Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 76. kos. V LJUBLJANI, dne 21. septembra 1935. Letnik VI. VSEBINA 517. Uredba o ustroju ministrstva za pošto, telegraf in telefon. 518. Naredba o ugodnostih za opravljanje obrta brez stalnega bivališča za prebivalce nekih vasi Primorske banovine. 519. Odločba o dopolnitvi točke 4. občnih opazk k XV. delu uvozne carinske tarife. 520. Odredba o dopolnitvi odredbe o postavitvi komisarjev za pregled izvoznega sadja. 521. Odločba o sejmskih in tržnih pravicah v srezu Logatec. 522. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. 523. Naknadna razporeditev poslov pri državnem svetu. 524. Razne objave iz »Službenih novinc. Uredbe osrednje vlade. 517. Na predlog ministra pravde in na osnovi § 80. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935 ter januar, februar in marec 1936 in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april, maj, junij in julij 1935 ter k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za 1. 1934./1935. predpisuje ministrski svet uredbo o ustroju ministrstva za pošto, telegraf in telefon.* L Ministrstvo. Clen 1. Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon vrši vrhovno upravno in nadzorno oblast nad 'celotno poštno-telegraf-sko-telefonsko službo. Clen 2. Ministrstvu načeluje minister, po čigar navodilih in ob čigar nadzoru se opravljajo vsi posli poštno-telegraf-sko-telelonske službe. Člen 3. Pri ministrstvu za pošto, telegraf in telefon posluje ministrov pomočnik, ki pomaga ministru pri delu v mejah veljavnih zakonskih predpisov in pooblastitev, ki jih prenese minister nanj. Člen 4. Pri ministrstvu je ministrov kabinet s potrebnim osebjem. Kabinetu načeluje šef, ki ga odredi minister in ki je neposredno njemu podrejen. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. avgusta 1935, št. 198/XLVI/468. Kabinet opravlja vse posle, ki mu jih minister določi. Člen 5. Ministrstvo se deli na pet oddelkov, in sicer na: 1. splošni oddelek, ki ima dva odseka: personalni odsek in administrativno-pravni odsek z arhivom; 2. poštni oddelek, ki ima dva odseka: odsek za poštno službo in odsek za poštni promet; 3. telegrafsko-telefonški oddelek, ki ima dva odseka: odsek za telegrafsko in telefonsko službo in tehnični odsek; 4. ekonomski oddelek, ki ima dva odseka: odsek za nabave in preskrbovanje in statistični odsek; 5. kontrolni oddelek, ki ima dva odseka: kontrolni odsek in odsek za mednarodno obračunjanje. Minister sme, če se pokaže potreba, z odlokom obstoječe odseke spajati, ukinjati in nove ustanavljati. Člen 6. Oddelkom načelujejo načelniki. Vodijo vse posle v svojem oddelku in so odgovorni za njih pravilno, strokovno in hitro opravljanje ter za red v oddelku. Zlasti morajo skrbeti, da se razvijajo panoge službe v njih oddelkih, in morajo dajati pobudo za njih napredek. Načelniki razdeljujejo predmete med odseke, pripravljajo in predlagajo v odobritev odločbe, katere izdali je pristojen minister. Izdajajo odločbe in naredbe glede tistih predmetov, za katere se pooblastč. Načelniki vodijo vse dopisovanje z direkcijami, ostalimi oddelki ministrstva in drugimi oblastvi in dopisovanje s tujimi poštno-lelegrafskimi upravami, kolikor se za to pooblastč. Načelnika nadomestuje po potrebi po činu najstarejši šef odseka istega oddelka, če ni odrejeno drugače. Člen 7. Odsekom načelujejo šefi odseka, ki jih odredi z odlokom minister izmed višjih svetnikov, svetnikov in višjih tajnikov ministrstva. Vodijo vse posle v svojem odseku in so odgovorni za njih pravilno, hitro in strokovno opravljanje ter za red v odseku. Razen tega so zlasti tudi dolžni, dajati pobudo za napredek in izboljšanje službe v svojem odseku. Šefi odseka razdeljujejo predmete med osebje odseka, nadzirajo neposredno njegovo poslovanje in izročajo izdelane predmete načelniku. Vodijo dopisovanje z odseki v oddelku in z arhivom in odločajo o tem, ali se naj polože rešeni predmeti med spise ali postavijo med rokove. Šefa odseka nadomestuje po potrebi po činu najstarejši uraduik dotičnega odseka. Clen 8. Področje oddelkov in odsekov določi minister s pravilnikom. Člen 9. Pri ministrstvu poslujeta računovodstvo in blagajna, ki opravljata vse posle, predpisane s pravilnikom za specialna računovodstva in blagajne, in vse računske posle poštne, telegrafske in telefonske službe, ki jih določi minister za pošto, telegraf in telefon sporazumno z ministrom za finance. Starešine računovodstva in blagajne postavlja minister za finance sporazumno z ministrom za pošto, telegraf in telefon. Člen 10. Pri ministrstvu posluje potrebno število višjih svetnikov za inšpekcijsko službo, ki jih odreja z odlokom minister izmed višjih svetnikov. Višji svetniki za inšpekcijsko službo so neposredno podrejeni ministru. V njih pristojnost spadajo tile posli: pregled poslovanja pri direkcijah in ostalih poštno-telegrafsko-telefonskih ustanovah; nadzor in kontrola nad poslovanjem direkcijskih organov za inšpekcijsko službo; revizija poizvedb, opravljenih po direkcijskih organih, in pregledovanje predmetov o storjenih tatvinah, utajah, uporabi državnega denarja, ponaredbah in prevarah; voditev razvidnosti o kaznivih dejanjih v poštno-telegrafsko-telefonski službi in izsleditev načinov in sredstev, da se preprečijo; posli ob določanju delovnih mest in števila osebja pri poštno-telegrafsko-telefonskih ustanovah in vsi ostali posli, ki se jim dodele v reševanje. Radi hitrejšega dokončevanja njim dodeljenih predmetov so višji svetniki za inšpekcijsko službo upravičeni, samostalno voditi dopisovanje z direkcijami in ostalimi poštno-telegrafsko-telefonskimi ustanovami in tudi z drugimi oblastvi. Pripravljajo naredbe in navodila za posle inšpekcijske službe. Člen 11. Pri ministrstvu je za ministrov posvetovalni organ poštno-telegrafsko-telefonski svet. Člani tega sveta so: ministrov pomočnik, načelniki in višji svetniki za inšpekcijsko službo. Razen tega spada vanj tudi šef tistega od-, seka, v čigar pristojnost spada predmet, ki se obravnava. Člani tega sveta so tudi direktorji direkcij, ki se kličejo na sejo, če to spozna minister za potrebno. Seje sveta sklicuje in jim predseduje minister. Zapisnik vodi zapisnikar, ki ga določi minister Vsak sklep in vsako posebno mnenje se zapiše v zapisnik, ki ga podpišejo vsi prisotni člani sveta. Člen 12. Poštno-telegrafsko-telefonski svet oddaja mnenje: o proračunskem predlogu; o načrtih zakonov, uredb in pravilnikov; o povračilu škode nad 20.000 dinarjev; o vseh poravnavah, neglede