Evroza Eurosis EUROSIS – A Critique of the New Eurocentrism mitja velikonja EVROZA – Kritika novega evrocentrizma mitja velikonja 9 789616 455343 isbn 961-6455-34-6 9 789616 455343 isbn 961-6455-34-6 roman kuhar Medijske podobe homoseksualnosti sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ, brankica petkoviæ Medijsko lastništvo jernej rovšek Zasebno in javno v medijih roman kuhar Media Representations of Homosexuality sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ, brankica petkoviæ Media Ownership jernej rovšek The Private and the Public in the Media doslej izšlo v zbirki mediawatch marjeta doupona horvat, jef verschueren, igor þ. þagar Retorika begunske politike v Sloveniji breda luthar Politika teletabloidov darren purcell Slovenska drþava na internetu tonèi a. kuzmaniæ Bitja s pol strešice karmen erjavec, sandra b. hrvatin, barbara kelbl Mi o Romih matevþ krivic, simona zatler Svoboda tiska in pravice posameznika breda luthar, tonèi a. kuzmaniæ, sreèo dragoš, mitja velikonja, sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ Mit o zmagi levice sandra b. hrvatin, marko milosavljeviæ Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih sandra b. hrvatin Drþavni ali javni servis gojko bervar Svoboda neodgovornosti majda hrþenjak, ksenija h. vidmar, zalka drglin, valerija vendramin, jerca legan, urša skumavc Njena (re)kreacija dragan petrovec Mediji in nasilje other titles in the mediawatch series marjeta doupona horvat, jef verschueren, igor þ. þagar The Rhetoric of Refugee Policies in Slovenia breda luthar The Politics of Tele-tabloids darren purcell The Slovenian State on the Internet tonèi a. kuzmaniæ Hate-Speech in Slovenia karmen erjavec, sandra b. hrvatin, barbara kelbl We About the Roma matevþ krivic, simona zatler Freedom of the Press and Personal Rights breda luthar, tonèi a. kuzmaniæ, sreèo dragoš, mitja velikonja, sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ The Victory of the Imaginary Left sandra b. hrvatin, marko milosavljeviæ Media Policy in Slovenia in the 1990s sandra b. hrvatin Serving the State or the Public gojko bervar Freedom of Non-accountability majda hrþenjak, ksenija h. vidmar, zalka drglin, valerija vendramin, jerca legan, urša skumavc Making Her Up dragan petrovec Violence in the Media . . mirovni inštitut metelkova 6 si-1000 ljubljana e: info @ mirovni-institut.si izdajatelj: mirovni inštitut zbirka: mediawatch urednica: brankica petkoviæ evroza – Kritika novega evrocentrizma avtor: mitja velikonja recenzenti: bojan baskar, igor lukšiè in gregor tomc lektor: jaka þuraj design: id studio tipografija: goudy & goudy sans, itc papir: notranje strani munken print 90g vol. 1.5, ovitek tocata mat 200g tisk: tiskarna hren © 2005 mirovni inštitut Izid knjige so omogoèili Open Society Institute, Ministrstvo za kulturo in Agencija za raziskovalno dejavnost RS. cip - Kataloþni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiþnica, Ljubljana 316.73(4) 327.39(4) velikonja, Mitja Evroza – kritika novega evrocentrizma / Mitja Velikonja. - Ljubljana : Mirovni inšti- tut, 2005. - (Zbirka Mediawatch) Vsebuje tudi angl. prevod, tiskan v obratni smeri: Eurosis – a critique of the new eu- rocentrism / [translation Olga Vukoviæ] isbn 961-6455-34-6 1. Velikonja, Mitja: Eurosis – a critique of the new eurocentrism 222142976 . mitja velikonja, Fakulteta za druþbene vede, Ljubljana e: mitja.velikonja @ fdv.uni-lj.si EVROZA – Kritika novega evrocentrizma . . VSEBINA zahvale 6 i. EUvod 7 ii. EUtopija – nastanek in logika delovanja novega evrocentrizma 12 iii. EUldorado – vsebine novega evrocentrizma 31 kaj in kakšna je evropa? 31 simbologija in obredje vstopa v evropo 53 samo evropa 78 kaj evropa ni? 82 iv. EUgoizem – razseþnosti novega evrocentrizma 86 v. EUreka – seznam uporabljene literature 96 . ZAHVALE Iskrena hvala vsem, ki ste kakor koli pripomogli – z informacijami, zbira- njem materiala, fotografijami, podporo in komentarji – k izidu prièujoèe knjige: Vasji Medvešèku, Saši Paniæu, Bojanu Baskarju, Silvi Velikonja in Scottu Simpsonu. Minervi Cuevas za dovoljenje za objavo reprodukcije plakata in Mateji, ki ji je uspelo priskrbeti nekatere najbolj iritantne fo- tografije, predmete in druge trivialije obravnavanega diskurza. Boštjanu Šavru, Samu Uhanu, Renati Jambrešiæ Kirin in Alenu Oþboltu za pozor- no branje in dragocena mnenja k zgodnjim razlièicam besedila. Paulu Mojzesu iz Rosemont College, v katerega inspirativnem intelektualnem zavetju sem v okviru Fulbrightove štipendije to študijo tudi nemoteno dokonèal, za naklonjenost in spodbude. Prevajalki Olgi Vukoviæ in lek- torju Jaki Þuraju, ki sta se teksta lotila tako, kot bi si vsak avtor lahko le þelel: z natanènostjo, obèutkom za jezik in kooperativnostjo. Urednici zbirke Brankici Petkoviæ za njen posluh za to temo ter vsestransko eks- peditivnost in angaþiranost pri njenem izidu. In Eleni, za iskrice. Ljubljana, Smokvina na Hvaru, Philadelphia, poletje – jesen 2004 7 Evroza – Kritika novega evrocentrizma I. EUVOD Samo še nekajkrat boste šli spat, pa bo Slovenija postala èlanica Ev- ropske unije. Vsaj uradno, èe se v svojih glavah še niste privadili ev- ropskemu naèinu razmišljanja in delovanja. Meèete papirèke na tla? Fej, to ni evropsko. Se derete na tiste, ki mislijo drugaèe kot vi? Ne ob- vladate demokracije. Govorite samo slovensko? Kako se boste znašli v Evropi? Pil, tematska številka, januar 2004, str. 7 Nikoli v èasu partijskega enoumja in jugoslovanskega tota- litarizma nisem videl okoli sebe toliko rdeèih, komunistiènih zvezd, kot sem spomladi leta 2004, torej v èasu demokracije rumenih, evropskih. Reèeno manj cinièno, kot je videti prvi hip, nisem se mogel znebiti obèutka, da smo šele poldrugo desetletje po opustitvi poti socialistiène revolucije konèno uresnièili programski verz iz Internacionale »Bili smo niè, bodimo vse«; da smo šele po loèitvi od prejšnje skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti, jugoslovanske, prišli v novo skupnost enakopravnih narodov, evropsko; da smo šele s parlamentarnim politiènim sistemom zares doþiveli popol- no partijsko disciplino, saj so vse pomembne slovenske stran- ke in institucije brez izjeme zagovarjale vstop v Evropo; da smo šele zunaj prejšnjega jugoslovanskega federalistiènega okvira dosegli njegovo ideološko maksimo bratstva in eno- tnosti; da smo po vsega trinajstih letih neodvisnosti znova uresnièili tisoèletne sanje; da smo šele sedaj, kakor se gromko konèa slovenska himna, zares izkusili, »Da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!«; da smo šele po zapustit- vi »Zahoda evropskega Vzhoda« postali »Vzhod evropskega Zahoda«. Šele sedaj, po desetletjih þivljenja ob slovensko- italijanski odprti meji/confine aperto, ki sem jo vèasih preèkal tudi veèkrat na dan, sem izvedel, da je na njej stal zid, ki je bil podrt šele na zgodovinski dan 1. maja 2004. In navsezadnje, šele zdaj sem se zavedel, kako globoko evropsko je bilo þe v mojem otroštvu jesti Eurokrem podjetja T akovo iz Gornjega Milanovca, prav tako kot Nutello ali Kinder Lado! Mantre novega evrocentriènega metadiskurza na Slo- venskem nastajajo, se prijemljejo in se tako normalizirajo na vseh podroèjih druþbene resniènosti: v politiènem þivljenju, v medijih, v mnoþièni kulturi, v oglaševanju, v vsakdanjem govoru. Þebranje o evropskosti èesar koli – politike, vedenja, kvalitete blaga, kulturne ustvarjalnosti, znanja ipd. – je raz- sejano po javnem diskurzu, je njegova stalnica: »Evropa je zares postala magièna formula, moralni koncept« (Puntsch- 8 Evroza – Kritika novega evrocentrizma er Riekmann, 1997, 64), »alfa in omega« (Mastnak,1998, 11) 1 . Evro je torej trend, je modno, je in, je naprednejše, je boljše in veèje: skupaj gradimo Evropo z veè duše, z veèjo soudeleþbo, z veèjimi medsebojnimi izmenjavami, pa tudi z veèjo blaginjo, pravi predsednik italijanskega sindikata cisl 2 . Vse, kar je kaj vredno, je evropsko in Slovenija konèno postaja del tega: z vstopom v Evropsko zvezo (ez) smo, po besedah takratnega zunanjega ministra, korak bliþe temu evropskemu središèu, evropskim tokovom, evropskemu þivljenju, evropski blaginji, evropski dinamiki in tako naprej 3 . Hkrati je seveda slabo, zaostalo, preþivelo, out tisto na dru- gi strani: Balkan, Vzhod, socialistièna preteklost itn. Slovenija je z vstopom v ez zbeþala iz balkanskega prekletstva, je poroèal novinar španskega El Paisa, konèalo da se je obdobje najdaljše in najstrašnejše diktature v sodobni Evropi – komunistiène dikta- ture (italijanski minister za deþele) 4 , najhujšega totalitarizma, ki je gnjavil slovenski narod skoraj 50 let, katerega znaèilnost je bila miselnost suþenjstva (nekdanji beograjski rimskokato- liški nadškof slovenskega rodu) 5 , šele danes se zares konèuje 2. svetovna vojna (predsednik italijanskega sindikata cisl) 6 . Slovenija da se je maja 2004 konèno umestila v zahodno druþino drþav (predsednik drþave) 7 . V prièujoèi študiji sem se odloèil raziskati naèine obliko- vanja, delovanja, vsebine in razseþnosti novega evrocentriz- ma, kakršen se je razvil pri vstopanju Slovenije v Evropsko zvezo in ki je tvoril nekakšen povezujoè, èetudi notranje di- ferenciran hegemonski in dominantni metadiskurz. Pri tem sem zanemaril nekatere druge, kritiène, zadrþane, ki so se prav tako razvili v tem èasu. Spodbudo za to sem dobil, ko sem najprej nakljuèno, potem bolj naèrtno opazoval njego- vo vsenavzoènost in vseobseþnost. Priznam, sprva me je vse skupaj zabavalo, nato sem se èedalje bolj èudil, vèasih tudi ujezil – verjetno je to ponekod zaznati tudi v stilu pisanja, ki sem ga izbral – dokler se nisem odloèil, da bom analiziral njegovo vizualno in tekstualno govorico. Osredotoèil sem 1 Mastnak zaèenja svojo knjigo s kategorièno ugotovitvijo: “Veèjega enoumja, kot je zavladalo s tako imenovanim pribliþevanjem Evropi in vkljuèevanjem v Evropsko unijo, v teh krajih, kako daleè mi seþe spomin, še ni bilo.” (Ibid.). 