil že vrnjen umrli Apoloniji. Konjiškemu notarju Jerebu • pa se predložena Potrdila niso zdela pristna, in jo razpravo zasukal v preiskavo. Usoden ministrov govor Obširna preiskava, ki se jo vršila od fistega dne daljo, je pokazala, da je vseli 5 obtožencev pri falsificiranju potrdil sodelovalo. Eden jili jo pisal, drugi se podpisal za pričo, tretji ponaredil Podpis pokojno Apolonije, četrti in peti pa sta med posameznimi podpisniki posredovala. Eno potrdilo za 150 Din je datirano s 6. junijem 1933. Na neprevidnost falsifikatorjev pa ima dotično potr-dalo na svoji zadnji strani sledečo tiskano besedilo: »Čuvajte Jugosla- viju! Naš saobračaj i naša saobra- čajna politika. Govor ministra Dimitrije Kojiča, održan Preko Beogradskog radia, na dan 4. marta 1935.*. Obtoženci svoje podpise in sodelovanje v glavnem priznavajo. Med razpravo pride pa mestoma do burnega prerekanja s pričami. Vsa razprava se jo zavlekla od 8. do 11. ure dopoldne, ko jo govoril državni tožilec dr. Rus in zagovornik vseh 5 obtožencev dr. Lovrec. Končno so se pa še sodniki podali k posvetovanju, ki jo trajalo precej dolgo, ko je bila razglašena sodba Ludvik Z. 2 meseca zapora, Marija K. 1 mesec, Karol E. 20 dni, Jakob H. 20 dni, in Karol P. 15 dni. Mirno so poslušali sodbo, eden je prosil naj bi imel kazen pogojno, vsi so se Pa zedinili, da Priziva ne bodo delali, pač pa le prošnjo za znižanje kazni. Maščevanje radi pisma Ptuj, 13. febr. Poročali smo, da je 2. t. m. zve« čer pričel goreti senik Januš Ne* že, posestnice iz Janežovskega vrha. V njem je bilo polno krme, ki je s senikom vred pogorela. Ker sc je senik nahajal ob peš* poti, sc je prvotno domnevah), da je požar nastal tako, da je kdo v neprevidnosti vrgel v scn'k tlečo cigareto. Orožnikom sc je slednjič posrečilo izslediti poži* galca nekega Horvata Alojzija, posestnika iz Jancžovskcga vrha, ki je živel z Janušovo v starem sovraštvu. Januš,ova jc takoj osu* mila požiga Alojza in to tudi povedala orožništvu. Nekdo ga jo tudi videl, kako je prod po* žarom hitel od senika. Pri zašli* šanju jo orožništvu dejanje pri* znal in povedal, da se je mašče* val, ker je prejel pismo, v kate* rom ga anonimni pisec dolži, da ima razmerje s svojo deklo. Kot pisca jo osumil Janušovi dve hčeri. Ker je že gojil veliko m rž* njo do družine, ga je to tako ujezilo, da se je usodnega več e* ra napotil k seniku in ga z vži* galicami zažgal. Slika kaze prvake fašistične Italije: tajnika stranke S tarace ja, bivšega tajnika Farinaccija, ministra Ciana in Bonomija, ki so odpotovali na bojišče v Severno Afriko. Ljudstvo jih je ob tej priliki navdušeno pozdravljalo .. Obsojeni ponarejevalci pobotnic Mrtvi prevžšfkariei Apoloniji so plačevali svoje dolgove 42-Ietni delavec Karel Z., 4Tletni Ja- Napoleonova mati Qb stMetalei njeste sanrti »iBib je neverjetno, kaj je mo-raila maja miaiti vise preistati; tež-toe uidamee, izgube. 1:1 »mankainje, k 'temu še Itu-de štirapaoe med meščansko vojno. . . Imela jc zares glavo mioišk'ciga na telesu slabotne ženske«. Tako piše Napoleon siam v svojih spominih, k na več ko enem mestu izkazuje ženi, ki mu je dala živlije-tilje, doUžno spoštovanje in hva-ležnoist: »Svoji materi im nčienim Izvrstnim načelliom imam zahva-kti vso mojo srečo' im kar sem stoinil dobrega. Da, jaz trdim, da Je bodočnoisit otroka odvisna od matere«. Je mo najzanimiivejših poglavij v življenjepisu vetikiti niiož, zasledovati njihovo razmerje do mateme. Naj jih slava in sreča še Jako visoko povzdigne — pred m eno ženo ostanejo otrok, ki je na mije n,'Ih prsih pil prvo hrano, * njeni roki naredil prve kora-in njeimo ime prvo jecljal. . S 14. letom — žena Napoleonova mati — kako fan-tastiiania je bila življenska usoda žene, ki ji je bilo ime Leticija kamolino! Rojena k 1750 v Ajac. °U1 na Korziki, se je navzeila že ^ rani mladosti tistega moškega milja, ki ga njen sim na njej tako Občuduje. Njena domovina se je :edaj s strastno ogorčenostjo bo-ievtvla za svobodo in neodvisnost, J_n ko je lepa im pametna dekli-^a> ravno 14 let stara, dala svo-P roko malemu od verniku Karlu ^maipartu, se mi kakor druge zenske umaiknilla v tOlio, miirno domačnost, ampak jc spremljaila z rilbiičii in pastirji Korzike svo-tojTa soproga, ki je služili ba.ev-niku za svobodo' Paoliju za adjutanta im bojevnika, v sveto jTkio proti nasilniku