na vrednost; o odpisu materiala, čigar cenilna vrednost preseza vsoto 100 000 dinarjev; o izberi gojencev za p. t. službo; o izberi članov izpitnih komisij in učiteljev strokovnih šol in tečajev; o predlogih za odlikovanje in o vseh drugih predmetih, ki jih pošlje svetu minister. Če spozna minister za potrebno, sme pozvati na seje sveta tudi osebe zunaj poštno-telegrafsko-telefonske službe. II. Direkcije pošte, telegrafa in telefona, Clen 13. Neposredno upravo in nadzor nad postno-lelegraf-sko-telefonsko službo in ustanovami vrše direkcije pošte, telegrafa in telefona. Direkcij je osem s sedežem v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu, Sarajevu, Splitu, Skoplju in na Cetinju. Krajevno pristojnost direkcije določi minister z odobritvijo ministrskega sveta. Člen 14. Direkciji pošte, telegrafa in telefona načeluje direktor. Vodi vse posle poštno-telegrafske-telefonske službe v območju svoje direkcije, skrbi za napredek službe in za to, da se opravljajo posli tako pri direkciji sami kakor tudi pri vseh podrejenih poštno-telegrafsko-telefonskih ustanovah po zakonih, uredbah, pravilnikih, naredbah in navodilih. Člen 15. Direktor izdaja v svoji lastni pristojnosti odločbe in naredbe v mejah veljavnih zakonskih predpisov. Prav tako sme izdajati za ministra odločbe v mejah pooblastitev, ki jih prenese minister nanj. Člen 16. Direktorja nadomestuje po potrebi višji svetnik ali svetnik za inšpekcijsko službo ali šef odseka, ki ga odredi za to z odlokom minister na direktorjev predlog vnaprej v začetku vsakega leta. Clen 17. Direkcija pošte, telegrafa in telefona se deli na pet odsekov, in sicer na: 1. splošni odsek; 2. poštni odsek; 3. telegrafsko-telefonski odsek:, 4. ekonomski odsek; 5. računsko-kontrolni odsek. Področje odsekom določi minister s pravilnikom. Člen 18. Odsekom načelujejo šefii odsekov, ki jih odredi z odlokom minister izmed višjih svetnikov, svetnikov ali višjih tajnikov dotične direkcije. Vodijo vse posle v svojem odseku iu so odgovorni za njih pravilno, hitro in strokovno opravljanje ter za red v odseku. Razen tega so zlasti dolžni dajati pobudo za napredek in izboljšanje službe svojega odseka. Šefi odseka razdeljujejo predmete med osebje in nadzirajo neposredno njegovo poslovanje. Dopisujejo z odseki v direkciji in s podrejenimi ustanovami v mejah njim danih naredb in odločajo o tem, ali se naj polože predmeti med spise ali postavijo med rokove. Šefa odseka nadomestuje po potrebi po činu najstarejši uradnik dotičnega odseka, če ne odredi direktor drugače. Člen 19. Pri direkciji posluje potrebno število višjih svetnikov in svetnikov za inšpekcijsko službo, ki jih določi z odlokom minister izmed višjih svetnikov in svetnikov dotič-ne direkcije. Višji svetniki in svetniki za inšpekcijsko službo so neposredno podrejeni direktorju. V njih pristojnost spadajo: redni in izredni pregledi vseh poštno-telegrafsko-telefonskih ustanov, podrejenih direkcij, voditev poizvedb v kazenskih stvareh in preiskav v disciplinskih stvareh; voditev razvidnosti o kaznivih dejanjih v pošluo-telegiafsko-telefonski službi in izsleditev načina in sredstev, da se preprečijo; sodelovanje ob določanju delovnih mest in števila osebja pri poedinih ustanovah; obravnavanje predmetov inšpekcijske in organizacijske narave in vsi drugi posli, ki jim jih dodeli direktor v reševanje. Če ni potrebnega števila višjih svetnikov in svetnikov za inšpekcijsko službo, smejo opravljati pri direkcijah to službo tudi drugi višji svetniki in svetniki direkcije in tudi višji tajniki, inšpektorji tajniki ali višji kontrolorji, ki jih odredi z odlokom direktor za vsak poedini primer. 111. Ostale poštno-telegrafsko-telefonske ustanove. Člen 20. Poštno-telegrafsko-telefonsko službo vrše pošte, telegrafi in telefoni, ki so pod neposredno upravo in nadzorom direkcije. Po velikosti prometa in važnosti poštnega kraja so pošte državne ali pogodbene državne. Pri državnih poštah opravljajo službo državni uslužbenci, pri pogodbenih državnih poštah pa pogodbeni poštarji. Člen 21. * * Pošta, telegraf in telefon so praviloma spojeni v eno ustanovo z eno upravo. Izjemoma pa smejo biti v velikih mestih ločeni s posebnimi upravami, Člen 22. Državne pošle, telegrafi in telefoni se delijo po velikosti prometa, izraženi v delovnih enotah, na štiri rede, in sicer: I. red: pošte z letnim prometom nad 1,000.000 delovnih enot; II. red: pošte z letnim prometom od 500.000 do 1,000.000 delovnih enot; III. red: pošte z letnim prometom od 100.000 do 500.000 delovnih enot; IV. red: pošte z letnim prometom pod 100 000 delovnih enot. Če letni promet v treh zaporednih letih po številčnem razmerju, določenem v prednjem odstavku, za 10.000 delovnih enot zraste, odnosno pade, se prevedejo pošte v višji, odnosno nižji red. Pošte, telegrafe in telefone razdeljuje na rede minister. Člen 23. Delitev pogodbenih državnih pošt na razrede in skupine, razmerje pogodbenih poštarjev proti državi, prejemki, delovni čas pri pogodbenih poštah, dolžnosti pogodbenega poštarja in prestanek službe se predpišejo s posebnim pravilnikom o pogodbenih državnih poštah, ki ga izda minister za pošto, telegraf in telefon v soglasnosti z ministrom za finance. Člen 24. Poštam, telegrafom in telefonom načelujejo upravniki, ki jih odredi z odlokom minister izmed uradnikov dotične pošte, telegrafa in telefona. Za odreditev upravnikov manjših pošt, telegrafov in telefonov sme minister pooblastiti svojega pomočnika, odnosno direktorja. Razen uprave vrše upravniki pošt, telegrafov in telefonov tudi še nadzor in kontrolo nad celotno službo v njim poverjenih ustanovah, skrbe za red, disciplino in varnost službe in za to, da se dokončujejo vsi posli pravilno in o pravem času. Pri poštah, telegrafih in telefonih manjšega prometa opravljajo upravniki razen gorenjih dolžnosti Uidi še blagajniško ali kako drugo službo po delovnem razporedu. Člen 25. Celotno poslovanje pri poštah, telegrafih in telefonih, način polaganja računov, kontrola, delovni čas in vrsta službe se urede s pravilniki, ki jih predpiše minister. Člen 26. Radi posredovanja carinjenja poštnih pošiljk poslujejo carinski oddelki pri poštah, pri katerih to odredi po potrebi minister za pošto, telegraf in telefon sporazumno z ministrom za finance. Poštno-carinska služba se opravlja po pravilniku ki ga predpiše minister za pošto, telegraf in telefon sporazumno z ministrom za finance. Člen 27. Radi opravljanja telegrafsko-telefonskih tehničnih del poslujejo telegrafsko-telefonske