2 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 41. 3 Ibid., str. 27. 4 Ibid., 1. maj 2004, str. 13. Podobno mnenje sreèamo npr. v Druþini (2. maj 2004, str. 19), namreè da je komunizem Slovenijo od tam (namreè od Evrope, op. mv) odrezal in uroèil v drug svet. 5 Druþina, 25. april 2004, naslovnica in str. 8. Ostanki te miselnosti, tako zgodovinar- ka Tamara Greisser-Peèar, pa da nasprotujejo vsakemu pozitivnemu razvoju (Druþina, 2. maj 2004, str. 3). 6 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 41. 7 Ibid., str. 25. 9 EUvod se predvsem na èas, ko je novi evrocentrièni metadiskurz dosegel svoj vrhunec, »eukstazo«: pomlad in zgodnje po- letje 2004 z vrhuncema pred in med formalno vkljuèitvijo deseterice v ez 1. maja 2004 in pred volitvami v evropski parlament 13. junija 2004. Pri tem sem se ravnal po napotilu v zda delujoèega nemškega druþboslovca Andreasa Huyssena (1995, 42) da je »kritièna refleksija najbolj potrebna v èasu preobilja po- enostavljanj in krilatic«. Tako so se mi porajali trije sklopi vprašanj, ki ustrezajo strukturi te analize in posledièno po- glavjem v knjigi (drugemu, tretjemu in èetrtemu). Prviè, zanimala sta me nastanek in logika delovanja tega novega evrocentriènega metadiskurza (ii. poglavje, Euto- pija). Kako je mogoèe, da smo v tem dominantnem govoru dobesedno iste sintagme poslušali – kot kaþejo primeri na naslednjih straneh – tako s politiènih govorniških odrov kot s cerkvenih priþnic, tako v potrošništvu kot na estradi, tako od t. i. razumnikov kot šolnikov? Tako v drþavniškem kot vsakdanjem govoru, tako v reklamnih kot izobraþevalnih sporoèilih, tako med pomladniki kot med silami kontinuite- te, narodnjaki in gospodarstveniki, akademiki in kulturni- ki, javnimi osebnostmi in nakljuènimi intervjuvanci? In to sinhrono, sistematièno, nenehno? Kaj je povezovalo vse te razne diskurze, od daleè gledano tako razliène, v en nekon- fliktno vseobsegajoè triumfalni meta (mega?) diskurz? Drugiè, lotil sem se njegove vsebine (iii. poglavje, Eul- dorado). Kateri sinonimi oziroma pomeni za Evropo so nasta- jali (oziroma, zavajajoèe krajše, Kaj pomeni Evropa?)? Kakšne znaèilnosti ima (kaj torej pomeni biti evropski, kaj najbolje karakterizira to Evropo?)? Kakšne besedne zveze, samostal- niki in pridevniki se najpogosteje uporabljajo v zvezi z njo, kateri izraþajo njeno »bistvo« in »nujnost vstopa« Slove- nije vanjo? Kakšni so njeni oznaèevalci, katere konotacije nosita njena simbologija in obredje? Dalje, kdaj se Evropa, evropski in podobne izpeljanke uporabljajo popolnoma brez obrazloþitve oziroma so same zase dovoljšna obrazloþitev? Navsezadnje, kaj pa Evropa ni, kako se vstop vanjo – ozi- roma ves novi evrocentrièen diskurz – kritizira, ironizira, zavraèa? In tretjiè, zanimale so me same razseþnosti tega novega evrocentrizma (sklepno, iv. poglavje, z naslovom Eugoizem), predvsem v smislu, kakšna nova izkljuèevanja prinaša (kaj je onstran te Evrope, celo nasproti tej Evropi, kakšne so njene nove periferije, kakšno Neevropo ustvar- ja?); kakšne nove dihotomizacije in hierarhizacije prinaša; 10 Evroza – Kritika novega evrocentrizma kaj se v zgodovinski konstrukciji tega samega »Eurolanda« pozablja, prikriva, èemu se izogiba? Naslov knjige seveda aludira na nevrozo v psiho ana- litiènem smislu, »ki ne utaji realnosti, le nièesar noèe ve- deti o njej« (Freud, 1987, 393). Med analiziranjem nabra- nega gradiva sem imel veèkrat obèutek, da konstruiranje Evrope, reèeno s Freudom »fantazijskega sveta« 8 , spominja na odvraèanje nevrotika »od dejanskosti, ker je ta – v celoti ali delno – zanj neznosna« (Ibid., 11). Nevroza torej »tako ali drugaèe popaèi razmerje bolnika do realnosti« in »sluþi kot sredstvo, kako se lahko pred njo umakne, in v svojih teþjih oblikah pomeni direktni beg iz realnega þivljenja« (Ibid., 391). Praviloma se »zadovoljuje s tem, da se izogiba zadevnemu košèku realnosti in da se varuje pred sooèenjem z njim«. (Ibid., 394). Njeni »simptomi so simbolièni izraz psihiènega spopada s koreni v infantilni zgodovini subjekta«, kaþejo pa se kot »proizvodi kompromisa med þeljo in obram- bo« (Laplanche, Pontalis, 1992, 265). Novi evrocentrièni metadiskurz se po mojem mnenju uvršèa prav sem, v ta ambivalentni poloþaj »med þeljo (po Evropi) in obrambo (pred Neevropo)«. V tej študiji sem namenoma in popolnoma pušèal ob strani javne debate in tudi lastno razmišljanje o vsebin- skih dilemah – prednostih/slabostih, ne/upravièenosti, ne/ potrebnosti, ne/ugodnostih – vstopa Slovenije v ez. Zani- malo me je predvsem to, kako se je novi evrocentrizem konstruiral, predstavljal in potem interpretiral ter kakšne (materialne) razseþnosti je dosegal. Evroza pa ni zamišlje- na zgolj kot dokument èasa, mikroanaliza tega, kar se je ta- krat delalo, mislilo in dogajalo: opozoriti hoèem tudi na, da parafraziram, »slovenski prispevek k evrocentrièni blazno- sti«, na širšo platformo novega hegemonskega metadiskur- za zdruþene Evrope, ki se je uveljavila in dosegla specifiène razseþnosti tudi pri nas. Ker se, reèeno z Derridajem (1990, 8), »abstraktni poj- mi vedno skrivajo v èutni figuri«, ker se tako ali drugaèe upredmetijo, sem nabral in analiziral velik kup tozadevnega gradiva: plakate, letake, brošure, prospekte, intervjuje, va- bila, govore, fotografije, zgibanke, simbole, nagradne igre, 8 Oziroma, »…pri nevrozi ne manjka poskusov, da bi neþeleno realnost nadomestili s takšno, ki bi bila þelji bolj po godu. Moþnost tega ponuja obstoj fantazijskega sveta, podroèja, ki se je v èasu uvedbe naèela realnosti loèilo od realnega zunanjega sve- ta, nato pa je bilo kot neke vrste ‘rezervat’ izvzeto iz zahtev þivljenjske nujnosti in ki Jazu ni nedostopno, temveè se ga le ohlapno drþi. Iz tega fantazijskega sveta jemlje nevroza material za svoje nove tvorbe v skladu z þeljo, tega pa tam obièajno najde na poti regresije v bolj zadovoljivo realno preteklost.« (Freud, 1987, 394, 395). 11 EUvod s posebno velikim veseljem pa tudi tako bizarne kuriozite- te, kot so lizike z znakom , þveèilni gumi Euro, embalaþo za èepke za ušesa z znakom ez, nekakšne šesterokrake krofe s kratico EU, evrokravate, -majice in -rutice, evronakupo- valne vreèke, -knjiþna kazala, -zemljevide, -obeske za kljuèe in -deþnike, -avtomobilske senènike in -embalaþo za kvas z evromotivi, evropsko modre skodelice in lonèke za kavo z zlatimi zvezdicami in imeni vseh drþav èlanic ali pa bele z modrimi, poštne þige s simboli ez, evrokalkulator, evrospomin- ske kape in -hranilnike, evromotive na novih dokumentih in registrskih tablicah, fotografije modro-rumeno pobarva- nih obrazov in drugih delov telesa, èe drugega namnoþenega evrokièa iz propagadnih akcij in priloþnostnih stojnic niti ne omenjam. evroizdelki Najveè obravnavanih primerov je seveda iz slovenske- ga okolja, nekaj pa tudi iz drugih novih èlanic. Še pojas- nilo v zvezi z navajanjem v prièujoèi študiji: v narekova- jih so citati iz znanstvene literature ali uveljavljene stro- kovne sintagme; v poševnem tisku pa ideološki, torej novi evrocentrièni diskurz, ki ga analiziram: originalna besedila, odlomki in izrazi. 