Ludviku XV. JJPremljiaja je svojega moža na seli pohodih, jahaje na konju, s arviin detetom Jožefom na ro-J1"; z drugim pod srcem. Med pa jc Skupaj z drugimi epskami molila k Madoni za zmago. l . n .ta junaška žena je rodila nis11-?1 ptrcik, osem jih je ostalo vVi,.,življenju, vsa namenjeni za '■“•ko usodo. In ta mati osvcuevalea sveta, enega cesarja in treh kraljev tudi v dnieh največiega sijaja niti trenutek ni preslišala glasa svojega mateninškio skrbečega srca. Naj se je Evropa še tako klanjala nij e n emu sinu, ves svet mu ležal pred nogami, hvalivci slavili njegova dejamta, — ona, njegova mati, je imela na vse to samo eno besedo:» Bourvue que cela dure« •— »če bo le trajalo.« Materinske slutnje Mijena materinska skrb ni nikoji zasipala. Ko je njem sim postal] cesar, je dobila palačo, lastno dvcirjanstvo, veliko apanažo, — Napoleon je hotel dati svciji materi dostojanstvo, ki bi ic dvignilo nad vse. A ona ni marata nobenega imenitnega naslova, privolila je slednjič le v preprost naslov »Madame Mere« — »gospa miati«. Bila je zelo skrbna gospodinja in tako varčna, da je veljala za skopuljo. Celo Napoleon se je iz njene varčnosti norčevali, češ, en milijon ima dohodkov, živi pa ko: uboga meščanka. A ona se zn tako zbadanje ni zmenila. »Kdo ve«, je diejiaila. če ne boni nekega dne vsem tem kraljem morala dajati jesti!« Kakšna sluitnja nepodkupljivega materinskega srca! Ta slutnja in ta strah je nista nikoli zapustila. »Ti koplješ pod nogami tvoje rodbine jamo!« jr prerokovala svojemu sinu. »In ti boš prvi, ki se bo vanjo povrnil!« In mene slutnje so se tudi izpolnile. Ona nabrže v vseh tistih letih napoleonskega sijaja, ki ga je vedno gledala z nezaupljivostjo, ni bila nikdar od srca vesela. Tudi sc je vedno bala za sina. da ne bi ga zadela sovražna krogla ali roka moriiličeva. Enkrat samo je morda za čas ver-.diržala v naročim svojega vnuč-jela v obtsamek cesarstva, ko je ka — Napoleonovega sina. A kmalu zatem je bilo pri kraju Velika v nesreči Nesreča v Rusiji, bitka pri L inskem — mogočna stavba se je pričela majati. Im prav takrat, v tistih siemcah, ki so napovedovale bližajočo se katastrofo, je imieCia nekaj srečnih dni, srečnih maiteriiniskih dini. Večno upoinna brata, Louis im Lucien, sta se vrnila in ponudila poraženemu bratu vso sveto pomoč. Rodbina je bila spot Složna! In zdaj so cesar in kralji spet postali sinovi, ki jim jc mati Leticjja morala datilati kruha in Skrbeti zanje. . . Vse, kakor je ona slutita in predvidevala. Velika po duši. kakor se je izkazala v cinevih s Taja, je ostaiia Miadiame Mere tudi zdaj v z!o-mu.^fNa Elbi je bila sinu tolažba in opora. Potem je prišla ura, ko ji je Napoleon razodel, da se vime v Franoiljo. Ona jc v naprej videla, k,alko bo končala ta pustolovščina, a je uvidela tudi, da njen sin ne more drugače ravnati. In njena edina skrb je bila, da bi" Bog obvaroval sina. da ne umrje od strupa ali v sramotnem pregnanstvu. Ce že mora biti, tedaj z mečem v roki! In še ena bridka ura. Ro izgubljeni bitki pri VVaterloou, — tam v jedilnici v Malmaisomu, med nabasanimi kovčegi zbrana rodbina Bonaiparte. Napoleon v civilni obleki, piripravljem na odhod, na beg v Ameriko. Kratko slovo med simam in materjo, ki je tudi tedaj slutila, da ne bo nobenega svidenja več. Fo zatomu sisiove zvezde Zadeta tudi ona od prokletstva Evrope je morata zapustiti Francijo; samo rimski papež s,: je še opal ponuditi ji zavetje. V viili Eglconieri je preživela dvajset let; sinovi im hčere 90 bili razkropljeni po vsem svetu, edino Pavlino je še imela v svoji bližini. Prošnje, da bi smela s svojim sinom dekli jetništvo na Sv Heleiit, ji niso uslišali. Od daleč je morala gledati, kako Napoleoni počasi izbirava na rodbinski bolezni, želodčnem raku. Njena materinska skrb in nega mu jc bila odvzeta. Zato je na tem več trpela nego on sam. Samo misel nanj je napolnjevala vse njeno srce in v tej misli je neukliomiljivo zaklepala vrata pred siinaho Morijo Lujizo in lastno hčerjo Karolino, ki sta biti izdali Napoleon a. — Pazite malo holj! Poglejte kako sem jaz redkobeseden! — Seveda, razumem! Tudi jaz sem bil nekoč poročen! Preživela je sina še za celih 12 let, bila je poslednja predstavnica njegovega ponosnega sna, in v nesreči še le je ona, prej vedno dvomeča, s ponosom dvigala njegovo idejo. A ko je potem umrl tudi njem vnuk, je bil njen zadnji san pri kraju. . Lepega februarskega večera 1. 