tehnične sekcije. Te sekcije skrbe, da so telegrafske in telefonske ureditve in omrežja v tehničnem pogledu zmerom neoporečne in sposobne za promet. Vzdržujejo obstoječe in projektirajo in grade nove telegrafske in telefonske proge in vse telegrafske in telefonske ureditve, namenjene za javni promet. Število sekcij, njih sedež in območje odredi minister. Sekcije so pod neposredno upravo in nadzorom pristojne direkcije. Sekciji načeluje šef sekcije, ki ga odredi z odlokom minister izmed strokovnih tehničnih uradnikov dotične sekcije, predvsem izmed inženjerjev. Razen uprave vodijo šefi sekcij tudi še vsa dela v območju sekcije, vrše nadzor in kontrolo nad poslovanjem osebja, skrbe za umno uporabo denarja, delovne moči in materiala, za varnost materiala in za red in disciplino v sekciji. Radi obdelave in prepajanja telegrafsko-telefonskih drogov in radi izvrševanja velikih telegrafsko-telefonskih tehničnih del sme ustanoviti minister po potrebi občasne tehnične sekcije. Clen 28. Telegrafsko-telefonsko omrežje v območju sekcij se deli, in sicer mestno na okoliše, medmestno pa na polja. Vsak okoliš, odnosno vsako polje ima svojega nadzornika telegrafsko-telefonskih prog. Določitev velikosti okolišev, odnosno dolžine polj in dolžnosti progovnih nadzornikov se predpišejo s pravilnikom. Clen 29. Za postni avtomobilni promet, ki se vrši v državni režiji, poslujejo glavna poštna avtogaraža v Beogradu in poštne avtogaraže v krajih, kjer to odredi minister. Glavna poštna avtogaraža izvršuje tudi popravila, za katera drugo poštne avtogaraže niso usposobljene. Poslovanje avtogaraž se predpiše s pravilnikom. Glavna in ostale avtogaraže so pod neposrednim nadzorom pristojnih direkcij. Garaži načeluje šef, ki ga odredi minister izmed strokovnih tehničnih uradnikov dotične garaže. Razen uprave vrše šefi avtogaraž tudi še nadzor in kontrolo nad delavnicami, avtoparkom in skladiščem, skrbe za umno uporabo delovne moči, potrošnega in pogonskega materiala in njegovo varnost, pravilno uporabo in neoporečnost vozil ter red in disciplino v garaži. Clen 30. Radi izdelave in popravila poštno-telegrafsko-tele-fdnskih predmetov, orodja, priprav in strojev poslujejo pri ministrstvu glavna poštno-telegrafsko-telefonska delavnica, na sedežu direkcij pa poštno-telegrafsko-telefon-eke delavnice, ki so pod neposrednim nadzorom dotičnih direkcij. Razen rednih poslov opravlja glavna poštno-telegrafsko-telefonska delavnica tudi še tiste posle za beograjsko direkcijo, ki ne spadajo v področje telegrafsko-telefon-ske tehnične sekcije v Beogradu. Glavni poštno-telegrafsko-telefonski delavnici načeluje upravnik-inženjer, direkcijski delavnici pa načeluje upravnik, ki ga odredi minister izmed strokovnih tehničnih uradnikov dotične delavnice. Razen uprave vrše upravniki poštno-telegrafsko-tele-fonskih delavnic tudi še nadzor in kontrolo nad vsemi deli v delavnici, skrbe za umno uporabo delovne moči in materiala ter njegovo varnost in za red in disciplino v delavnici. Področje delavnic in njih poslovanje predpiše minister s pravilnikom. IV. Osebje. Člen 31. V reeortu ministrstva za pošto, telegrai in telefon •o tale uradniška zvanja: V II. skupini 1. stopnje: Ministrov pomočnik. V II. skupini 2. stopnje: Ministrov pomočnik. V III. skupini 1. stopnje: Načelnik ministrstva. Direktor direkcije. V III. skupini 2. stopnje: Načelnik ministrstva. Direktor direkcije. Višji svetnik ministrstva. Višji tehnični svetnik ministrstva. V IV. skupini 1. stopnje: Višji svetnik ministrstva. Višji tehnični svetnik ministrstva. Višji svetnik direkcije. Višji tehnični svetnik. V IV. skupini 2. stopnje: Svetnik. Tehnični svetnik. V V. skupini: Višji tajnik (§ 45., odst. 3. u. z.). Višji tehnični tajnik (§ 45., odst. 3. u. z.). Inšpektor (§ 45., odst. 2. u. z.). Tehnični inšpektor (§ 45., odst. 2. u. z.). Računski inšpektor (§ 45., odst. 2. u. z.). V VI. skupini: Tajnik (§ 45., odst. 3. u. z.). Tehnični tajnik (§ 45., odst. 3. u. z.). Višji kontrolor (§ 45., odst. 2. u. z.). Višji tehnični kontrolor (§ 45., odst. 2. u. z.). Višji računski kontrolor *(§ 45., odst. 2. u. z.). V VII. skupini: Višji pristav (§ 45., odst. 3. u. z.). Višji tehnični pristav (§ 45., odst. 3. u. z.). Kontrolor (§ 45., odst. ‘2. u. z.). Tehnični kontrolor (§ 45., odst. 2. u. z.). Računski kontrolor (§ 45., odst. 2. u. z.). Višji prometnik (§ 45., odst. 1. u. z.). Višji telinik (§ 45., odst. 1. u. z.). Glavni arhivar (§ 45., odst. 1. u. z.). V VIII. skupini: Pristav (§ 45., odst. 3. u. z.). Tehnični pristav (§ 45., odst. 3. u. z.). Poštno-telegrafsko-telefonski uradnik (§ 45., odst. 2. u. z.). Tehnični uradnik (§ 45., odst. 2. u. z.). Računski uradnik (§ 45., odst. 2. u. z.). Prometnik (§ 45., odst. 1. u. z.). Tehnik (§ 45., odst. 1. u. z.). Arhivar (§ 45., odst. 1. u. z.). V IX. skupini: Pomožni uradnik (§ 45., odst. 2. u. z.)'. Pomožni tehnični uradnik (§ 45., odst. 2. u. z.)’. Pomožni računski uradnik (§ 45., odst. 2, u. i)f Manipulant (§ 45., odst. 1. u. z.). Tehnični manipulant (§ 45., odst. 1. u. z.). Arhivski uradnik (§ 45., odst. 1. u. z.). V X. skupini: Pomožni manipulant (§ 45., odst. 1. u. z.). Pomožni tehnični manipulant (§ 45., odst. 1. u. z.). Pomožni arhivski uradnik (§ 45., odst. 1. u. z.). Člen 3*2. Uradniki iz § 45., odst. 3., u. z. službujejo pri ministrstvu in pri direkcijah, inženjerji tudi pri telegrafsko-telefonskih tehničnih sekcijah, poštnih avtogaražah in glavni poštno-telegrafsko-telefonski delavnici. Uradniki z diplomo ekonomsko-komercialne visoke šole (§ 45., odst. 3., u. z.) se smejo uporabljati samo za posle računske in ekonomske stroke. Uradniki tehnične stroke z izobrazbo iz § 45., odst. 2. in odst. 1., u. z. službujejo pri ministrstvu, direkcijah, telegrafsko-telefonskih tehničnih sekcijah, poštnih avto-ga.ažah in poštno-telegrafsko-telefonskih delavnicah. Uradniki računske (§ 45., odst. 2., u. z.) in arhivske stroke (§ 45., odst. 1., u. z.) službujejo pni ministrstvu in pri direkcijah. Ostali uradniki službujejo lahko pri ministrstvu, direkcijah in pri vseh ostalih poštno-telegratsko-telefonskih ustanovah. Člen 33. Uradniški pripravniki službujejo lahko pri vseh poštno-telegrafsko-telefonskih ustanovah, razen pri ministrstvu in pri direkcijah. Uradniški pripravniki za arhivsko službo se smejo postavljati samo pri ministrstvu in pri direkcijah. Člen 34. Zvaničniška zvanja so tale: Poštno-telegrafsko-telefonski zvaničnik. Zvaničnik-nadzornik telegrafsko-telefonskih