12 Evroza – Kritika novega evrocentrizma II. EUTOPIJA – NASTANEK IN LOGIKA DELOVANJA NOVEGA EVROCENTRIZMA Nebeško modra, evropska kri. Geslo v reklamah za raèunalnike Optimus, Poljska, pomlad 2004 Balkanski polpet na slovenski naèin. Prevod pljeskavice na þaru, na jedilniku okrepèevalnice na Kongresnem trgu v Ljubljani na slovesnosti ob vstopu Slove- nije v Evropsko zvezo Pri opazovanju tega novega evrocentriènega metadiskur- za na Slovenskem (in tudi v drugih èlanicah ez, posebno pa še pri nekdanjih kandidatkah, sedanjih novinkah) najprej zbode v oèi to, da tako glede strukture kot vsebine v njem ni bistvenih razlik med levo in desno politièno opcijo, med politièno in ekonomsko, med drþavno in strankarsko pro- pagando, med laièno in cerkveno javnostjo, med mnenji institucij, novinarjev in brezimnih posameznikov, med me- dijskimi stališèi osebnosti na visokih poloþajih in nakljuèno vprašanih. Prav to pa je skrivnost njegovega uspeha: ta me- tadiskurz lahko tako uspešno funkcionira prav zato, ker vsak izmed protagonistov investira nekaj svojega v to Evropo, vsakdo jo dojema po svoje, vsakdo vidi v njej moþnost dobièka, kakršnega koli 9 . Prav vsakdo – tako se bo pokaza- lo na naslednjih straneh – lahko v njo projicira, kar hoèe, in od nje dobi, kar hoèe: politiki, gospodarstveniki in espe- rantisti; odbojkarji, razkrinkovalci prostozidarskih zarot in filatelisti; verski integristi in slašèièarji, deþurni stihoklepi in birokrati. Eni v njej vidijo svobodni trg, drugi politièno priloþnost, tretji blaginjo in socialno praviènost, èetrti so npr. preprièani, da nas bo branila zoper anarhièni laicizem levega liberalizma, ki v omiljeni obliki nadaljuje laicistièni to- talitarizem razpadlega komunizma 10 . Evropski temelji oziro- ma korenine so za nekatere civilizacijski ali duhovni, za druge zgodovinski ali ekonomski ali pa kratko malo zgolj geograf- ski. Razliène skupine si tudi razlièno predstavljajo prihod- nost Evrope, kulturno, gospodarsko, politièno, versko itn. Za nekatere je postala motiv umetniške ustvarjalnosti in »novokomponirane« estradne produkcije. V tem smislu je 9 To navsezadnje priznava tudi italijanski evroposlanec slovenskega rodu, namreè da Vsakdo uporablja Evropo po svoji potrebi, in marsikdaj precej drugaèe, kot so si jo zamislili njeni oèetje. (Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 32). 10 Tako je preprièan eden izmed slovenskih akademikov (Druþina, 2. maj 2004, str. 6). 13 EUtopija – nastanek in logika delovanja novega evrocentrizma prostodušno ponavljanje izjav tipa Mi smo Evropa oziroma Evropa je tudi naša 11 (volilni gesli zlsd), Evropo v prave roke oziroma Evropa v pravih rokah (naslov enega izmed tekstov v volilni reviji sls) ali Moja Evropa 12 (to je naslov publikacije Gospodarskega vestnika) pravzaprav natanèno. Vaþno je, da je v pravih rokah, da je naša oziroma moja, pa naj smo kdor koli in naj si prizadevamo za kar koli! Šele tako lahko postane Evropa za podjetnike poslovna priloþnost, za otroke hkrati varna prihodnost, za zagrete krist- jane hkrati kršèanska, za oblast hkrati politièna priloþnost, za nacionaliste hkrati naèin širše uveljavitve lastne nacional- ne identitete, kulture in jezika; torej hkrati kar koli za kogar koli. Tak totalizirajoè, »deþnikast« metadiskurz se obraèa na vse, je vsenacionalen, vsedrþaven: dejansko je to ne- kakšna »drþavotvorna«, korporativistièna »platforma na- rodne enotnosti«. Njegova funkcija je iskanje dinamiènega ravnovesja in povezovanje med diskurzi in s tem tvorjenje nekakšne vseobsegajoèe identitete. Takšen metadiskurz je svojo preprièevalno in mobilizatorsko moè pokazal v novejši zgodovini Slovenije þe nekajkrat tudi o drugih priloþnostih (osamosvojitev, vkljuèitev v nato). Zelo oèitni simptom tega je þe sama evropska zastava: dvanajst enako velikih zvezd, nanizanih v krogu okoli praz- nine, ki »kar klièe«, da se zapolni in osmisli po svoje. Na njeno sredino lahko kdor koli umesti kakršno koli sporoèilo: svoj politièni ali verski, komercialni ali kulturni oznaèevalec (primere bom navedel in analiziral na naslednjih straneh). Tako kot evropski zvezdni obod na zastavi je tudi nasploh sama evropskost notranje izvotljena univerzalna forma (in v retoriènem smislu fraza), ki jo lahko uporabi kdor koli, ka- dar koli in za kar koli. Po mnenju argentinskega sociologa Ernesta Laclaua (1996, 35) »ni njuno, da ima univerzalno jedro ali vsebino; namesto tega razne skupine tekmujejo med sabo, da bi svojim partikularizmom zaèasno podelile funkcijo univerzalne reprezentacije«; ali, z drugimi beseda- mi, »mesto univerzalnega je prazno in ni apriornega razloga, da ga ne bi napolnili s kakršno koli vsebino« (Ibid, 60, glej tudi 15, 28, 34, 57, 61, 65, 72, 95). Novi evrocentrizem kot »diskurzivna struktura ni zgolj ‘spoznavna’ ali ‘kontemplativna’ entiteta, marveè je artikula- cijska praksa, ki vzpostavlja in organizira druþbena razmerja« (Laclau, Mouffe, 1987, 81). Po eni strani nedvomno drþi, da je »Zdruþena Evropa« »namreè še vedno projekt druþbenih 11 Tudi naslov prazniène priloge poljskega dnevnika Rzeszpospolita je bil Naša Evropa. 12 To da je Najpopolnejši in najcenejši priroènik za þivljenje in delo v Evropski uniji. 14 Evroza – Kritika novega evrocentrizma elit, ne pa širokih populacij«. (Debeljak, 2004, 10) oziro- ma, da politiène elite postsocialistiènih druþb »zagovarja- jo èlanstvo v ez kot nekaj a priori dobrega« (Šabiè, Brglez, 2002, 67). Brez dvoma je to podjetje »od zgoraj navzdol« novih evrokratskih struktur. Hegemonska zmaga je popol- na, ko interes nekaterih postane interes vseh, ko se »cilji posebne skupine enaèijo s celotno druþbo« (Laclau, 1996, 45). T oda novi evropocentrièni hegemonski metadiskurz je treba razumeti gramscijevsko: to ni le prisila oblasti, ampak hkrati strinjanje in privolitev vseh. Videti je, kakor da se prav vsi interesi, vrednote, þelje in identitete hkrati vrtijo okoli njega. V njegovo artikulacijo in njegovo upravièevanje so zajeti drþavni aparat, mnoþièna kultura, gospodarstvo, potrošništvo, šolske, kulturne in verske ustanove, društva, intelektualna mnenja in mediji. Novi evrocentrizem torej generira konsenz med raz- nimi centri moèi in njihovimi diskurzi. Deluje na naèin dopušèanja, celo širjenja, ne pa kontrastiranja kompetitiv- nih ali nasprotujoèih si interesov in pomenov, ki se vrtijo v krogu brez središèa in se tako povezujejo. Evropa kondenzira serije napetosti, bojev, protislovij v prehodu novih èlanic v novo politièno skupnost in ima kot taka realne uèinke na raznih podroèjih: ustvarja druþbene vezi, je »dober biznis«, konstruira kulturne vsebine, vrednote in cilje, potrebne za nove èase. Oziroma vsi si prizadevajo, da bi ji dali svoj po- men, vsi trdijo, da poznajo njen smisel, namen in bistvo, njene prednosti in pomanjkljivosti – seveda znotraj tega novega metadiskurza Evrope same, ki vse te kontroverze inkorporira kot »dobrodošle razliènosti«. Najbolj zgošèeno prihaja to do izraza tam, kjer nastopa pojem Evropa sam zase, naravnost tavtološko: kot je zapisal þe Mastnak (1998, 12): »Kar je ‘evropsko’, je dobro, in kar je dobro, je ‘evropsko’. Le kaj je ta ‘Evropa’, nikomur ni posebno jasno.« Èe bi novi mitotvorci molèali, èe ne bi razvili takšnega metadiskurza, bi namreè tvegali, da bi se pokazala njena dejanska praznost, to pa bi zares lahko povzroèilo pravi konflikt. Zato zmeda pri definiranju Evrope in evropskosti ni nakljuèna ali rezultat nedoslednosti, ampak prej konstitu- tivne odprtosti: prav to, da si jo lahko vsakdo interpretira po svoje, da vsakdo v njej vidi svojo preteklost in usojenost, omogoèa njeno ideološkost in totalnost. Reèeno z Laclauom (1979, 161, 173, 176) gre za eliminiranje antagonizmov in protislovij z njihovo transformacijo v preprosto razliko. T orej »razredna hegemonija ni zmoþna le vsiljevanja ‘svetovnega nazora’ drugim razredom, ampak – in predvsem – je zmoþna 15 EUtopija – nastanek in logika delovanja novega evrocentrizma artikulirati razliène ‘svetovne nazore’ tako, da nevtralizi- ra njihove potencialne antagonizme« (Ibid., 177). Analiza evrocentriènega metadiskurza kaþe, da takšna »enotnost ni nujno logièno konsistentna – ravno nasprotno, ideološka enotnost diskurza je popolnoma kompatibilna z veliko mero logiène inkonsistentnosti« (Ibid., 102). T a torej ni enostran- ski, ekskluziven, hermetièno nepredušen, ampak ravno na- sproten: kot inherentno polisemièen je zmoþen mobilizirati in vkljuèiti zelo razliène elemente, poloþaje in skupine in jih s svojo moèjo usmeriti na lastne projekte in cilje. Drugaèe reèeno: èe bi logiko klasiènega hegemonskega metadiskurza lahko pojasnil z besedami »konsenz odpravlja delitve tako, da jih eliminira«, bi moral logiko novega me- tadiskurza opisati s »konsenz dopušèa stare delitve s tem, da jih z inkorporacijo otopi«. T orej ne enoti razlik, ampak eno- ti kljub razlikam; antagonizmov ne homogenizira, marveè jih reducira na »drugaènosti«; neskladij ne odpravlja, am- pak jih priznava in jih s svojo vehemenco harmonizira; raz- nih zvokov niti ne utiša niti jih ne preglasi, ampak iz njih ustvarja vedno nove skladbe. Napaèno bi bilo v njem iskati »najmanjši skupni imenovalec« ali »glavni tok, ki prenika v manjše in ki tvori meandre«, temveè, kot glede metode predlaga Propp (1982, 6), »labirint pravljiène raznoliènosti, ki se bo na koncu pokazala za èudeþno enotnost«. Kompleks- na kompozicija te metadiskurzivne mnogoterosti je ideo- loško prepoznavna šele na konènem metanivoju; ta pove- zuje razne parcialne diskurze, ki kot taki, izolirani, lahko tudi niso politièni oziroma ideološki 13 : npr. narodnjaške in liberalne, podjetniške in verskointegristiène, elitne in mnoþiènokulturne in druge. Þe na zaèetku je treba spomniti na »izvirni greh« novega evrocentrizma: namreè na zelo pogosto zamenjevanje imena Evropska unija z izrazom Evropa. Pod pretvezo poenostav- ljanja, skrajševanja oz. elokventnosti (»eulokventnosti«?) ju kratko malo enaèijo: politièno-ekonomska skupnost pre- vzame geografsko-historièno ime cele celine 14 . Naj navedem tipiène besede takratnega predsednika evropske komisije, ki razkrivajo ta diskurz, dan pred zadnjim širjenjem: Evropa, ki se rojeva danes … 15 . To je seveda mitski govor v najbolj 13 Glej mdr. Laclau, 1979, 99-102, 160. 