1836 ie zatisnila trudme oči v svoji hiši v Rimu. ko so zunaj zvonovi zvonili Ave Marijo . . . Žrtev noža Maribor. 12 februarja. I >0 žalostnega in vsega obsojanja vrednega dogodka jc prišlo te dni v vasi GomiHici v Prek-nuirvi. Zopet je fantovska jestnost in podivjanost zahtevala smrtno žrtev, im sicer 22-letmega Josipa Raščama iz .Trnja. Vaški familije so bili zvečer zbrani pri nekem posestniku v GomOTci im kot je to že običaj, so tudi precej pili. Vino je stopalo fantom v glavo, pričeli so se prerekati, pri čemer sta se najbolj zbadala pokojni Josip Ra-šcan ni hotel pretepati v sobi, jc Jerebič iz Gomilic. Ker se Ra-ščam n hotel pretepati v sobi, j c pozval Jerebiča na prosto, kjer sta se res spopriieila in se pričela metati. Nenadoma pa je Jerebič pritegnil iz žena nož in pričel z rezilom udrihati po Ra-ščanu. ki se ie zgrudil ves v krvi Ko je Jerebič videl kaj je storili, je zbežali. Raščam pa se je z zadnjim« močmi dvignil in sc zavlekel k ograji ob skednju. Tam so ga našli fantje; ko so se vračal domov, mrtvega s prerezano žilo odvodnico. — Jerebiča so kmalu nato aretirali orožniki in ga pripeljali v zapore mari bo '• ega nfcro ž n ega sod i s čn Trgovci z belim blagem V Novem Sadu je po! c a že delj časa opazovala, kako so okoli neizkušenih deklet suo:io razni nobcl gospodki. Stvari e posvetila več pozornosti in naposled po temeljitem zasledovanju razkrinkala večjo trgovino z belim blagom. ki jc imela daleč naokoli razpredene svo.e zločinske mreže. J rgovina je bila organizirana silno rafinirano ter je imela svoj generalštab v Novem Sadu, podružnice Pa v Sremski Mitrovič'. Sabcu in Sremskih Karlovcih. Na čelu ji je .stal neki Ludvik Civih. Slika V » ......... ...».“jas*! .....— -...u : : F‘»sli0. CMZ|av»0Valorbali, ki so se vršilepred dnevi v Berlinu med Nemčijo, švedsko in e\e na desno so Nemca Siebertax In Schweickerta. Šveda Svedberga in Olofssona, Nemca Hcringa In Brendelo MAŠČEVALEC Kriminalni roman. Drugi del. Objel jo je čuden nemir, ki si ga .i vedeta razlagati. Neprestano Jo je nekaj gnalo, da bi vstala iz ix)stelje, pa je vseeno obležala. Nehote je prisluškovala v noč, todia vse je bik) mimo im tiho. Nenadoma se je zravnala v postelji. — Zaslišala Je bila. kako so se odprla neka vrata. Bessie se je takoj spomnila na Blizo, katere soba je bula na drugem koncu mostovža. Kiti. neki hodi tod po hiši tako pozno? Počasi te zlezla s postelje, po prstih šta do vrat in jih tiho odprita. Pogledala je po hodniku — vse je bilo mirno. Nenadoma pa se je stresat. Opazila je neko senco, ki se je, nedaleč od nje plazila ob zidu. tja proti drugemu stopnišču. Ne da bi pomistila na nevarnost, se je Bessae oprezno plazila za njo. Ko je senca izginila za nekam oglom, jiti je bila Bessie že čisto blizu. V mesečimi je spoznala Blizo, torej se le ni zmotila.! Hkratu pa je s strahom opazila, kako se )e v mesečini zalesketalo bodalo, ki ga je dizala Bliza v rolki. Bliža se je plazila naravnost k vratom Jackove spalnice. Grozna misel je šinila Bes-.ie skozi glavo, im vsa je zadrhtela: »EM,za ga hoče umoriti!« Za trenutek vsa zmedena in zbegana, je premišljevala. kaj naj stori. Ali naj pokliče na pomoč? — Tedaj lm Bliza planila ■namro, m s čim naj se brani? Videla je zdaj kako se je llii-za pripognila k pragu in tam nekaj otipavala. Zdaj je bila prhka. Bessie se je pognala naprej in kakor ris skočila od zadaj na Blizu in jo podrla na tila. Prvi trenotek se Bliza mi ganila. Potem pa sc je divje začela otepati napadalke. Toda Bessi-ne roke so jo krepko držale. »Izpustite me«, je besno siknila Bliza, oči so se ji svetile kakor kaki divji mački. »Izpustite me, če ne. . . gortje vam!« Bessie se ni zmenila za njene grožnje. Napenjala je vse sile, da se ji nasprotnica ne izmuzne. Im tako sta se tam v temi dve ženski nemo boriti na življenje in smrt. V tem srditem boju pa sta parkrat butnili ob Jackova vrača in to ga je prebudilo iz globokega spanja. Zasvetila se je luč, vrata so sc odprla, im na prag je stopil Jack. »Kaj pa je to? ve zavpil »Bessie — Bliza! Ali sta »noreti?