prog. Zvaničnik-rokodelec. Zvaničnik-šofer. Pisarniški zvaničnik. Poštno-telegrafsko-telefonski zvaničniki opravljajo službo pri poštah, telegrafih in telefonih. Zvaničniki-nadzorniki telegrafsko-telefonskih prog službujejo pri telegrafsko-telefonskih tehničnih sekcijah na sedežih, določenih za poedine okoliše, odnosno polja. Zvaničniki-rokodelci službujejo v poštno-telegrafsko-telefonskih delavnicah in poštnih avtogaražah, zvanieni-ki-šoferji pa pri avtogaražah. Pisarniški zvaničniki se postavljajo kot pomožno osebje za arhivsko službo pri ministrstvu in pri direkcijah. Člen 35. Služitelji službujejo pri vseh poštno-telegrafsko-telefonskih uradih in ustanovah in opravljajo posle, ki jih jim določi starešina. Služitelji, ki opravljajo posle nadzornika telegrafsko-telefonskih prog, imajo zvanje služitelja-nadzornika telegrafsko-telefonskih prog in se izkazujejo v proračunu posebej. Člen 36. V resortu ministrstva za pošto, telegraf in telefon smejo biti uslužbenci ženskega spola samo v zvanjih, za katera se zahteva izobrazba po § 45., odst. 1. in 2., u. z., a jih sme biti: v zvanjih, za katera se zahteva izobrazba po’ §' 45., odst. 1., u. z., največ 30% in v zvanjih, za katera se zahteva izobrazba po § 45., odst. 2., u. z., največ 25%. "I Člen 37. Zvaničniki v resortu ministrstva za pošto, telegraf in telefon, razen pisarniških, smejo biti samo osebe moškega spola. Člen 38. Služitelji v resortu ministrstva za pošto, telegraf in telefon, izvzemši snažilke, smejo biti samo osebe mo- . škega spola. Člen 39. Razen občnih pogojev po zakonu o uradnikih veljajo za niže navedeno poštno-telegrafsko-teleforiško osebje tudi še tile pogoji: Uradniki v zvanjih, za katera se zahteva fakultetna izobrazba (§ 45., odst. 3., u. z.), morajo imeti diplomo pravne ali tehnične fakultete (elektrotehnična ali elektro-. strojna stroka) ali diplomo ekonomsko-komercialne šole. s Činom fakultete. , , Tehnični uradniki v zvanjih, za katera se zahteva izobrazba po § 45., odst. 2., u. z. (tehnični inšpektor, višji tehnični kontrolor, tehnični kontrolor, tehnični uradnik in pomožni tehnični uradnik), morajo imeti srednjo tehnično šolo (elektrotehnični ali elektrostrojni odsek) ali* srednjo šolo z završnim izpitom in državnim strokovnim izpitom iz tehnične stroke. Tehnični uradniki v zvanjih, za katera se zahteva izobrazba po § 45., odst. 1., u. z. (višji tehnik, tehnik, tehnični manipulant in pomožni tehnični manipulant); ■ morajo imeti obrtno šolo ali štiri razrede srednje šole z nižjim tečajnim izpitom in državnim strokovnim izpitom iz tehnične stroke. Zvaničniki-šoferji morajo imeti šoferski izpit, zvaničniki-rokodelci pa dokaze o izučenem obrtu. Člen 40. Za strokovno izobražanje pripravnikov se vrše po potrebi strokovni tečaji, in to za pripravnike po § 45;, odst. 2 in 3., u. z., pri ministrstvu, za pripravnike po § 45., odst. 1., u. z., pa pri direkcijah. Pred temi tečaji morajo pa vsaj eno leto praktično delati pri kaki pošti, telegrafu in telefonu, odnosno pri’' telegrafsko-telefonski tehnični sekciji ali v poštno-tele^ ; ■ fonski delavnici. • • Način, kako se sprejemajo pripravniki, in učni program v tečajih predpiše minister. Če se pokaže potreba, se smejo radi strokovnega izobražanja naraščaja ustanoviti stalne, odnosno občasne šole, ki jim urediitev in učni program predpiše minister. • Člen 41. Postranski prejemki osebju poštno-telegrafsko-tele-fonske službe za nočno in čezumo delo pri poštah,'telegrafih in telefonih; upravnikom pošte, telegrafa in telefona I. in II. reda, kjer se vrši neprekinjena služba, zr izredno nočno kontrolo službe; tehničnemu osebju pri telegrafsko-telefonskih tehničnih sekcijah za terensko delo; dnevnice poštnemu osebju za spremljanje ambulantnih pošt ter avtomobilskih in vozovnih poštnih odiprav in kilometrina šoferjem se med e s- pravilnikom,-- ki ga predpiše minister za pošto, telegraf in telefon sporazumno z ministrom za finance. Clen 42. Radi trajne, neposredne in uspešne kontrole nad delom pri poštah, telegrafih in telefonih morajo stanovati upravniki pošte, telegrafa in telefona v službenem stanovanju, če je tako v poslopju, v katerem je ustanova nameščena. Člen 43. Vsi zvaničniki, služitelji in dnevničarji moškega spola, izvzemši pisarniške zvaničnike in dnevničarje ter zvaničnike-rokodelce, dobivajo od države službeno obleko in obutev. Kroj in barvo obleke in način preskrbovanja z obleko in obutvijo predpiše minister s pravilnikom. V. Prehodne in končne določbe. Člen 44. Pomočnik ministra za promet za poštno-telegrafsko službo se prevede v resort ministrstva za pošto, telegraf in telefon v zvanje ministrovega pomočnika, določeno v členu 31. te uredbe. Člen 45. Vsi uslužbenci poštno-telegrafsko-telefonske službe v resortu ministrstva za promet se prevedejo v resort ministrstva za pošto, telegraf in telefon v ustrezna zvanja, določena v členih 31., 33., 34. in 35. te uredbe, in obdrže *vojo skupino in stopnjo. Člen 46. Ustavlja se sprejem v službo oseb ženskega spola v zvanje uradnikov in uradniških pripravnikov, dokler se ne zniža število ženskega osebja pod odstotek po členu 36. te uredbe. Člen 47. Zvaničniki ženskega spola, ki so na dan uveljavitve te uredbe že nastavljeni, se smejo kljub členu 37. te uredbe obdržati v službi še nadalje kot zvaničniki. Člen 48. Dokler se ne izdajo pravilniki, omenjeni v tej uredbi, ostanejo v veljavi sedanji pravilniki, kolikor ne nasprotujejo določbam te uredbe. Člen 49. Posle dosedanjega poštno-carinskega skladišča v Beogradu prevzame pošta, telegraf in telefon Beograd 2, posle poštno-carinskega skladišča v Zagrebu pa prevzame pošta, telegraf in telefon Zagreb 2. Člen 50. Vsi posebni razhodki za prejemke uslužbencev ministrstva za pošto, telegraf in telefon v proračunskem letu 1935./36. se plačujejo iz kreditov za osebne razhod-ke, odobrenih s proračunom razhodkov za poštno-tele-, grafsko-telefonsko službo za 1. 1935./36. Prejemki ministra se v proračunskem letu 1935./3G. Izplačujejo iz prihrankov, ki se dosežejo po vseh kreditih za osebne razkodke omenjenega proračuna. Vsi materialni razhodki tega ministrstva v proračunskem letu 1935./36. se opravljajo iz že odobrenih kreditov za materialne razhodke po omenjenem proračunu. Člen 51. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Služ-benih novinah«, obvezno moč pa dobi dne 1. septembra 1935. V Beogradu, dne 9. avgusta 1935; št. 86.850. Minister pravde Predsednik ministrskega dr. Auer Ljudevit s. r. sveta in minister za zu- nanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) i— ♦ 518. V dopolnitev člena 4. naredbe z dne 27. junija 1928 št. 14.401/111 o krajih, v katerih je krošnjarjenje prepovedano ali omejeno, kakor tudi o krajinah, katerih prebivalci uživajo glede krošnjarjenja posebne ugodnosti, in v zvezi z naredbo z dne 7. septembra 1932 II št. 21.997/u predpisujem na osnovi določbe odst. (®) § 428 v zvezi s § 432. zakona o obrtib tole naredbo o ugodnostih za opravljanje obrta brez stalnega poslovališča za prebivalce nekih vasi Primorske banovine.* 1. Ugodnosti iz člena 4. naredbe z dne 27. junija 1928, št. 14.401/111,** uživajo tudi prebivalci naslednjih vasi: Voštane, llože, Strižirep, Vrhpolje in Budimir triljske občine sinjskega sreza in prebivalci krajiške občine splitskega sreza v Primorski banovini. 2. Ta naredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 29. julija 1935; II št. 16.986/u Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r. i H 519. Odločba o dopolnitvi točke 4. občnih opazk k XV. delu uvozne carinske tarife.*** Ministrski svet je v svoji seji z dne 9. avgusta 1935 na predlog ministra za finance in na osnovi člena 15. v predlogu zakona o občni carinski tarifi sklenil takole: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. julija 1935, št. 175/XL/409. ** »Uradni list« št. 266/74 iz 1. 1928. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. avgusta 1935, št. 200. V točki 4. občnih opazk k XV. delu uvozne tarife se dodaje za tretjim odstavkom nov odstavek, ki se glasi: »Stroji za tiskarsko industrijo iz točke 7. tar. post. 658, ki se ne izdelujejo v državi, so prosti carine, če jih uvažajo tiskarska in tiskarsko-izdajateljska podjetja za svoje potrebe, po pogojih, ki jih predpiše minister za finance. Okolnost, da se taki stroji ne izdelujejo v državi, se dokaže s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo. Ta ugodnost velja samo za nove stroje, če so po izvoru iz pogodbenih držav.« Ta odločba slopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. Iz oddelka za carine ministrstva za finance, dne 27. avgusta 1935; št. 20.768,/IV. Banove uredbe. 520. VIII. No. 4886/4. Odredba. Na podstavi čl. 25. pravilnika o kontroli presnega sadja, namenjenega za izvoz, z dne 3. junija 1931 ( Službeni list« št. 298/47 iz 1. 1931.) ter čl. 22. pravilnika o trgovini s suhimi slivami in marmelado z dne 3. junija 1931 (»Službeni list« št. 350/53 iz 1. 1931.) in po izkazani potrebi odrejam, da se veljavna odredba o postavitvi komisarjev za pregled izvoznega sadja* dopolni tako: a) da se za nakladalne postaje Rogaška Slatina, Rogatec in Sv. Rok-Lupinjak postavi za komisarja Novak Fran, banovinski ekonom v zdravilišču Rogaška Slatina; b) da se za nakladalno postajo Ptuj postavi za komisarja Zupanc Josip, sreski kmetijski referent v p. v Ptuju. V ostalem veljajo predpisi odredbe z dne 16. avgusta t. !., VIII. No. 4886/1. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. septembra 1935. Ban: * dr. Natlačen s. r. — ♦ — 11 “• 521. VIII. No. 2498/52. Odločba. I. Na podstavi § 444. obrtnega zakona se ugotavlja, da so pravno veljavno pridobljene nastopne sejmske in tržne pravice: občine Dol. Logatec za kramarski in živinski sejem dne 12. marca, 24. oktobra, 3. januarja; občine Lož za kramarski in živinski sejem dne 19. februarja, 15. marca, 4. maja, 10. junija, 16. avgusta, 28. oktobra in 5. decembra; vasi Sv. Vid za kramarski in živinski sejem dne 18. marca, 8. oktobra, ponedeljek po sv. Gregorju, ponedeljek po sv. Vidu in ponedeljek po sv. Jerneju; “"•“Gl. »Službeni Ust« št. 452/67 iz 1. 1935. občine Rovte za kramarski in živinski sejem na tihi ponedeljek, 24. junija, 10. avgusta in 29. septembra; podobčine Gor. Planina za kramarski in živinski sejem dne 24. aprila, 12. junija in 30. novembra; vasi Žiri (Gospodarski odbor), za kramarski in živinski sejem sreda po vel. noči, sv. Anton (13. junija), sredopostna sreda, sv. Urh (4. julija) in sv. Uršula (21. oktobra); podobčine Cerknica za kramarski in živinski sejem dne 24. februarja, četrti ponedeljek po vel. noči, 26. julija, 2. novembra; podobčine Grahovo za kramarski in živinski sejem dne 9. februarja, 22. marca, 17. aprila in 15. novembra; podobčine Žerovnica ponedeljek po sv. Treh kraljih, 14. februarja, sreda pred binkoštmi, 20. julija, 7. septembra in 15. decembra; občine Gorenji Logatec, za kramarski in živinski sejem dne 7. februarja, petek po vnebohodu, ponedeljek po roženvenski nedelji v oktobru in 13. decembra; podobčine Nova vas (Gospodarski odbor) za kramarski in živinski sejem dne 1. marca, 24. maja, 22. avgusta in 29. septembra; Gospodarskega odbora podobčine Rakek za kramarski in živinski sejem dne 30. januarja, 2. aprila, 30. junija in 16. septembra; Gospodarskega odbora podobčine Unec za kramarski in živinski sejem dne 17. januarja, prvi ponedeljek v marcu; občine Stari trg za živinski sejem dne 28. marca, 20. septembra, 15. oktobra. Ce je označeni dan nedelja ali praznik, se sme sejem prirediti naslednji delavnik. II. Na podstavi § 193., odst. ('), obrtnega zakona se ugotavlja, da je prestala, ker se sejem že nad dve leti zaporedoma ni vršil, sejemska pravica občine Hotcderšica, za kramarski in živinski sejem dne 5. aprila, 21. novembra; podobčine Gor. Planina za kramarski in živinski sejem dne 16. avgusta. III. V smislu § 55. z. n. p. se mora ta odločba pri vseh občinah na krajevno običajni način razglasiti, razen tega pa javno objaviti na oglasni deski sreskega načelstva v Logatcu s pozivom, da se v roku 30 dni le-temu oblastvu prijavijo morebitne sejmske ali tržne pravice, ki tu sploh niso ali pa so drugače označene, sicer bodo po tem roku prestale veljati. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. septembra 1935. Namestnik bana, pomočnik: Dr. Pirkmajer s. r. 522. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. II. No. 21.535/1. Občina Črna v srezu dravograjskem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine: 1. 120 (sto dvajset) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina Din 10(>—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 50'—, Č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5'—, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5'—, e) od 100 1 sadjevca Din 25'—, f) od goveda nad 1 letom Din 25'—, g) od goveda pod 1 letom Din 15'—, h) od prašičev Din 15'—, i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25'—. -3., Davek na pse, od vsakega psa Din 50—. ' . 4.'Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobre- nem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, , dne 11. septembra 1935. Razne obče veljavne odredbe. 523. Naknadna razporeditev poslov pri državnem svetu.* Zaradi ustanovitve ministrstva za pošto, telegraf fn telefon je občna seja državnega sveta na osnovi § 6. zakona o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih odločila, da spadajo predmeti tega ministrstva, kater.e reševati je pristojen državni svet, v pristojnost V. oddelka** državnega sveta. Iz občne seje državnega sveta, dne 31. avgusta 1935; št. 23.865/35. 524. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 106 z dne 8. maja 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. marca 1935 je napredoval v VI. položajno skupino K o -m a r Ljudevit, učitelj v Ponikvi in dosedaj uradnik VIL položajne skupine. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. marca 1935 je bil p r e m e š č e n po službeni potrebi Hladnik Leopold, učitelj VI. položajne skupine s 1. pe-riodskim poviškom državne narodne šole v Starem trgu * >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. septembra 1935, št. 209/L/500. ** »Službeni list« št. 34/4 iz 1. 1935. pri Črnomlju, na državno narodno šolo v Cerknici, srez logaški. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. marca 1935 je bil razveljavljen ukaz z dne 24. junija 1932, O. n. št. 48.862, kolikor se tiče premestitve Trdine Jožice, učiteljice meščanske šole v službi na učiteljski šoli v Ljubljani, za učiteljico osnovne šole v istem kraju. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. marca 1935 je bila premeščena na prošnjo Martinc Milica, nastavnica deške meščanske šole v Mariboru, v 2. dekliško meščansko šolo v istem kraju. Z odlokom ministra za finance z dne 8. marca 1935, št. 9945/1, so bili postavljeni pri tobačni tovarni v Ljubljani: za pomožna monopolska kontrolorja Vlil. položajne skupine Oblak Martin in Policer Dragotin, pomožna kontrolorja IX. položajne skupine; za monopolskega oficiala IX. položajne skupine pa Novak Alojzij, pomožni aficial X. položajne skupine. Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne 25. marca 1935, št. 22.888/1 II, je bil premeščen po službeni potrebi Uranič Rudolf, poverjenik finančne kontrole IX. položajne skupine glavnega oddelka Ljubljana-levi breg, v glavni oddelek Maribor. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona: z odlokom z dne 26. aprila 1935, št. Kns 499/35, razširjanje in prodajanje brošure »T k o vlada u Rusiji? — Ž i d o v i« , ki je izšla v Zagrebu kot 12. zvezek »Moderne socialne knjižnice«; z odlokom z dne 26. aprila 1935, št. Kns 498/35 razširjanje in prodajanje brošure »Zidovska m a s o n e r i j a«, ki je izšla v Zagrebu kot 13. zvezek »Moderne socialne knjižnice«; z odlokom z dne 26. aprila 1935, št. Kns 497/35 razširjanje in prodajanje brošure »M a r k s i z a m« od dr. B. Peroviča, izdane v Zagrebu kot 8. zvezek »Moderne socialne knjižnice«. številka 107 z dne 9. maja 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 2. februarja 1935 so napredovali v V. položajno skupino: Vorič Amalija, učiteljica v Mariboru, Gomilšek Ljudmila, učiteljica v Vidmu na Savi, Zen Ivan, učitelj v Soteski in Šel Henrik, učitelj v Konjicah, dosedaj uradniki VI. položajne skupine. Z ukazom kraljevskih namestnikov z "dne 2. februarja 1935 so napredovali v VI. položajno skupino: Čotar Marija, učiteljica v Moravčah, Rudolf Ema, učiteljica v Cerknici, srez logaški in Tomšič Alojzij, učitelj v Ormožu, dosedaj uradniki Vil. položajne skupine. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. marca 1935 je napredoval v VI. položajno skupino Pucelj Alojzij, učitelj VII. položajne skupine v Vučji vasi, srez ljutomerski. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 2. februarja 1935 so napredovali v VI. položajno skupino: Arigler Marija, učiteljica na V rhniki, V i z e r Friderika, učiteljica v Mariboru, in Ušen Terezija, učiteljica v Sv. Petru v Savinjski dolini, dosedaj uradniki VII. položajne skupine. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. [Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani j njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani, SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 7(5. kosu VI. letnika z dne 21. septembra 1935. Razglasi kraljevske banske uprave V No. 5745/28. 2578 Razpis. Kraljev.' Banska uprava razpisuje komisijsko prodajo starega železja iz demontirane naprave centralne kurjave gluhonemnice v Ljubljani. Ponudbe, kolkovane z Din 5'—, se morajo predložiti do 2(5. t. m. ob 12. uri v sobi št. 36 tehničnega oddelka, kjer so na razpolago pogoji in pojasnila. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. septembra 1935. Razglasi sodišč in sodnih oblastcv Po 109/35—1. 2569 Oklic. P I e s c h e Marija, posestnica v Štal-cerjih šl. 1(5, toži Plesche Matijo, zasebnika, sedaj v Ameriki neznanega bivališča, radi neveljavnosti pogodbe pto. 25.000 Din. Prvi narok bo 23. oktobra 1935 ob 8. uri 15 minut tusodno v sobi st. 58 (1. nadstropje). Za skrbnika tožencu se postavlja doktor Siegmund Ferdinand, advokat v Kočevju, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 16. septembra 1935. * R 153/35—2. . 2579 Amortizacija. Na prošnjo Longar Mihe in Marije, pos. iz Stranske vasi št. 8, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki sta jo prosilca baje izgubila ter se nje^ imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev od dneva te razglasitve v ^Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči. Oznamenilo: Hranilna knjižica Posojilnice v Žužemberku št. 3623, glaseča se na ime: Longar Miha in Marija, s saldom Din 8676'88. Sresko sodišče v Žužemberku, dne 16. septembra 1935. I 358/35. . 2588 Dražbeni oklic. Dne 2 7. septembra 193 5 dopoldne ob enajstih bo p£i pod- pisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kapelski vrh, vi. št. 36. Cenilna vrednost: Din 10.502'—. Najmanjši ponudek: Din 7.041-33. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče G. Radgona, dne 27. avgusta 1935. * I 357/35. 2587 Dražbeni oklic. D n e 2 7. s e p t e m b r a 1 9 3 5 d o-poldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lutverci, vi. št. 6. Cenilna vrednost: Din 28.866'—. Najmanjši ponudek: Din 19.266-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. , V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče G. Radgona, dne 27. avgusta 1935. * I 1125/35—5. 