14 Dunajska profesorica in raziskovalka Sonja Puntscher Riekmann (1997, 64, 65) po- udarja, da je Evropa »danes sinonim za Evropsko zvezo, kar zakriva dejstvo, da je to geografski pojem, èeprav je teþko jasno zarisati njegove meje«. Podoben primer zavajajoèega prilašèanja imena cele celine je tudi uporaba imena Amerika samo za »Zdruþene drþave Amerike«. 15 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 8. 16 Evroza – Kritika novega evrocentrizma èistem pomenu besede: ta, reèeno z Barthesom, depolitizira svojo politiènost, nevtralizira svojo pristranost, objektivizira svojo subjektivnost. Politièni mit se vedno kaþe kot »dej- stvo«, »dejanskost«: v tem primeru zemljepisna. Obstoj Evrope in Neevrope je tako posledica, ne pa vzrok delitve stare celine na dva dela: sam proces vstopanja v EU namreè kaþe, kako se lahko neevropske drþave transformira- jo v evropske. »Euzurpiranje« izraza Evropa, evropskost, zla- sti v èasu vstopanja vanjo oziroma prikljuèevanja njej (odvis- no od pozicije govornika, ali pripada prihodnjim ali starim èlanicam), uvršèa geografsko evropske drþave med tiste, ki v politièno-ekonomskem smislu so evropske (torej ki so v ez) 16 , in na one geografsko evropske, ki niso evropske (med njimi najdemo tako razliène, kot so Norveška, Islandija in Švica, veèina balkanskih drþav, Moldavija, Ukrajina, Belorusija in Rusija). Zadnjim – in do nedavna tudi novi deseterici èlanic – je torej evropskost nekaj, kar lahko pridobijo (bolje reèeno, kar si morajo izbojevati oziroma za kar morajo dozoreti) ne gle- de na svojo dejansko geografsko evropskost. Del novega evrocentriènega metadiskurza je njegova navezava na dominantne nacionalne avtopercepcije in avtokonstrukcije: v slovenskem primeru lahko govorim o »evroslovenstvu«. Evroslovenski diskurz je konstitutiv- no razcepljen na dva, zaporedno dopolnjujoèa se pogleda na to, kakšen je poloþaj Slovenije glede na to Evropo. Prvi razloèuje med eno in drugo (med dvema entitetama, Slove- nijo in Evropo), drugi je »povratniški« (vraèamo se tja, kjer smo þe ves èas). Torej, prviè, v zadnjih letih, posebno še v zadnjih mesecih vstopanja v ez in v èasu volitev v evrop- ski parlament, sta bili praviloma vedno skupaj uporabljeni imeni Evropa in Slovenija, seveda v mnogih izpeljankah 17 . Predsednik vlade je izjavil, da Evropa je naša in mi smo del Evrope 18 , zunanji minister da naša vprašanja postajajo evrop- ska vprašanja in evropski problemi so naši problemi; in da ne gre veè toliko za Slovence in Evropo, ampak za Slovence v Ev- ropi 19 , predsednik drþave da je Slovenija po evropski zavesti in kulturi povsem enakovredna ostalim 20 , novogoriški þupan 16 In navsezadnje, v okvir ez formalno sodijo tudi èezmorske posesti nekdanjih koloni- alnih metropol, npr. Francoska Gvajana, Réunion, Martinique in Guadeloupe (Fran- cija), Kanarski otoki (Španija), Madeira in Azorski otoki (Portugalska). 17 Ta dvojnost je þe v Izjavi o dobrih namenih, ki jo je sprejel parlament Republike Slo- venije 6. decembra 1990 in je bila objavljena v Uradnem listu rs 44/90: drþava Slove- nija naj bi temeljila na najboljših demokratiènih slovenskih in evropskih tradicijah, ter da je napovedani plebiscit zavezan vsem najboljšim izroèilom humanizma in civi- lizacije, slovenske in evropske zgodovine … Navsezadnje pa je ta dvojnost inkorpori- rana v sam slovenski grb z evropsko rumenimi zvezdami Celjskih grofov. 18 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 5. 19 Þurnal, 30. april 2004, str. 19. 20 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 25. 17 EUtopija – nastanek in logika delovanja novega evrocentrizma je izrekel svoje zadovoljstvo, da Slovenija konèno postaja se- stavni del Evrope 21 , predsednik Slovenskega panevropskega gibanja pa, da tisti, ki zanikajo svoje slovenstvo, zanikajo tudi evropejstvo 22 . Urad vlade rs za informiranje in sluþba vlade za evropske zadeve sta, oèitno neuèakana, þe ob dnevu Ev- rope 1998 izdala priloþnostni potni list z naslovom Slovenija – Doma v Evropi, na njegovi naslovnici je bil znotraj evrop- skega kroga zvezd slovenski grb. Geslo Slovenske demokratske stranke (sds) na volitvah v evropski parlament je bilo SLOVENIJA, moja domovina. Tudi v EVROPI (v volilni brošuri se ena izmed kandidatk sklicuje na temeljne vrednote zahodne civilizacije, skupne tako Evropi kot naši domovini Sloveniji). Zdruþena lista soci- alnih demokratov (zlsd) je v propagandni brošuri apelira- la na vaš glas, èeš Slovenija in Evropa ga potrebujeta!; drugo geslo je V Evropi za dobro Slovenije! Liberalna demokracija Slovenije in Demokratièna stranka upokojencev Slovenije (lds, desus) sta v svoji uporabili sintagmi za evropsko Slo- venijo in za nove slovenske zmage (njeni kandidati naj bi se za uresnièevanje ciljev znali boriti tako v Bruslju kot v Ljub- ljani, tako v Strasbourgu kot v Mariboru, tako v Luksemburgu kot v Kopru), Slovenska ljudska stranka (sls) pa Stoodstot- no za Slovenijo. Za Slovenijo v Evropi, z našimi kandidati in kandidatkami in Za Slovensko ljudsko stranko, za Slovenijo in za Evropo! (podpornik stranke je bil tako preprièan, da bo eden izmed kandidatov, celjski þupan, tudi v evropskem par- lamentu tako uspešen, kot je v Celju; drugi pa, da se SLS zav- zema za enakopravnost Slovencev z ostalimi evropskimi narodi). In naprej, naš pogled je bil uprt Evropo ali jutri prihaja Evropa k nam in mi v Evropo! (predsednik drþave) 23 ali Veè Slovenije v Evropi, veè Evrope v Sloveniji (iz glasila sls) ali Kolikor slo- venstvu – kulturi in veri, jeziku in narodnosti – ne bomo dajali najvišje cene, nas bo izvrglo tudi evropejstvo 24 . Krajše reèeno, gre za preþivetje majhne Slovenije v veliki Evropi 25 . 21 Ibid., str. 6. 22 Slovenke in Slovenci v Evropski uniji; Urad Vlade rs za informiranje; 2002. 23 In In èutili smo, da tja spadamo: kulturno, geografsko in zgodovinsko (Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 10). 24 Druþina, 2. maj 2004, str. 8. 25 Þurnal, 30. april 2004, str. 2. Èisto drugaèen, samozavestnejši diskurz od tega »ka- limerovskega« najdemo na Poljskem, kjer se je ena izmed mnogih prireditev, otro- ški nateèaj, imenoval Moèna Poljska v moèni Evropi. Predsednikova brošurica drþavljanom z naslovom Da za Poljsko je imela na naslovnici zemljevid Evrope in ez, njihova drþava je bila obarvana v nacionalnih barvah, belo-rdeèe, na eni izmed no- tranjih strani pa je poljska zastava upodobljena nad evropsko. Sicer je brošurica pol- na obièajne agitacijske vsebine (temeljne informacije o ez, pojasnila, pristopni do- kumenti, odgovori na najpogostejša vprašanja, citati Monneta, Adenauerja, Janeza Pavla ii., takratnega in prejšnjega poljskega predsednika in znanega poljskega film- skega reþiserja, seznam posledic glasovanja proti in glasovanja za in vsi mogoèi naslo- vi za dodatne informacije). . evrovolitve 19 EUtopija – nastanek in logika delovanja novega evrocentrizma In naprej, Slovenija je trinajst let potovala, da bi prispela »v Evropo«, beremo v prazniènem Primorskem dnevniku 26 . V njej smo zares doma (nekdanji predsednik vlade) 27 . Center Evropa je tik pred širitvijo izdal veè precej informativnih zgibank (Slovensko gospodarstvo v EU, V Evropi brez meja, Slovensko kmetijstvo v EU ipd.) pod skupnim naslovom Slo- venija v Evropski uniji. Evropa bo, tako je zapisal urednik Druþine, letos prviè zadihala tudi po slovansko 28 . V majski šte- vilke Knjiþne panorame DZS je napis 1. maj 2004 – Sloveni- ja in Evropa z roko v roki! na podlagi, ki se iz barv slovenske trikolore in slovenskega grba na skrajni levi poèasi, èez belo prelije v evropsko modro in evropskim simbolom na skrajni desni. Enako prehajanje barv dveh zastav je najti tudi na veè mestih posebne številke Primorskega dnevnika. Podobna je oznaka za (seveda zniþane) cene v katalogu podjetja Quelle: v ozadju evropska modrina z rumenimi zvezdami, desno od sredine slovenska zastava. Tega dne da bo – tako je govoril oglas BankAustria Creditanstalt – tudi vaše podjetje vstopi- lo med evropska podjetja. Seveda pa tak metadiskurz zahteva ne le ohranjanje dedišèine in tradicije, temveè predvsem prizadevanje za veèjo uveljavitev identitete Slovenije, slo- venskosti, slovenskega v vseh ozirih: politiènem, kulturnem, ekonomskem, jezikovnem itn. (tipièni primer je maksima za prepoznavnost Slovenije v Evropi stranke Glas þensk Slo- venije). »Evropska« Slovenija 29 torej. Drugi pogled je pravzaprav dopolnitev prvega: prej »ena in druga«, sedaj »ena spet v drugi«! Z vstopom v ez, kulti- virano druþino evropskih narodov, naj bi Slovenija (in druge nove èlanice) torej navsezadnje postala to, kar da je þe ves èas bila. Paradoks »vraèanja v dom, ki ga nismo nikoli za- pustili« je mogoèe slišati z raznih govorniških odrov 30 . Na- vedel bom le nekaj izmed brezštevilnih primerov: eden iz- med podpornikov liste sls je v njihovem volilnem glasilu zagotavljal: Postali smo èlani tiste druþbe drþav, kamor smo po svoji kulturi in zgodovinski tradiciji vedno sodili, drugi pa, da ne samo na zemljevidu, zdaj smo tudi zares v druþini evropskih narodov. Slovenija in Slovenci naj bi bili od dneva širitve v 26 Str. 4. 