« Tedaj je opaizil v Bližini roki bodalo, in ga ji bliskoma izvil. Bliza je kriknila od strahu, z vso silo pahnila Bessie v stran in pobegnila v svojo sobo. Bessie se je vsa zasopla naslonila na zid A tvlti predstavfljaiti ni moglo -s kakimi zločinskimi načrti se ukvarja ETiiaa, kateri je Jack izkazal toliko dobrot, jo ate1 ipropasti. . In zdaj zopet so prišle Bessie na misli 'tfcJte Jackove besede. ASi ji ni rdkell, da bi jio Ijttbil on, če ne bi bila Edvardova? Pni itej misli jo lie spreletelo. Ne, ne, Edvardove rolke miso bi- le oblite s krvjo, ko-t so bile Jackove. . . Ljubila bo samo Edvarda, nikogar drugega. In z njegovim imenom na ustnicah je konično zaspala. . EUZA SE PRETVARJA Zgodaj zjutraj je stopili Jack pred Elzina vrata. Mislil je, da so zakljejena, ko pa je pritisnil na kljuko, je lahko neovirano vstopil. Čuden nasmeh je zaigral temu ponosnemu človeku krog usten, ko je zagledal Blizo, sedečo v kotu sobe im popolnoma oblečeno. »Bliža!« jo je strogo poklicat »Pojdi sem!« Ni se ganila. Njene velike oči so srcipo strmele v neko točko na tleh, kot da ni opazila, da je kdo vstopi! v sobo. »Bliža, zakaj si ponoči z nožem v roki prišla pred metla vra-ia?« Srepo ga je pogledala. »Jaz — jaz — jaz ™ ničesar — ne - vem —ničesar! O, — moja glava - gori — boli — strašno boli —« Jack jo je porogljivo gledal. Prijel jo je za roko in jo dolgo gledal v oči. »Tvoje pretvarjanje bi ne bo prav nič koristilo — nasprotno. Vem, da si nopreračunljiva in vihrava, toda da te bo kdo mogel ogovoriti na kaj takega, ne bi bil nikoli pričakoval oj icbe. Ali ni:s] prav nič pomislila, kakšno strašno neumnost napraviš?!« Bliža se ni gianilla. »Ne vem ~~ ne vem — ničesar« je venomer ponavljala. — Oh — jaz j,az — tako slabo mi je — tako težko. , .« Glava ji je padla na prša, pričela je h rop: ti. »Ne pretvarjaj se, psica!« je zdaj srdito zavpil Jack. »Ne boš me prevarala! Boš odgovorila na moje vprašanje eh! ne?!« Iz domaćih sjajev I: S a El. H E RT G ANG L: Tožba Na veji ptičica sedi, poskočno pesemco drobi... Nikar mi, ptičica ne poj, odšel je daleč ljubček moj! Odšel je ljubček daleč stran, mrak padel je v moj beli stan. Nikdar mi, ptičica, ne poj, sedaj otrok se joče moj! Ne boj se! Ne boj sc! — Nikomur o sužnostl /vdan, /. resnico opasan stopi na plan in svojega čolna vodi krmilo z roko, ki žltje jo je ufrdito I Engelbert Gongi se je rodil L 1873 v Beli Krajini Posveti* se jc učiteljskemu stanu, kjer se je uveljavljal kot stanovski in pro< svetni delavec in orgamzator. Na pisal je vrsto pesmi, novel in dram, zlasti mnogo pa spisov za mladino. S posebno vnemo je vdan sokolstvu in je tud: prvi podstarosti Sokola kraljevine Jugoslavije. Naši dve pesmi sta vzeti iz njegove knjige "Moje obzorje«, ki jo je I 1914. izdala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, kateri je Se sedaj delaven pred« sednik. Lažni popisovalci davkov Na teritoriju mestne občine zagrebške se že nekaj dni vrši davčno popisovanje, ki ga oprav« Ijajo uradniki mestnega davčne« ga urada. Ti organi imajo za (o potrebne legitimacije, ki jih mo« rajo na zahtevo davkoplačeval« cev pokazati. Kljub temu pa se jo primerilo, da so obiskali davko« plačevalce nepoklicani organi, ki so sc predstavili za uradnike mest ne občine. Popisali so davke in nato pobrali tudi nekakšne dob« rodelne prispevke, ki pa so jih kasirali v svoj žep. Grozen timor V vasici Žitnjaku pri Zagrebu je bil včeraj odkrit grozen umor, čigar žrtev je postal kmet Ivan Družic. Na travniku blizu vasi so mimoidoči našli strašno razme* sarjeno človeško truplo. Neznani morilec je kmetu dobesedno raz« bil s sekiro glavo in mu zadal po telesu več ran. Policija je uvedla obširno preiskavo o tem tajin« stvenem unjoru. Sum umora je padel na kmetovo ženo, ki nika« kov ne mere v času umora pojas« niti svoje odsotnosti z doma. 49 žrtev poledice Zagrebška kronika raznih ne« srce ne beleži že dolgo takega števila nesreč in nezgod, kot se je primerilo včeraj. Zagrebške ulice so bile namreč vse izredno poledenele, tako tla ni bila po njih hoja nič kaj varna in prijet« na. Ponekod so ljudje kar plesali po poledenelem tlaku, marsikje ■pa je tega ali onega spodneslo. Poleg dobre volje, ki je zavlada« la zavoljo te smešne hoje po po« ledenelih ulicah, je bilo tudi ne« šteto resnih resreč in usodnih pad cev. Bolnišnica je sprejela ta dati nad 40 ponesrečencev. Narobe zima Zares neverjetne ekstravaganc!