2586 Dražbeni oklic. Dne 16. oktobra 1 9 3 5 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Lipovci, vi. št. 86 pod B 1/a-b. Cenilna vrednost: Din 8.000'—. Vrednost pritikline: Din 1.300'—; Najmanjši ponudek: Din 4.000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Dol. Lendavi, dne 10. septembra 1935, * I 1168/35—5. 2583 Dražbeni oklic. Dne 21. oktobra 1 9 3 5 d o p o 1-jlfte ob desetih bo pri podpisa- nem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Beltinci, vi. št. 53 pod B 5 in vi. št. (545 pod B 10. Cenilna vrednost: Din 38.000 —. Najmanjši ponudek: Din 25.334'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Dol. Lendavi, dne 15. septembra 1935. * I 380/35-7. 2582 Dražbeni oklic. Dne 21. oktobra 19 3 5 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dolga vas, vi. št. 431 pod B 16, vi. št. 432 pod B 6 in vi. št. 1013 pod B 3 ter k. o. Dolnja Lendava, vi. št. 19 pod B 12. Cenilna vrednost: Din 629.000'—. Vrednost pritikline: Din 349.170'—•. Najmanjši ponudek: Din 314.500-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki' je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Dol. Lendavi. dne 16. septembja 1935. * I 1068/35-6. 2584 Dražbeni oklic. D n e 2 3 oktobra 1 935 d o p o 1-dne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Beltinci, vi. št. 504 pod B 19/a, vi. št. 609 pod B l/a in vi. št. 621 pod B 4/a. Cenilna vrednost: Din 9.820'—. Najmanjši ponudek: Din 6.548 —. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. I 500/35-8. 2507 Dražbeni oklic. Dne 25. oktobra 1935 o b p-ol enajstih bo pri podpisanem sodišču soba št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Krško, vi. št. 710. Cenilna vrednost: Din 40.802'—. Vrednost pritklin: Din 3390'—, ki je že zgoraj všteta. Najmanjši ponudek: Din 27.241*25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Krškem, odd. II., dne 31. avgusta 1935. I 513/35-9. 2506 Dražbeni oklic. Dne 25. oktobra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 2, dražba nepremičnin po skupinah, in sicer zemljiška knjiga: I. skupina: vlož. št. 97 k. o. Krško, vi. št. 600, 700 in 700 k. o. Leskovec; It. skupina: vi. št. 743 in 747 k. o. Cerklje; 111. skupina: vi. št. 895 k. o. Studenec; IV. vse zgornje skupaj. Cenilna vrednost: ad 1. Din 324.78275, ad. 11. Din 27.054*25, ad III. Din 1847'-, ad IV. Din 354.284—. Vrednost pritiklin: ad I. Din 5021-—, ki je že zgoraj všteta. Najmanjši ponudek: ad 1. dinarjev 216.526—, ad II. Din 18.442'—, ad 111. Din 1232'—, ad IV. Din 236.000'-. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Krškem, odd. 11., dne 31. avgusta 1935. * I 409/35-9. 2553 Dražbeni oklic. Dne 29. oktobra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sob; št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dole, vi. št. 50. Cenilna vrednost: Din 8007*70. Najmanjši ponudek: Din 5339'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. IX I 2345/35-0. 2551 Dražbeni oklic. Dne 30. oktobra 1935 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Činžat, vi. št. 0. Cenilna vrednost: Din 23.299'60. Najmanjši ponudek: Din 15,533'00. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. k: je ravnal v dobri veri. V ostalem se opo.arja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 28. avgusta 1935. * I 009/34 2565 Dražbeni oklic. Dne 30. oktobra 1935 ob doselili bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kozji vrh, vi. št. 2. Cenilna vrednost: Din 125.000' —. Najmanjši ponudek: Din 83.334'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja no dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Prevaljah, dne 14. septembra 1935, I 240/35—11, 257C Dražbeni oklic. Dne 30. oktobra 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mirna, vi. št. 224. Cenilna vrednost: Din 189.415'—. Najmanjši ponudek: Din 120.27.7*— (sto dvajset šest tisoč dve sto sedemdeset sedem dinarjev). Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati gledo nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodisca. Sresko sodišče v Trebinem, dne 15. septembra 1935. ❖ IX I 1154/35. 2573 • E »-ep oklic. Dne 4. novembra 1935 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kamnica, vi. št. 72 in 132.. Cenilna vrednost: vi. št. 72 dinarjev , 14.874'—, vi. sl. 132 Din 7240T><). Najmanjši ponudek: Din 110.000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasili sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Sresko sodišče v Mariboru, dne 4 septembra 1935. 1 178/35- 2544 Dražbeni oklic. Dne 7 novembra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: Zomlj. knjiga VI. št. Označba nepremičnin Cenilna vrednost Gin Najmanjši ponudek Gin Varščina Din Grahovo Grahovo 86 762 p. št. 79 hiša v Grahovem-31 „ 78 gosp. poslopje „ 574/1, vrt „ 574/2, pot 35.000 17.500 3.500 p. št. 131/1 njiva „l.učovnik“ 1 200— 134* — 20— „ 1196 njiva „Šetkovca“ 200— 134*— 20— „ 1318/2 njiva ,.Prerobok“ 250— 167*— 26— „ 1367 njiva „l’opotnik“ 500— 334— 50— „ 3720 njiva „l)ovček*‘ 200*— 134— 20— ,. 3814 njiva „Okluka“ 100*— 67— 10— Otok •18 solastninski gozd 3.000'— 2.000— 300*— Dražba se bo vršila: p. štev. 79, 78, 574/1 in-574/1 in 2 kot enota, a ostale parcele posamezno ali pa celo posestvo kot enota, če se bo tako doseglo večje izkupilo. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri - /,. Sresko sodišče v Cerknici, dne 14. septembra 1935. dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, la je nabit na uradni deski tega sodišča. 1 577/35- 9. 2568 Dražbeni oklic. Dne 5. nove in b r a 1935 o b d e -vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 22 (Iražbtt nepremičnin: zemljiška knjiga Hotič, vi. št. 225. Cenilna vrednost: Din 16.492*50. Vrednost pritikline: Din 100'— Najmanjši ponudek: Din 11.062—. Pravice, ki bi no pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-ber.em naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki jt> ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Sresko sodišče v Litiji, dne 14. septembra 1935. Dražilo st' bo ad a), b), c) po posameznih vložkih, ad č) po posameznih parcelah. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku ured začetkom dražbe. I 874/35—6. 2550 Dražbeni oklic. Dne 21. novembra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Knezdol, polovica vi. št. 11. Cenilna vrednost: Din 23.440—. Vrednost pritikline: Din 370—. Najmanjši ponudek: Din 15.873'32. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. 1 183/35—10. 