27 Slovenija – Doma v Evropi – priloþnostni potni list; Urad Vlade rs za informiranje in Sluþba Vlade rs za evropske zadeve; 1998. 28 Druþina, 2. maj 2004, naslovnica. 29 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 4. 30 Primerjaj z izjavo predsednika Matice hrvatske Igorja Zidiæa, da je dejstvo da je Hrvaška vedno bila Evropa …in da je sodobna zgodovina Hrvaške zgodovina potiskanja Hrvaške – ruvanja Hrvaške iz avstro-ogrske Evrope in naše Evrope – v srbski Balkan. (Hrvatsko slovo, 9. julij 2004, str. 32). In z izjavo nekdanjega madþarskega predsednika, da so se nove pristopnice vrnile tja, kjer so þe bile in kamor sodijo (Goriška, maj 2004, str. 2). 20 Evroza – Kritika novega evrocentrizma prostoru in skupnosti narodov, kamor sodimo po svoji zgodovini in kulturi oziroma gre za nek povratek, za normalizacijo þivljenja slovenskega naroda in drþave v širši druþbi evropskih narodov 31 ; to da je dokonèna vrnitev v srednjeevropski kulturni krog (pod- predsednik Slovenskega panevropskega gibanja) 32 ; seveda smo Slovenci þe od nekdaj bili v Evropi (nekdanji novogoriški þupan in nekdanji minister v slovenski vladi) 33 ; Slovenija se po dolgih desetletjih politièno »vraèa« tja, kjer je duhovno in kulturno vedno bila. Vzpostavlja se naravno stanje, ki je bilo za pol stoletja pretrgano 34 . Torej, vraèamo se domov 35 . poljaki se vraèajo v evropo Èisto enake »eumotvore« smo lahko sreèali drugod: na- slovnica vplivne poljske revije Polityka je poleg precej iri- tantne karikature 36 imela tudi naslov Poljska se vraèa v Evro- 31 V izjavah zamejskih organizacij (Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 11). 32 Druþina, 2. maj 2004, str. 10. 33 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 49. 34 Druþina, 2. maj 2004, str. 19. 35 Þurnal, 30. april 2004, str. 28. Oziroma, Sedaj se vraèamo. (Predsednik sazu; v Druþini, 2. maj 2004, str. 4). 36 To je nekakšna alegorija poljskega vstopanja, v kateri najdemo med drugim izmuèenega delavca, ki vleèe za seboj poln vozièek birokratov, kmeèke upornike s kosami v rokah, muzajoèega se škofa z redovnicama, par moleèih poboþnjakarjev na kolenih, vojaka v stari uniformi z dvignjeno sabljo v roki, kriminalca z nogavico èez glavo in brzostrelko v roki, vse te vodi gola plavolaska s poljskim praporom v roki, v ozadju pa se nad pisano drušèino sam bog drþi za glavo … 21 EUtopija – nastanek in logika delovanja novega evrocentrizma po 37 . V raznih publikacijah in govorih najdemo sintagme, kot so ljubo doma 38 , þe zdavnaj del skupne Evrope (kranjskogorski þupan) 39 , zdaj le nadaljujemo tradicijo (predsednik Slovenskega panevropskega gibanja) 40 , gre za blagodejno vrnitev v okolje, v katerem se je 1000 let oblikovala slovenska gmotna in duhovne kulture, in to po èasu prisilne loèitve (vodja Urada za slovenski jezik) 41 . Deseterica novih èlanic je ne le zemljepisno, ampak tudi glede na svojo kulturo, svojo zgodovino in svoje þelje (…) popolnoma evropskih 42 . Slovenija se bo tudi dokonèno zdruþila z Evropo, od katere je bila – kot mnogo drugih prihodnjih èlanic EU – zaradi zgodovinskih okolišèin do zaèetka prejšnjega deset- letja loèena oziroma te drþave naj bi vanjo v resnici sodile þe od nekdaj (veleposlanik ez v Sloveniji) 43 . Evropa da se s ši- ritvijo zgolj obnavlja in danes se vanjo vraèa tisti del, ki je bil desetletja þrtvovan na oltarju ravnovesij po drugi svetovni voj- ni, tisti, ki je plaèal vso ceno, da je drugi del uþival svobodo in blagostanje (urednik Primorskega dnevnika) 44 ; to da je vrnitev statusa evropskih narodov tistim ljudstvom, ki so bila dolga leta zaradi totalitarizmov iz Evrope izkljuèena (kardinal Jean-Luis Tauran) 45 ; prizorišèe prireditve v Novi Gorici in Gorici, še vedno trg brez imena, je bilo spet tam, kamor spada – v samo središèe Evrope 46 . Raziskave Slovensko javno mnenje (sjm) kaþejo, da je takšnega preprièanja veèina Slovencev. S trditvijo »Sloven- ci so þe od nekdaj enakovredno prispevali k razvoju evropske kulture« so si bili deleþi odgovorov v letih pribliþevanja ez podobni: »v celoti sta se strinjali« in »strinjali« dobri dve tretjini anketiranih (sjm 1997/1 69,9 odstotkov, sjm 2001/1 70,5 odstotka, sjm 2002/1 67,3 odstotka), »niti strinjala niti ne strinjala« se je slaba petina (sjm 1997/1 15,9 odstotka, 37 Podobno je bilo s prazniènimi prilogami, ki so z naslovi tipa Mi smo þe v Evro- pi! predstavljali slavne osebnosti (umetnike, športnike, znanstvenike ipd.), ki so uspeli onstran (seveda zahodnih) poljskih meja. Na Poljskem, kjer je bila opozi- cija vkljuèitvi v ez izredno moèna, je veè mesecev trajala akcija z geslom Da, sem Evropejec/Evropejka, s katero so znani Poljakinje/Poljaki dokazovali potrebnost, celo nujnost vstopa. Podobno, le da precej bolj kritièno zastavljena pa je knjiþica Slovenke in Slovenci v Evropski uniji (Urad Vlade rs za informiranje, 2002), ki sprašuje za mne- nja o širitvi ez razne profile Slovenk in Slovencev (od študentke in nezaposlene do upokojenca in nekdanjega visokega politika). 38 Npr. v Evropopotnici, Urad Vlade rs za informiranje, 2004, str. 31. 39 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 12. 40 Slovenke in Slovenci v Evropski uniji, Urad Vlade rs za informiranje, 2002. 41 Druþina, 2. maj 2004, str. 4. 42 Pascal Fontaine; Europe in 12 lessons, European Comission; 2004, str. 11. 43 Evropska unija odgovarja na vaša vprašanja; Informacijski center Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, Center Evropa, 2003. 44 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 3. 45 Druþina, 2. maj 2004, str. 2. 46 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 5. In navsezadnje, širitev EU gor ali dol, v kulinari- ki ni nikdar zares obstajala meja med avstrijsko in slovensko Štajersko (Dobro jutro, Evrop- ska unija /STADTjournal, Dobro jutro/, april 2004, str. 10). 22 Evroza – Kritika novega evrocentrizma sjm 2001/1 12,1 odstotka, sjm 2002/1 19,6 odstotka), »ne strinjala« in »sploh se ne strinjala« pa precej manj kot de- setina (sjm 1997/1 5,6 odstotka, sjm 2001/1 7,6 odstotka, sjm 2002/1 sedem odstotkov) (Toš idr. 1999, 712, Toš idr. 2004, 248, 365). T oda anketirance je oèitno bolj kot nekdanja vloga skr- bela prihodnost slovenske kulture znotraj novega okvira ez. V nasprotju z dominantnim metadiskurzom so bili zelo in èedalje bolj realistièni glede (ne)zmoþnosti uveljavljanja npr. slovenske kulture v novem okolju. S trditvijo »Meša- nje kultur in kulturnih vplivov v eu bo obogatilo slovensko kulturo in omogoèilo uveljavitev v evropskem kulturnem prostoru« se je z leti strinjalo vse manj anketirancev (z 38,8 odstotka sjm 1997/1 in 30,2 odstotka sjm 2001/1 na vsega 27,4 odstotka sjm 2002/1), s trditvijo »V eu bo prevladoval moèan vpliv velikih kultur, kot so nemška, francoska in an- gleška, kar bo sèasoma ogrozilo obstoj manjših, med njimi tudi slovenske kulture« pa èedalje veè (od 40,4 odstotka sjm 1997/1 do 51,3 odstotka sjm 2001/1 oz. 51,2 odstotka sjm 2002/1) (Toš idr. 1999, 725, Toš idr. 2004, 255, 369). Na vprašanje, ali bi bilo èlanstvo Slovenije v eu za slovensko kulturo koristno ali škodljivo, so bili odgovori takšni (Toš idr. 1999, 720, Toš idr. 2004, 154, 252, 368). Bolj ko se je pribliþeval vstop, bolj se je manjšal deleþ preprièanih o ko- ristnosti, veèal pa deleþ zaskrbljenih. sjm 1997/1 1999/4 2001/1 2002/1 koristno 41,4% 41,7% 37,1% 35,6% škodljivo 29,5% 31,9% 39,4% 41,6% ne vem 29% 26,3% 23,5% 22,8% Skratka, v novem evrocentriènem metadiskurzu gre do- besedno za povratek »od (balkanskega oziroma katerega koli vzhodnega) pepela k (evropskim) zvezdam«! Kot trdi ameri- ški politolog romunskega rodu Vladimir Tismaneanu (1998, 142) »’povratek v Evropo’ je bil pomembni politièni mit revolucij leta 1989«: disidenti so ga pozdravljali »v upanju v hitro integracijo z Zahodom«, »dejansko pa se je zaèel poèasni in pogosto frustrirajoèi proces, v katerem je Ev- ropska skupnost pokazala poèasnost pri sprejemanju revnih vzhodnih sorodnikov medse«. Tudi Puntscher Riekman- nova (1997, 65) ima »povratek v Evropo« za »bizarno for- mulo«, ki so jo »sprejeli mnogi srednje- in vzhodnoevrop- ski intelektualci po padcu sovjetskega imperija«: tako tudi 23 EUtopija – nastanek in logika delovanja novega evrocentrizma ni èudno, da je »glavni evropski mit danes mit o evropski enotnosti« (Ibid., 60). Kako je torej mogoèe, da »smo þe ves èas notri«, »zdaj pa nenadoma gremo noter«? Kako smo lahko prièa dokonèni evropeizaciji neke majhne drþave, ki ima veliko in teþko zgo- dovino (urednik Þurnala) 47 , èe smo þe vseskozi Evropa? Po mojem je to tipièna strategija