« si dovoKuje letošnja zima. Do&ffl jc vkovala Ameriko v leden oklep, pi je — kakor poročajo iz Moskve — tam v Sibirijd, kjer jc zima do-nta in je sibirski mraz v pregovoru, nastojilo nenadoma pravcato poletje. Od 3. februarja zajema zapadno Sibirio topel val tako, da znaša povprečna temperatura 4 stopinje nad ničlo, na katerih krajih celo do 11 stopinj. Pol stoletja že ne pozna Sibirtia v tem časti itako toplih dni Ta prevrat je povzročil upad toplega ciklona, sledečega toku reke Jenisej. Astrološka napoved za 1L februar Današnji dnm je za polklliiono življenje v splošnem didbelr, za prnomet ixt kritičen. Ne vozite se ;d:,i.tes z avtomobili in se tod1 pažiJ.'C ra cesrah. Slišal bomo o prometnih nezgodnih. Tudi za kupčije, trgovske posle, pogicUlb6 in naunte je botlj sčalb dan. Važno iposlovno korespondenco danes raijši odložijite, ker so sflabi izgio* d' ing uispah. __ Oglašuj v „Glasu“ NAJNOVEJ6A POROČILA Konec marsejskega procesa Krali, Rajić lit Posplšll obsojeni na dosmrtno robijo Perčević m Kvaternik pa na smrt Maribor m— Narodno gledališče. Petek, 14. februarja: zaprto. — Sobota, 15. februarja ob 20. uri »Ples v Savoyu«. Premijera. m— Kino. Grajski: Samo še danes veliki ekspedicijski film »Čeljuskin-ei«. — Union: Prekrasni film »Zaljubljenci«. V glavnih vlogah Gustav 1' rbhlioh in 'Renate Miiller. m— Šahovski turnir. V tretjem ko-l'1 jo Stupan premagal Koniča, Mešiček Perglerja, Itien Lobkova in Kukovec Lešnika. Šunter in Dobrila sta 'grala neodločeno, Sterniša in dr. Si-Paj pa sta partijo prekinila. Na vrbu tablice mariborskega šahovskega prvenstva je Bion s tremi točkami. m— Dar francoske vlade. Pedagoška centrala v Mariboru je prejela v •far 25 modernih pedagoških knjig, ki jih je poklonila francoska vlada. ^ knjigami se je knjižnica znatno obogatila. m— V Mariboru se je v jel. Te dni jo prispelo iz Djurdjevca sporočilo, 'la se po Mariboru najbrže klati 28-lotni pekovski pomočnik Karol Š., ki je pobral svojemu delodajalcu Men-žoviću nekaj zlatnine in poneveril ^ečjo vsoto denarja. Policija je ros '^sledila nepoštenega pomočnika ter Pa po kratkem zaslišanju oddala sodišču. • m— Rajdo grehov ima na vesti bivši magistratni uslužbenec Franc Manko, o katerem smo že poročali v včerajšnji številki. Med tem je ja-v'l policiji krojaški mojster Leopold Celcer. da si je Manko pri njem izposodil zimsko suknjo, ki je pa ni Vrnil. Manka je policija včeraj že izcedila in ga aretirala. Svoje .grehe skesano priznava. m— »Mi pa mamo ženina, liištnega "e mlodega. . .«, pod takim geslom Je tradicijonalno »prleško gostviva-dje« prihodnjo soboto. 22. tm. v Gam-brinovi dvorani. Prleški vkiip! m— Gruče ljudi so včeraj ves dan Postajale na sredini drž. mosta, kjer le mesar Knapič na tako zverinski ’jj'čin zabodel branjevko Konradovo, 'krvavljena tla so bila posuta s peskom. ki je zabrisal žalostne sledove. ‘■i"dje so na različne načine obsojali ubijalca in pomilovali nesrečno žrtev t,'r njene svojce. Celje k’ »šnops je skočil, ko so v torek zvečer pri nekem kmetu v Poljčanah K,ihali žganje, je pri delu pomagal udi 23 - letni čevljarski pomočnik '“eiišck Albin. Po nesreči jo stopil v vrelo žganje in dobil hude opekli-,ln 1>o levi nogi. 14va prsta si je odrezal na slamo-p!vnici, ko je 64-lotni dninar Rojnik eter pretekli torek na Ostrožnem Posestniku Jakobu Videnšku re-a' "lamo. brezposelnih je v Celju 751, od ka-je 64 žensk. 81. januarja pa je -' ° 701 brezposeln od teli je bilo f-ensk. > *)ej° dobe: 1 hlapec, 1 orodni klju-^'t-vničar, 1 hotelska kuharica. 2 pri-kuharici. 1 natakarica, 2 soba-V 1,1 1 hotelska služkinja, mrla je 40-letna Roza Slotinšek ’ usostnikova žena iz Grobelo St. 27. Hir; "S,n"' ,,mr'a je H- t. m. v bol-v 7~ Iz Šoštanja pa so pripeljali Šol ' 'i0 11- 1. m. umrlega 73-lctnega mi. "Pravi tel ja v pok. Ivana Smol-Ve'!"' N" V m" P-! hjlvesela Jadranska noč, je geslo za-Prireditve Jadranske straže v boi'1 b' se bo vršila na pustno so-nili . .ni' f- m. v bogato dekorira-Iju. 11'štorih Narodnega doma v Ce- Pavelić, Aix-cnProvence, 13. febr. Veliki proces proti marsejskim zločincem je zaključen. Porotniki so potrdili vprašanja glede krivde vseh obtožencev, priporočali pa so nekaj olajševalnih okolnosti- Kakor znano, je državni tožilec zahteval za vse tri obtožence smrtno kazen Zagovorniki pa so skušali odvzeti procesu njegov izrazito po. litični značaj in so se v svojih za-oovorih spuščali samo v tehnične podrobnosti. Predsednik je predložil porotnikom 32 vprašanj glede soudeležbe obtožencev pri umoru v Marše ju, gled njih pripadnosti zločinski organizaciji ter glede lažnih potnih listov- Sodba je bila objavljena snoči ob 20.45. Posvetovanje porotnikov je bilo precej dolgo Ob 20.45 je Beograd, 13. febr. V vasi Palačkovci v srezu pr* njavorskem beleži tamošnja v a* ška kronika primer, ki je resda edinstven. 