2549 Dražbeni oklic. Dne 8. novembra 1935 ob devetih l)o pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga baze, vi. št. 44, zemljiška knjiga Ložnica, vi. št. 80. Cenilna vrednost: Din 122.159-50. Vrednost pritikline: Din 6000'—. Najmanjši ponudek: Din 74.774'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sir. r bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oI.Mc. ki je n..bil na uradni deski lega sodišča. Sresko sodišče Šoštanj, dne 3. septembra 1935. sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se izpremembe in, dodatki pri nastopni firmi: 866. Sedež: Polzela. Dan vpisa: 17. septembra 1935. Besedilo: Strojilna lesna in kemična industrija d. d. Polzela. Zaradi poteka funkcijske dobe se izbrišejo člani uprave dr. Murnik Viktor, Lilleg Alojzija in inž. Boncelj Josip. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 17. septembra 1935. Rg B If 11/17. Izbrisala se je nastopna t i r m a : 867. Sedež: Sevnica. Dan vpisa: 17. septembra 1935. Besedilo: Anton Verbič, trgovec v Sevnici. Imetnica Julka Verbič, trgovka v Sevnici. Zbog prestanka. Okrožno kot trg. sodišče v Cel ju, odd. I., dne 17. septembra 1935. Pos 11 181/12. Konlairzni razglasi 868. Por. 17/35-97. 2591 Potrditev poravnave. Polrja se poravnava izven konkurza, katero je sklenil dolžnik ing. Dedek Franjo, mestni stavbenik v Ljubljani, Ziherlova 7, s svojimi upniki pri podpisanem sodišču pri naroku dne 23. avgusta 1935. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. septembra 1985. * 86!). Por. 19/35—61. 2593 Potrditev poravnave. Pot rja se prisilna poravnava izven konkurza, katero je sklenil za dolžnico Zvezno knjigarno, d. z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, njen poslovodja Kocbek Viktor z njenimi upniki pri podpisanem sodišču na naroku dne 30. avgusta 1935. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. septembra 1935. * 870. Por. 11/35-51. 2590 Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika tt. Strlič in drug v Zireh (Dohračeva), registriranega pod firmo Strlič in drug v Zireh (Dohračeva), je končano. Okrožno sodišče v Ljublinni. odd. III., dne 16. septembra 1935. * 871. Por 13/35—44. 2592 Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika Ou-hanca Janeza, posestnika in trgovca v Vodicah št. 16, je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd, III., dne 11. septembra 1935. Razglasi raznih uradov in oblastev T. No. 1005/2. 2509 3—3 Razglas o licitaciji. Sresko načelstvo v Celju razpisuje za oddajo gradbenih del za gradnjo železo-hetonskega mostu preko Ložnice v km 73.017 državne ceste št. 50 I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 30. oktobra 1935 ob 11. uri dopoldne I 83/35—13. 2576 Dražbeni oklic. Dne 12. novembra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: Zomlj. knjiga VI. št. Označba nepremičnin Cenilna vrednost Din Najmanjši ponudek Din Varščina Din Cerknica H) 542 pare. 1834 njiva in solast. prav. 4.500- - 2.700- 405"— b) 773 „ 1835 njiva 14.OO0-— 9.334-- 1.400" - c 1381 „ 926 njiva s kozolcem 17.•»• 58/„ po zastavah: na zlato in varante .»■••• 5% na vrednostne papirje ■ • • » • 6% No. 1346. 2581 Razpis. Občina Dobrniče, srez Novo mesto, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje šole. Varščina: Din 5.000'—. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti pri tej občini tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu«. Občina Dobrniče, dne 18. septembra 1935, * Štev. RU 148/07-36 RU 455/24-23 2589 Agrarni primer: Kraška vas Stojanski vrh Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni delitvi skupnega sveta posestnikov 1. iz Kraške vasi, 2. iz Stojanskega vrha. Načrt o nadrobni delitvi skupnih zemljišč, ki so vpisana: ad 1. pod vi. št. 113, k. o. Globočica, ad 2. pod vlož. št. 33 k. o. Stojanski vrh, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. okt. 1887, kranj. dež. zak. št. 2 iz 1.1888. od dne 25. septembra do 8. oktobra 1935 k 1. pri občini Čatež, k 2. pri občini Sv. Križ pri Kostanjevici razgrnjen na splošen vpogled vsem udeležnikom. k 1. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se bo izvršila neposredno pred pojasnjevanjem. k 2. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila. Načrt se bo pojasnjeval k 1. in 2. 25. septembra 1935 pri načelniku gospodarskega odbora g. Francu Gramcu v Stojanskem vrhu h. št. 8, k 1.: od 17. do 18. ure, k 2.: od 18. do 19. ure. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneli od prvega dneva razgrnitvi dalje, t. j. od dne 25. septembra do dne 24. oktobra 1935 pri podpisanem komisarju za agrarne operacije I v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. Ljubljana, dne 16. septembra 1935. Komisar za agrarne operacije I: Pokorn s. r. * Št. 1204 in št. 1206/35. 2575 Objava. G. dr. Natlačen Marko, advokat v Ljubljani, se je po § 33. a adv. zakona odpovedal z dnem 11. septembra 1935 izvrševanju advokature. Po § 44. f adv. zakona je podpisani odbor imenoval za njegovega začasnega namestnika g. dr. Voršiča Josipa, advokata v Ljubljani, ki je bil s 16. septembrom 1935 vpisan v imenik advokatov. V Ljubljani, dne 17. septembra 1935. Zn odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: lr. Žirovnik Janko s. r. Razne objave 258: Vabilo na občni zbor. Na podlagi 4?^ 149. in 150. sklicujemo za 20. oktobra t. 1. ob 15. uri občni zbor družbe v pisarni Bela-Motnik preino-gokopna dr. v Celju, Breg. št. 16, vila Sokol«, z naslednjim dnevnim redom: 1. Predložitev letnega računa in njegova odobritev. 2. Poročilo obrata o izvršenih delih in napravljene investicije po zadnjem občnem zboru. 3. Sklepanje o nadaljnjih investicijah in razširjenju obrata. 4. Določitev doplačil za kitks. 5. Volitev direktorja, odbornikov in -evizorjev. 6. Slučajnosti. Direkcija premogokopne družbe Bela-Motnik * 2574 Objava. Izgubil sem prometno dovolilo za služb, kolo tek. št. 2391/33 z dne 12. VI. 1933, izdano od sreskega načelstva v Celju, glaseče se na: Tehnični razdelek sreskega načelstva v Celju, ter ga proglašam za neveljavno. Božnik Karel s. r., cestni nadzornik. * 2580 Objava. Izgubil sem orožni list št. 1509/25— 374, izdan od sreskega načelstva v Kočevju na ime Braune Karl. Proglašam ga za neveljavnega. Karl Braune s. r. * 2564 Objava. Podpisani Repnik Ivan, trg. sluga v Ljubljani, sem izgubil šolsko izpust-nico enorazredne mešane ljudske šole v Nevljah od 25. aprila 1918. Proglašam jo za neveljavno. Nevlje, 15. septembra 1935. Repnik Ivan s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, in zalaga pekarna Mffickm i Ljubljani, plen BigdftiMfllki 0, Mihal.ek x Ljubljani,