generiranja razliènosti/istosti – hkrati »smo loèeni« in »smo eno« –, ki to protislovje re- šuje skozi »prehod« od enega k drugemu. Prehod pa seveda pomeni dokazovanje pravšnjosti, je iniciacija, v kateri sku- pina pokaþe, da si novo celost in »višjo« stopnjo zasluþi. T o protislovje lahko razloþim z diskurzom »kolonialne mimi- krije«, kakor ga razvija – v ne tako razlièni situaciji, kot bi najprej pomislili – Homi Bhabha (2003, 109–111), ki vidi kolonizirane domorodce kot skorajda iste, toda ne povsem z njihovimi kolonizatorji, pripadniki »vladajoèe« in zato se- veda »višje« kulture. Jeffs (2003, 98) ugotavlja, da »prav stalna repeticija in poudarjanje srednjeevropske ali evroa- tlantske identitete Slovenije razkrivata njeno dvomljivost, èeš da niti subjekt, ki o tem govori, niti naslovnik nista pov- sem preprièana o njej, je pa dejansko ambiguitetna, saj jo je treba vedno znova tudi potrjevati«. Poloþaj, v katerem smo se znašli Slovenci (in drugi novi prišleki v Evropo) v tem novem evrocentriènem metadiskurzu, je, da smo »skorajda Evropejci, toda ne popolnoma evropejski«: torej »zelo kma- lu evropeizirani Neevropejci, ki pa se moramo še marsièesa evropskega nauèiti«. Krajše reèeno, vajenci. Tipièni primer takšnega odno- sa je uvodni tekst takratnega ministra za evropske zadeve v knjiþici Slovenija in Evropska unija o pogajanjih in njihovih po- sledicah (Urad Vlade rs za informiranje, 2003) z naslovom Slovenija je diplomirala. Pred petimi leti da se je odloèila za študij evropskih zadev, univerza je bila Evropska unija v Bruslju, osnovni študijski predmeti pa evropski pravni red, prilagajanje, pogajanja, 31 tematskih podroèij…(…) Prepisovanje je bilo si- cer dovoljeno, a brez znanja in uèenja neuèinkovito. Potem so opisane »študijske« teþave Slovenije kot kandidatke, toda nastal je zares debel kup, pravo diplomsko delo, ki je tudi zelo zapleteno. Slovenija je potem iz evropskih zadev diplomirala 13. decembra lani. Z dobrim povpreèjem in v roku. Slavnostna podelitev diplome v obliki Pristopne pogodbe bo 16. aprila v Ate- nah. Torej, na eni strani »uèiteljica« Evropa, na drugi mar- ljiva »uèenka« Slovenija, ki si èlanstvo nedvomno zasluþi 48 . 47 Þurnal, 30. april 2004, str. 2. 48 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 11. 24 Evroza – Kritika novega evrocentrizma Enako je mislil tudi zunanji minister: Slovenija si je to veliko spremembo zasluþila 49 . Toda simboliko prehoda z Balkana v Evropo, iz dikta- ture v demokracijo je bilo opaziti þe prej. Naslov novega politiènega programa z zadnjega kongresa Zveze komuni- stov Slovenije decembra 1989 in potem volilno geslo Stran- ke demokratiènih sprememb (sdp), predhodnice današnjih Socialnih demokratov (sd), za volitve spomladi leta 1990 je bil Evropa zdaj! Simptomatièen je bil naslov glasila takratne sdp, Evropa, ki je izhajalo dve leti na zaèetku devetdesetih in je nastalo iz nekdanjega Komunista. Pred vhodom v stavbo ljubljanske univerze je stal kip Edvarda Kardelja, po katerem je bila univerza tudi imenovana, od 15. januarja 1992, ki je bil dan evropskega priznanja samostojne republike Slovenije, pa stoji kip Franceta Kralja iz leta 1955, posveèen Evropi (z obema protagonistoma iz grškega mita, zapeljivo mladenko Evropo in Zeusom v podobi bika). Na takšno »pereustroj- ko« kaþe tudi uradni znak proslav ob deseti obletnici osa- mosvojitve Slovenije junija 2001, namreè motiv umikanja rdeèe, komunistiène zvezde pred rumeno, evropsko 50 . Podo- bna dvojnost je bila tudi v znaku proslave šestdesetletnice Antifašistiène fronte þena v Sloveniji oktobra 2003. rumenenje zvezde Slovenski etnocentrizem, ki se opira predvsem na na- ravne in kulturne znaèilnosti in gospodarske doseþke (zaradi odsotnosti oziroma kompromitiranosti drugih dejavnikov – zgodovinskih, ideoloških in verskih), se kaþe npr. v trditvah v volilni brošuri sds (Pokaþimo Evropi in svetu, da je Slovenija najlepša deþela in Od naših prednikov in narave smo podedo- 49 Ibid., str. 27. 50 Mimogrede, uvodnièarju Dela na predveèer širitve (30. aprila 2004) pa se je v Temi dneva (hm, »temí dneva«) z naslovom Od zvezde do zvezdic zapisal pomenljiv spo- drsljaj: Štirinajst, petnajst let je, kar smo iz zastave izrezovali za mnoge preveè grdo, preveèkrat zlorabljeno veliko rumeno zvezdo – in se navduševali nad dvanajstimi majhnimi; takimi na kraljevsko modri podlagi (podèrtal mv). 25 EUtopija – nastanek in logika delovanja novega evrocentrizma vali enega najlepših delov našega planeta. T o je Slovenija. Naša domovina.) in sls (Smo narod pesnikov in Slovenija je zeleni biser Evrope.). Predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti veseli dejstvo, da po svetu in Evropi menijo, da smo od vseh srednjeevropskih pristopnic še najboljši 51 . Na krat- ko, Bravo, Slovenija! 52 Oziroma nasploh je Slovenija, moja najljubša najlepša Evropa 53 . Podobno nam laskata predsednik deþele Furlanije - Julijske krajine, namreè Boste videli, da bo èez nekaj let Slovenija postala majhna Švica v Evropski uniji 54 in þupan Collia (Brd na italijanski strani), da se Slovenija od vedno (…) nahaja v središèu Evrope 55 . Etnocentrizem pa se je nadgradil z evrocentrizmom, »sa- moslovenstvo« z »evroslovenstvom«: takratni predsednik parlamenta je dejal, bodimo svetla zvezda Evrope 56 . ez da je v resnici edinstvena 57 , oziroma projekt demokratiène in zdruþene Evrope je po mnenju predsednika drþave najnaprednejši projekt v zgodovini èloveštva 58 ; ko je bil še predsednik vlade, je izjavil, da prviè v zgodovini namreè na teh zemljepisnih prostorih prihaja do tako pogumne zgradbe, do gospodarsko in politièno zdruþenih drþav Evrope 59 . Takratni irski premier in predsedujoèi ez je zatrdil, da je to svojevrsten podvig v svetovni zgodovini, na- prej pa da nas þeneta duh strpnosti in spoštovanje razliènosti 60 . Vsi problemi in teþave da se bodo odpravljali v evropskem duhu, ki naj bi bil kajpada miren, dialoški, sporazumen. T udi Cerkev se pohvali s tem, da je prispevala k širjenju in utrje- vanju vrednot, s katerimi je evropska kultura postala svetovna kultura 61 . Evrocentrizem je tu najvišja oblika etnocentriz- ma, dokonèna uresnièitev nacionalnih potencialov v širši skupnosti enakopravnih partnerjev. T oda tako opevano varstvo lastne kulture in obèutljivost za spoštovanje slovenskega jezika, za katero naj bi jamèila Evropa (v obliki hvalisanja, da bo z vstopom slovenšèina po- stala eden od dvajsetih uradnih jezikov EU, da vkljuèitev v EU 51 Þurnal, 30. april 2004, str. 26. 52 Delo, 28. april 2004, str. 5. 53 Druþina, 2. maj 2004, str. 8. 54 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 29. 55 Ibid., str. 35. 56 Delo, 30. april 2004, naslovnica. 57 Zgibanka in zemljevid Panorama Evropske unije, Urad za publikacije, Evropska komi- sija, 2003. Zanimiva podrobnost: izdajatelj zgibanke izrecno dovoljuje njeno kopira- nje (Razmnoþevanje je dovoljeno, piše na zadnji strani) – èesa takega še nikoli nisem videl v nobenem mediju! 58 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 10. 59 Slovenija – Doma v Evropi – priloþnostni potni list, Urad Vlade rs za informiranje in Sluþba Vlade rs za evropske zadeve, 1998. 60 Delo, 30. april 2004, str. 5. 61 Druþina, 2. maj 2004, str. 2. 26 Evroza – Kritika novega evrocentrizma slovenšèine prav gotovo ne ogroþa 62 , da jo bo slišati po Bruslju in po vsej Evropi, ter obenem lamentiranje, da je bila v Jugos- laviji na drþavni ravni precej zapostavljena 63 ) 64 sta postavljena na laþ þe na zaèetku s preprostim dejstvom, da se dosledno uporablja sintagma Evropska unija (EU), kar bi se lahko po- polnoma brez zadrþkov prevajalo z Evropska zveza (EZ) 65 . Daleè od tega, da bi bil jezikovni èistun: v oèi pa me bode dejstvo, da so hkrati zaradi ogroþenosti našega jezika oziroma oþenja javne rabe slovenšèine intenzivno debatirali o predlogu zakona o javni rabi slovenšèine, po katerem bi morali npr. nujno sloveniti imena podjetij (20. èlen). V tem primeru je politièna odloèitev oèitno prevladala nad jezikovno in to je z logiko argumenta moèi brez ovin- karjenja priznano tudi v brošuri Slovenija v Evropski uniji? (str. 11): Èe bi se pri prevajanju drþali pravil SSKJ, bi prišlo do terminološke zmede. Èisto isto je tudi s slovenjenjem imena Economic and Monetary Union (emu), ki je tako preprosto Ekonomska in monetarna unija (seveda imajo vse tri besede svoje slovenske ustreznice). Doslednejše prevajanje pa ne bi bilo brez precedensa: International Monetary Fund (imf) se þe dolgo popolnoma brez problemov prevaja z Mednarodni denarni sklad. 66 Morda so dali snovalci prevoda spet prednost istosti kratic (EU, EMU), tako kot je nekoè veljala kratica AVNOJ tudi v slovenšèini (torej Antifašistièko vijeæe namesto Protifašistièni svet narodne osvoboditve Jugoslavije). Drug primer je »èrkarska pravda«, ki se je septembra in oktobra 2004 razvila okoli (ne)enotnega pisanja evropske valute : njeno èrkovanje v slovenskem jeziku (prav tako tudi v litovskem, latvijskem, malteškem in madþarskem jezi- 62 Slovenija in Evropska unija o pogajanjih in njihovih posledicah; Urad Vlade rs za informi- ranje; 2003; str. 93. Tam tudi piše, da pa je od nas samih odvisno, kako bo zagotovljena pravica do rabe slovenskega jezika v evropskih institucijah tudi dejansko zaþivela. Glej tudi druge podobne publikacije, denimo Slovenke in Slovenci v Evropski uniji; Urad Vlade rs za informiranje; 2002. 