231etni Tomo Malič je poskušal v svoji vasi osnovati klub svobodne ljubezni. To svojo tajno namero je fant zaupal še štirim svojim vaškim prijateljem, ki so za to idejo takoj pograbili. Po naglih pripravah so se odi o* čili, da pritegnejo v klub tudi ne* kaj vaških deklet. Zaupano so za* čeli fantje agitirati med dekleti za svojo namero. Dekleta so se ne* stopil v sodno dvorano senat skupno s porotniki Obtožence so že poprej odvedli iz dvorane- Predsednik sodišča Loison je najprej objavil odgovore porotnikov na vsako izmed 32 stavljenih vprašanj, nato pa sklep sodnega, dvora po katerem so: Mijo Kralj, Zvonimir Pospišil in Ivan Rajič obsojeni na dosmrtno robijo in na deportacijo. Ko so privedli v dvorano obtožence, so smrtnobledi stoje poslušali sodbo in obširno utemeljitev. Nato so jih spet odvedli iz dvorane. Sledila je še kratka razprava zoper dr- Ante Paveliča, Evgena Kvaternika in Ivana Perčeviča, ki So glavni krivci in organizatorji marsejskega zločina, ki pa niso kaj časa »muzala«, za čudo, pra* vočasno pa so spregledala fantov* sko namero in ponudbo za svo* hodno ljubezen odbila. Ta o pozi* cija iz vrst deklet je fante prc* cej razdražila. Pričeli so na vse mogoče načine zasledovati dekle* ta. Pošiljali so jim razne porno* grafske pesmi in podobe. In ko vse to ni inč zaleglo, so nekega dne polepili zid nekega trgovca s temi pesmimi in podobami. Na ta dogodek pa so postale pozorne, tudi oblasti, ki so izved* le obširno preiskavo bili prišli v roke pravici, ker jih države, kjer se nahajajo, niso hotele izročiti. Sodišče je ob 21.30 proglasilo tudi proti njim sodbo in jih v odsotnosti obsodilo na smrt- Doznava se, da bodo v»i trije obsojenci poslani v francosko Gu-aiano, najbrže na Hudičeve otoke, kjer so nastanjeni kaznenci, ki so obsojeni na dosmrtno delo. Seveda, če jih predsednik republike na predlog pravosodnega ministrstva ne pomilosti na krajšo kazen, oz. če jih prizivno porotno sodišče ne obsodi na manjšo kazen. Preden bodo odposlani na Guaiano, bodo iz zaporov v Aix-en-Pr»vence prepeljani na neki trdnjavski otok v Marsejskem zalivu- Seja nar. skupščine Na dnevnem redu današnje se* je nar. skupščine je bila velika interpclacijska debata, ki se na* naša na prehrano pasivnih krajev in na podporo onim krajem, ki so bili lansko leto prizadeti od suše. Gre za dve interpelaciji, ki sta vsebinsko sicer že zasta* reli, ki pa sta velikega politič* nega pomena. Danes se je sestal na svoji seji tudi finančni odbor, da sklepa o nadaljnjem postopku glede dr* žavnega proračuna. Poročil o sklepih še ni. Ve se le, da je vladna manjšina v finančnem od* boru že izdelala svoje poročilo za plenum nar. skupščine in se se* daj pričakuje, da bo izdelala svo* je poročilo tudi večina, ki jo tvo* ri opozicija. V spomin pokojnemu kralju Jugoslovanski železničarji so sklenili, da bodo v spomin na blagopokojnoga Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja posta* vili v Demir Kapiji monumenta!# no ambulaneo z ljudskim kopali* ščem, ki se bo imenovalo po po* kojnem velikem vladarju. Pokro* viteljstvo nad to plemenito akci* jo je prevzel prometni minister dr. Mcfimed Spako, na čelu od* bora pa je predsednik beograjske občine Vlada Ilič. Lilie, 13. februarja. V šestih rudnikih v pokrajini Lansa je pričelo delavstvo stavkati. Pariz, 13. fer. 7. ozirom na neke vesti, da je Nemčija proti fran-coskosovjetskemu paktu in da je vložila protest, izjavljajo nemški uradni krogi, da so te vesti neresnične in da Nemčva nima ničesar proti francoskdsovjetskemu paktu. čitajte „Glas naroda" Težave italijanskega prediranja Asmara, 13. febr. T. O. poroča, da so vojaški atašeji raznih držav po pregledu položaja na severni fronti odpotovali na somalijsko fronto. Zanimiva je izjava, ki jo je dal japonski vojni ataše Sita, ki je trdil, da ima Italija pri svo* jem prodiranju v Abcsinijo iste težkoee, kot jih je imela Japonska pri prodiranju v Mandžurijo. Ita* lijanska vojska se nahaja zelo no. Jetniki v službi armade London, 13. febr. »Newyork Times« prinaša zanimivo vest, da so v neki jotnišnici pri Londonu odkrili, da jetniki izdelujejo vre* če, ki so napolnjene s peskom. Te vreče se rabijo za časa vojne v strelskih žarkih kot kritja. Na* ročilo teh vreč znaša 1 milijon komadov. Jetniki so izredno ne* zadovoljni, ker jih pazniki pri* ganjajo k hitrejšemu delu, ki je poleg tega še večkrat prekourno. Kot je izvedel dopisnik, so pred kratkim v isti jctnišnici izgoto* Klub svobodne ljubezni daleč od svoje domovine in mora zato prenesti ogromne težave. Ni lahko prodirati v krajih, kjer ni na razpolago dovoljnih promet* nih sredstev. Japonska je glede Mandžurije prenesla vse žrtve, da doseže svoj cilj. Če bo. Italija sto* rila isto, se lahko nadeja uspeha. Vojni atašeji sc bodo po prcgle* du front vrnili v svojo domovi* vili naročilo pol milijona vreč. Tud ta odkritja kažejo, kako se Anglija pripravlja na vojno. Spopad na mongolski meji Tokio, 13. febr. Pri zadnjem spopadu na mongolsko-mandžurski meji pri Olahatki je bilo ubitih 5 japonskih vojakov in 2 japonski podoficirji. Ranjen Je eden japonskih kapetan, 3 japonski in 7 mandžurskih vojakov- Izgube na mongolski strani so znatno večje. ■r^. ..•■i mit CEH mmm mmm Sill'K - i ,.... r i fra 1 - : Np^ Po zverliBskem umoru pred nedolžnim otročičem ma mostu v Mariboru Maribor, 13. febr. | Strahoten umor Terezije Konradove, revne branjevke, je dejanje, ka- | kor ga še ne pomnimo v našem mestu. Zločin je toliko strašnejši, ker zverinsko dejanje priča o popolni podivjanosti morilca Ferdinanda Kna-piča, ki je nesrečno žrtev zaklal na najprometnejšem kraju v mestu, pred množico ljudi, sredi poldneva in vpričo nedolžnega otroka, ki ga jo imela nesrečna Konradova pri sebi. Zasliševanje Včeraj je višji Policijski nadzornik g. Canjko začel zasliševati morilca Ferdinanda Knapiča. Pri zasliševanju nečloveški morilec ni pokazal nikakega posebnega obžalovanja in je ostal dokaj ravnodušen. Izgovarjal se je. da Konradove ni nameraval usmrtiti, ampak le zastrašiti. Končno je rekel, da vendar dejanje obžaluje. Glede vzrokov je navedel v bistvu isto, kar je prejšnji dan na policiji povedal našemu poročevalcu in kar smo že objavili v našem listu. Polica za 20.000 Dim O strašni tragediji je izvedel vaš poročevalec te le podrobnosti: Ana Knapičeva je imela tik pred Rotovžem svojo branjarijo. Pekla je tudi kostanj nasproti avtobusne Postaje na Glavnem trgu. Loto 1020. se je dala zavarovati pri Ljudski samopomoči za Din. 20 000.—. Zavarovalne premije je v redu plačevala sama do 1. 1032. Tega lota je zbolela, a branjarija ji ni več donašala toliko dobička, da bi Knapičeva mogla zmagovati vse svoje obveznosti. Tako jo zašla v mučne težave. Tedaj ji je priskočila na pomoč njena znanka Terezija Konradova, ki ji je stregla v bolezni in jo ves čas podpirala z živili in drugimi dajatvami. Ves ta težki čas so Ferdinand Knapič. ki je bil kot mesar zaposlen v mestni klavnici in je prilično dobro zaslužil, ni Popolnoma nič zmenil za mater. Usluga za uslugo Ko je Knapičeva okrevala, j c znanki Konradovi za protiuslugo iz hvaležnosti odstopila zavarovalno polico ljudske samopomoči s pripombo, naj odslej ona plačuje zavarovalne premije in naj po smrti Knapičcve dvigne zavarovalnino. V juliju 1034. je Knapičeva umrla, a Konradova je dvignila zavaroval- nino Din 20.000.—, ki jo ji je Ljudska samopomoč izplačala v 3 obrokih. Ferdinand Knapič je vedel za to in se je sedaj nenadoma začel zanimati za zavarovalnino in nadlegovati Konradovo, češ, naj mu izplača vsaj toliko, kolikor je pokojna mati vplačala na premijah. To bi znašalo okrog 3.000— Din. Izplačilu tega zneska pa se je Konradova upirala in vztrajala na tem, da gre celotna zavarovalnina njej. življjemje mesto denarja Ferdinand Knapič je radi tega vložil proti Konradovi tožbo, ki Pa jo je izgubil. Proces se jo nato z re-kurzi zavlekel in je letos dosegel tretjo in zadnjo instanco, ki je konč-noveljavno prisodila osporavano zavarovalnino Konradovi. Ko je morilec to izvedel, se je na tako strahoten način maščeval nad Konradovo, ki je bila stara šele 48 let. Po končanem zaslišanju bo morilec izročen sodišču, truplo nesrečno žrtve pa bo komisijsko obducirano. Pogreb tragično preminule Terezije Konradove bo 14. t. m. ob 14 