63 Zunanji minister v Primorskem dnevniku, 1. maj 2004, str. 27. 64 Predsednik parlamenta je z zanj znaèilno retoriko ugotavljal, da Jezik torej ni vse, toda brez jezika, brez slovenskega jezika, je vse niè. Þurnal, 30. april 2004, str. 26. 65 Mnogo manj posreèene bi bile ustreznice zdruþba, skupnost oziroma zdruþenje. Razlo- gi, zakaj unija in ne zveza, zapisani v brošuri Slovenija v Evropski uniji? 178 odgovorov o vkljuèevanju Slovenije v EU (Urad Vlade rs za informiranje, 2003, str. 9), se mi zdi- jo popolnoma nepreprièljivi: termin zveza da je preveè splošen, unija pa da je tehnièni termin. Nebulozna utemeljitev te odloèitve je takšna: Politièna unija je rezultat poeno- tenja, unifikacije, to je procesa zdruþevanja ali integracije politiènih institucij in postopkov. …»Evropska zveza« je lahko tudi kakšna druga zveza evropskih drþav, medtem ko þe samo ime »Evropska unija« vsebuje podmene »gospodarske in politiène unije« natanèno doloèene skupine drþav, ki jo poznamo iz zgodovine zahodnoevropskega zdruþevanja (gre za proces poenotenja, unifikacije). (Ibid.). Kakor koli, od podpisa pridruþitvenega sporazuma se uradno uporablja ustaljen izraz, brez pomenske škode ali kakršne koli moþne dvoumnosti: torej Evropska unija. (Ibid., str. 10) 66 Navedel bi lahko tudi druge primere ustreznosti prevoda angleške besede union z zve- za, mdr. Soviet Union – Sovjetska zveza. 27 EUtopija – nastanek in logika delovanja novega evrocentrizma ku) je drugaèno od veèinskega euro 67 . Po sklepu evropskega sveta, sprejetem decembra 1995 leta v Madridu, odstopa- nja od skupnega poimenovanja euro niso dovoljena in to je septembra 2004 znova potrdil tudi predsedujoèi, nizozemski finanèni minister Gerrit Zalm (Èrkovanje mora biti enako za vse.) 68 . Rešitev problema vidi seveda v poenotenju: Sploh nismo vedeli za ta problem, vendar nam ga je uspelo urediti, kar dokazuje, da znamo reševati teþavna vprašanja 69 . Svet Evrop- ske unije je vse to skupaj oznaèil zgolj za tehnièni problem. Sprejetje enotnega imena skupne valute pa da je nujno, saj da se bo zapisalo v ustavno pogodbo ez 70 . Dovoljeni pa da bodo razlièni motivi na kovancih – vsaka drþava bo torej lahko oblikovala svoje – ne pa tudi sam napis, ki bo povsod le cent (ne pa – recimo v našem primeru – stotin) 71 . Takšen odnos je na slovenski strani najprej sproþil obièajno tarnanje: med mnogimi drugimi navajam samo- spraševanje uvodnièarja Dela, zaèinjeno z obvezno jugofo- bijo (Mar zdaj evropski Bruselj res postaja enak nekdanjemu »jugo« Beogradu, kjer ni bila slovenšèina v javni rabi nikoli kaj prida spoštovana, so pa v tamkajšnjih zveznih organih zmeraj na- šli naèin, da so nas, kot najbogatejšo republiko, kar se da oskubili pri polnjenju zvezne blagajne?) 72 . Sledil je uradni slovenski od- govor, prièakovano dvojen: politièno-jezikovne pomisleke naj bi uredili na praktièen naèin 73 . Finanèni minister in guver- ner Banke Slovenije sta si bila edina, da se bo v uradni ko- munikaciji z evropskimi institucijami in drugimi èlanicami in na bankovcih uporabljal izraz euro. Doma pa naj bi bilo drugaèe: kot je pojasnilo finanèno ministrstvo, v vsakda- njem þivljenju v Sloveniji ostane uporaba zapisa nespremenjena v skladu s slovenskimi lingvistiènimi pravili: torej evro 74 . Tudi vodja slovenskega stalnega predstavništva drþav èlanic ez je bil mnenja, da zapis imena evro z »u« smo sprejeli, ker gre 67 Grški primer je poseben, saj sta tudi njihovi abeceda in pisava drugaèni in bilo je do- govorjeno, da ime valute pišejo po svoje. 68 STA, 11. september 2004. 69 Delo, 13. september 2004, naslovnica. 70 Ironièno pri vsem skupaj pa je, da se je tako trdno vztrajalo pri manj pomembnem, predvsem prestiþnem problemu enotnosti poimenovanja skupne valute, manj pa pri enotnosti same gospodarske politike. Prejšnji predsednik evropske komisije je po iz- teku mandata sredi novembra 2004 javno samokritièno priznal, da sicer Evropa ima evro, nima pa usklajene ekonomske politike. 71 Navsezadnje je to dobra metafora evropske enakopravnosti in spoštovanja razliènosti: medtem ko morajo biti pomembne stvari – v tem primeru motivi na evrobankovcih – enotni, pa so na nepomembnih – dobesedno na drobiþu, na evrokovancih – nacio- nalne znaèilnosti dovoljene, seveda v omejeni obliki. 72 Delo, 15. september 2004, naslovnica. 73 Delo, 13. september 2004, naslovnica. 74 Zgolj za osveþitev spomina: v prejšnji nadnacionalni skupnosti, Jugoslaviji, so bili napisi na bankovcih v vseh juþnoslovanskih jezikih (v srbohrvašèini, slovenšèini in makedonšèini) in v obeh pisavah (latinici in cirilici). 28 Evroza – Kritika novega evrocentrizma za lastno ime valute in ker se þe uporablja v vsej zakonodaji EU, vztrajali pa smo pri pravici do sklanjanja po nacionalnih pravilih, kjer se konènice pripenjajo na koren besede. Vlada je sprejetje kompromisa (ki ga je podprl tudi od- bor za evropske zadeve slovenskega parlamenta) pospremila s pojasnilom, da beseda »euro« ne izhaja iz nobenega evrop- skega jezika in ni spremenljiva v nobenem jeziku, moþno pa jo je pisati v razliènih abecedah, da je neologizem in ne izhaja iz besede Evropa in da sklenjeni kompromis Sloveniji omogoèa, da na podlagi korena eur- besedo sklanja in s tem tudi spoštuje slovenska jezikovna pravila 75 . Torej: euro v poslovanju s tuji- no, evro pa doma 76 . Analogija s kolonialno situacijo, kateri je bila diglosija uveljavljeno pravilo, je spet oèitna: jezik do- morodcev se je lahko brez problemov uporabljal na nefor- malnem nivoju, v privatnem okolju, med njimi samimi, v javni sferi pa je vladal zgolj jezik gospodarjev. T akšno prak- so so navsezadnje nehote potrdili tudi slovenski poslanci v evropskem parlamentu, ko so decembra 2004 glede uporabe slovenšèine v njem dajali izjave tipa uporabljam slovenšèino vedno, ko je to mogoèe ali pa govorim slovensko, kadar se po- nudi priloþnost, teh pa ni veliko. Zares torej lahko govorim o popolni enakopravnosti slovenšèine z drugimi evropskimi jeziki, toda le – kot se je pogosto dodajalo v nekdanji vojski – ako se drukèije ne naredi ... Naj sklenem: ozadje evroslovenskega diskurza je objekti- vistièna in evolucionistièna (»euvolucionistièna«) paradig- ma razvoja po meri politièno-ekonomsko najmoènejših ev- ropskih drþav. Reèeno s parafrazo, »vse poti vodijo v Ev- ropo«. Vstop Slovenije v ez ni prikazan kot »subjektivna moþ nost«, ampak kot »objektivna nujnost«: to ni »izbira sedanjosti«, ampak »dejanje zgodovine«. To torej ni »naj- stvo«, ampak »dejstvo«, ne »stvar izbire«, ampak »izbruh neposrednosti«. Zgodovina je stopila korak naprej, je dejal slo- venski predsednik 77 , italijanski senator slovenskega rodu pa, da zgodovina je res imponirala dogajanja, ljudje pa so ji pri tem pomagali 78 , predsednik sazu, da iz dela balkanske, manj raz- 75 POP TV, 12. oktober 2004. Proti kompromisu vlade se je izrekla sns, Slavistièno društvo Slovenije pa je od vlade zahtevalo, da v vseh slovenskih besedilih uporablja le slovenski zapis in da v Bruslju doseþe, da bo ime skupne valute na bankovcih zapi- sano veèjezièno, tudi v slovenšèini. 76 Anketa med uporabniki POP TV 12. in 13. oktobra 2004 je pokazala, da veèina re- spondentov podpira takšno rešitev: 59 odstotkov jih je menilo, »naj bo ime povsod enako« (torej euro), dvajset odstotkov, da »naj ostane tudi evro«, 19 odstotkom pa je »vseeno«. . 77 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 10. 78 Ibid., str. 34. 