16. na Pobreško pokopališče. Pričakovati, je, da bo podrobna preiskava in končno sodna obravnava do kraja razsvetlila in pojasnila vse podrobnosti tor razgalila vse, kar je bilo kakorkoli v zvezi s tem nečloveškim umorom. Delati Je hotel Ljubljana, 13. febr. Plavolas, šibek fant, skoraj prosojno nežnega obraza, vdan v btr žio voljo stoji pred malim senatom Nič nevarnega ni na njem, prej nekaj lirskega, kakršni so v poeziji pesniški bohemi. Ves razcapan, na njem pa visi posvaljkan dežni plašč. Potepuh iz Cankarja! Da bi se pošteno preživljal Hodil* je okrog in ni imel kaj jesti. Zima je jela pritiskati. Daleč od svojega vinorodnega,- sočutnega štajerskega doma je že b'l v mrzlem Posavju. Rad bi bil delal, a razcapanega potepuha se je vsakdo oitresel. Tam pri Litiji je mojstra prosil za orodje, da bi delal po kmetih in se z delom pošteno preživljal. Ne bi mu delal konkurence, saj bi hodil po oddaljenih hribovskih kmetijah, cini] lojice in kotle ter popravil morda tudi kako pločevinasto streho. Druge strehe pa tudi. saj zna kriti, ker je njegov oče krovec. Ker je pa mojster načelno proti šušmarstvu, mu orodja seveda ni dal. Tone je odtrgal desko pri delavnici in sam vzel nekaj cina in spajalnik; pilo, kladivo, klešče, torej orodje, da bi se pošteno preživljal z delom. Res je delal in nič n, nikjer ukradel. Tudi srajco si jc kupil in najpotrebnejše perilo. Prijeli so ga in mojster je orod.e dobil nazaj. Doma pa fanta čakajo in iščejo, da je še sodišče dobilo pismo, kje je. V skrbeh je oče za sina. Zaradi deske Tone ne taji. »Brez jesti ne morem živeti. Zaslužil bi bil rad.« Zagovornik dr. Grossmann je opozarjal na protislovje v zakonu, če sit tat na sejmu pokrade s štan-ta slaščič ali blaga za 300 Din, dobi za prestopek 3 mesece, če pa izstradani revež odmakne pri delavnici desko in vzame orodje, ki je prosil zanj, da bi se pošteno preživel z delom, mu pa zaradi zločina vloma preti do 10 let robije. Fant se vendar n; hoteli okoristiti z orodjem in ga tudi ni prodal, samo potreboval ga je za delo in tudi rabili pri delu Zaradi odmaknjene deske so ga morali obsoditi zaradi zločina na 4 mesece strogega zapora. Bil je za-dovolen. „Glas64 fe p©cssil — Abesinska zmaga na jugo. Po včerajšnjih poročilih Reuterjeve agencije so Abesinci dose^* g!! lepo zmago p noti četam generala Graziamija. Ras Nasibu ja osvojili važno postcljanko Koradi ki leži na križišču karavanskih cest okoli 100 km severno od Gorah a j a. Zavzetje Kuradp je bi-V)_S'kvbiio nrionivllieno. — Ste pri vas še vedno brez služkinje? — Še vedno! Da pa preveč ne pomažemo stanovanje, smo pa kar v restavraciji na hrani, a spimo Pa v hotelu! MALI OGLASI V saku beseda 50 pur. Najmanjši znesek 5 Din Drž. in ban. davek S Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu Dopisnik v slovenskem, srpsko-hrvaškem, nemškem, italjan-skem in francoskem jeziku išče primernega zapos-Ijenja. Tudi za nekaj ur dnevno. — Sprejema tudi prevode. — Cenjena povpraševanja na upravo lista »Glas naroda« pod »Ko-respondent 50«. Čitajte! Priporočajte! Širite f „GLAS NAROD A“’ GOBBGIB Gospodarska podjetja kot: trgovine, industrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne in vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, vestno in uspešno. Informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v poštnih znamkah: Poslovnica Pavle-kovič — Zagreb — Iliča 144. £]QE1QE]0 RAZGLAS. S 15. februarjem 1936 prenehajo poslovati uradi inkorporiranih . „ ,, , .. okoliških občin v vseh zadevah, izvzomst knjigovodstvenih in blagajniških. Zato se od tega dne naprej do 31. marca 1936. vrše še nadalje vsa vplačila in izplačila pri občinskih uradih Inkorporiranih občin Moste, šiška in Vič. Poleg tega se vrši še do nadaljnjega Izdajanje živinskih potnih listov v inkorporiranih občinah tako, kot doslej . Vsi drugi posli pa se s 15. februarjem 1936 popolnoma prenesejo k mestni občini ljubljanski oziroma mestnemu poglavarstvu, tako da poslujejo od imenovanega dno naprej uradi mestnega poglavarstva ljubljanskega v vseh zadevah, v katerih so poslovali doslej uradi inkorporiranih občin. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 11. februarja 1936. Predsednik: Dr. J. Adlešič s. r. Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč. — Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.