29 EUtopija – nastanek in logika delovanja novega evrocentrizma vite komunistiène drþave smo se prelevili v moderno, razvito demokratièno drþavo, ki se pridruþuje skupnosti najbolj razvitih in najbogatejših drþav … 79 , trþaški þupan pa, da danes doþivljamo zgodovino 80 . V brošuri sds je omenjeno naše evropsko poslan- stvo. Urednik Druþine je bil v uvodniku 2. maja preprièan, da Evropa, kakršnakoli þe je in bo, je nujnost, èe hoèemo ohra- njati mir in solidarnost med narodi, èe hoèemo napredek, bla- gostanje ter dobro za nas in tiste, ki prihajajo za nami; prav ta- kega mnenja je bil predsednik Slovenskega panevropskega gibanja, namreè da je zdruþena Evropa nujnost 81 , v njej pa se Slovenija nima èesa bati 82 . Tiho priznavanje obstoja dveh loèenih entitet, Evrope in Slovenije, ki znova prihajata skupaj, saj da sta pravzaprav eno, je tipièna znaèilnost vsake mitologije prehoda. Na- merno fabriciranje nezadovoljnosti samih s sabo, nezado- stnosti lastne preteklosti in sedanjosti, poudarjanje man- ka, hendikepiranosti, iskanje tistega »nekaj veè«, èesar da nimamo ali ne poznamo, kar nam lahko da le nekdo drug, namreè naravnost »sili«, »samoumevno napotuje« v spre- membo. Obèutek prehodnosti pa seveda omogoèa in legi- timira vsakršne oblastne strategije: vse naj se prenese, vse naj se potrpi, da le doseþemo þeleni cilj, prehod na »višjo stopnjo«, v »novo stanje«. Kakor vsak mit tudi Evropa delu- je kot popolna, zaokroþena tvorba, kot posveèeno obèestvo, novi sacrum, mitski panteon s tem, da vanjo namenjenim drþavam ali regijam ustvarja in generira izvorni manko. Vse prizadevanje Slovenije (in drugih kandidatk) je bilo v èasu prehoda usmerjeno prav na mrzlièno odpravljanje te(h) po- manjkljivosti, to pa se je lahko dovršilo zgolj z vstopom v novo skupnost. Napaèno pa bi bilo iskati središèe tovrstnega metadiskur- za le v politièno-birokratskih strukturah ez: slovenski jav- nosti je bil ta mit serviran predvsem izza naših govorniških odrov in v naših medijih. Analizirani primeri ne kaþejo le tega, da smo bili tako predstavljani drugje in od drugih – še mnogo huje je, da so nas tako predstavljali naši domaèi novi mitski apologeti (oziroma apologeti mitskega Novega); ne le, da je bilo to dobesedno ponavljanje za »velikim vzorom« – ampak predvsem tvorjenje lastnih konstruktov, katerih znaèilnosti so bile naravnost neverjetno mazohistièno sa- mopomilovanje, pomešano s skoraj popolnim zgodovinskim 79 Druþina, 2. maj 2004, str. 5. 80 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 46. 81 Slovenke in Slovenci v Evropski uniji, Urad Vlade rs za informiranje, 2002. 82 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 27. 30 EUtopija – nastanek in logika delovanja novega evrocentrizma black-outom. Takšno posipanje s pepelom je pravzaprav po- menilo prostovoljno vdajo temu novemu evrocentriènemu metadiskurzu, njegovi obsceni igri na vse ali niè; manko na- rodov, ki so namenjeni v Evropo, je dejansko prednost, joker mitotvorcev te zgodbe, zadeva njihovega pretkanega uma in zgodovinske amnezije naslovnikov tega mita; ekskluzivnost Evrope se utemeljuje z defetistièno mentaliteto nas zamud- nikov, njen triumfalizem gradi na obèutku odmaknjenosti, zaplankanosti in majhnosti tistih, ki stopajo vanjo (glej Ve- likonja, 2003, 40–42). 31 Evroza – Kritika novega evrocentrizma III. EULDORADO – VSEBINE NOVEGA EVROCENTRIZMA Po nebu so raztresene sijoèe zvezde iz zlata, najlepša pa je zvezdica, najdraþja nam, Slovenija. V daljavi svetle sestrice jo k sebi tiho vabijo: le pridi, pridi k nam zveèer, vse dni na tebe èakamo! Slovenija med zvezdami stoletja þe svoj dom ima, Slovenija v prihodnosti na novo spet naj zablesti! Od Triglava pa do morja lepota je raztresena, na tisoèe marljivih rok, a vsak mehak je kot otrok. Stoletni sen smo sanjali, na svoji zemlji ga našli, zdaj z drugimi bi zdruþeni ga radi vsi uþivali. Slovenija med zvezdami… Kvintet Dori, Slovenija med zvezdami, istoimenski album, 2002 kaj in kakšna je evropa? Prva izmed pogosto uporabljenih besed, ko je govor o Evropi, je seveda priloþnost. O njej eksplicitno govori- ta predsednik vlade v uvodnem tekstu brošurice EU je tu!: Vodiè za nove drþavljane Unije 83 (naša priloþnost in zgodovinska zaveza) in njegov irski kolega, predsedujoèi ez (širitev bo pri- nesla nove priloþnosti za vse èlanice Unije) 84 . Isto trdi ena izmed kandidatk lds in desus na evropskih volitvah v propagandni brošuri: da je Evropa priloþnost za vse, njena kolegica iz sds pa, da EU nam ponuja priloþnost, da lastno identiteto še bolj okrepimo. V strankarskem glasilu sls Evropski odmev njun kolega kandidat za evropskega poslanca prav tako piše, da ustvarjamo tudi nove priloþnosti za gospodarski razvoj. Zveza za tehnièno kulturo Slovenije je v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije in Evropske unije izdala zgibanko z naslovom Evropska unija – priloþnost tudi za starejše (to je bil program predavanj, konferenc, okroglih miz ipd.). Tako v politiènem kot ekonomskem diskurzu se priloþnosti praviloma dodaja pomembno pojasnilo, da je to (razvoj, blaginjo, uspehe ipd.) mogoèe doseèi, èe bomo dovolj pripravljeni (Pokaþimo, kaj znamo! in Vstopamo v nov svet, vse pa je odvisno od nas samih, trdita kandidata zsld v svo- jih predstavitvah), nihèe nas ne bo ujèkal, od nas prièakujejo samo tvorno sodelovanje, kar pomeni trdo in resno delo 85 . Na 83 Izdali sta jo Delegacija Evropske komisije v rs in Urad Vlade rs za informiranje leta 2004. 84 Delo, 30. april 2004, str. 5. 85 Goriška, maj 2004, str. 2. 32 Evroza – Kritika novega evrocentrizma to opozarjata tudi predsednik drþave (Ne prihajamo k pogr- njeni mizi, ki le èaka, da kdo prisede. Veliko trdega dela je pred nami. Veliko izzivov … in Kot doslej nam tudi v prihodnje ne bo nihèe nièesar podaril. Vse je odvisno od nas.) 86 in Urad Vla- de rs za informiranje (Evropska unija nikakor ni obljubljena deþela in poleg številnih koristi … se bodo sèasoma pokazale tudi slabe strani. Vendar je treba poudariti, da vkljuèitev v Evropsko unijo ponuja predvsem moþnosti in priloþnosti, od nas samih pa je odvisno, ali in kako jih bomo uresnièili.) 87 . Predsednik parlamenta je bil preprièan, da se bo treba zanesti na lastno ustvarjalnost, znanje in odliènosti. EU daje moþnosti in priloþnosti, koliko jih bo Slovenija izkoristila, pa je odvisno od nje same 88 , predsednik Konfederacije sindikatov 90 (ks90) pa, da stopamo v trdo evropsko stvarnost (…) hkra- ti pa prihaja èas novih priloþnosti in moþnosti 89 . Koristno bo, je zapisala ena izmed kandidatk lds in desus na evropskih volitvah, da nas bo evropski prepih, kot dobra kraška burja, ki s hribov pripiha do morja, samo še zjasnil in zvedril; tudi pred- sednik vlade je omenil, da sedaj slovensko identiteto za- vestno postavljamo na evropski prepih 90 . Del tega diskurza so torej tudi »socialno-darvinistièna« svarila v smislu EU pri- naša dobrim kopico priloþnosti, slabim pa konkurenco in teþave (minister za evropske zadeve) 91 . Drugi pogosto uporabljeni izraz novega evrocentrizma je bil prihodnost: kot pravi ruska komparativistka Svetlana Boym (2001, 221), »za obrobne Evropejce (priseljence na to celino, za tiste izza þelezne zavese, za Evropejce brez ev- rov) koprnenje po Evropi nikoli ni bilo usmerjeno v prete- klost, paè pa v prihodnost«. Predsednik vlade je zagotavljal, da slovenska evropska zgodba je zgodba prihodnosti in da nam omogoèa soodloèati v sedanjosti in soustvarjati skupno prihod- nost, in konèal navijaško: Slovenija, naslednja etapa je naša 92 ; predsednik parlamenta, da gre za našo evropsko prihodnost 93 , predsednik drþave je govoril o graditvi Evrope prihodnosti 94 ; veleposlanik ez v Sloveniji, da je treba zagledati se v prihod- 86 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 10, 25. 87 Slovenija v Evropski uniji? 178 odgovorov o vkljuèevanju Slovenije v EU; Urad Vlade rs za informiranje; 2003, str. 33. 88 Delo, 30. april 2004, str. 2. 89 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 41. 90 EU je tu!: Vodiè za nove drþavljane Unije; Delegacija Evropske komisije v rs in Urad Vlade rs za informiranje, 2004. 91 Slovenke in Slovenci v Evropski uniji; Urad Vlade rs za informiranje; 2002. 92 EU je tu!: Vodiè za nove drþavljane Unije; Delegacija Evropske komisije v rs in Urad Vlade rs za informiranje, 2004. 93 Þurnal, 30. april 2004, str. 26. 94 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 10. 33 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma nost 95 ; goriški þupan pa je bil preprièan, da bo skupna prihod- nost koristna vsem 96 . Papeþ si je þelel, Naj Evropa raste! Naj raste kot Evropa duha, na poti najboljšega iz lastne zgodovine, ki v svetosti najde svoj najvišji izraz 97 . »Prihodništva« je bilo seveda veliko tudi v kampanji za volitve v evropski parlament: v strankarskih brošurah zlsd (Ta vizija prihodnje Evrope ustreza tudi interesom Slovenije.; pa Evropa raste, rastimo z njo! in, s tipkarsko napako, Recimo ZA vrednotam evropske prihodnosti!), lds in desus (spoprijem z izzivi prihodnosti) itn. Pojem prihodnosti je precej pogost v propagandnem diskurzu sds (evropska prihodnost Slovenije; zgradimo Slovenk in Slovencev vredno prihodnost; kandidati se zavzemajo za pripravljenost na skupne izzive evropske pri- hodnosti in za to, da smo sedaj enakopravno vkljuèeni v obli- kovanje skupne evropske prihodnosti) 98 . Uporabljeni sta celo preverjeni mitološki sintagmi o prihodnji zlati dobi in varnih ognjišèih: predsednik te stranke je pred vstopom v ez in v volilni brošurici omenjal moþnost, da oblikujemo zlato dobo Slovencev in da nam èlanstvo v Natu in ez zagotavlja varna ognjišèa in moþnosti za hitrejši gospodarski razvoj 99 . Ta prihodnost se je mrzlièno prièakovala, dobesedno od- števali so se dnevi do vstopa. Od tod uporaba »magiènih« besed kmalu, še malo ipd., ki so tudi sicer pogoste v vseh politiènih mitologijah prehoda, revolucij in drugih velikih sprememb: še nekaj dni, pa »bomo v Evropi«, je nagovarjala bralce ena izmed urednic dzs v majski številki Knjiþne pa- norame DZS, Odštevajte z nami!, so pozivali v Dnevniku. Na dejstvo, da smo pet do dvanajstih, je kazala podoba na poljski škatlici za vþigalice: nebo je evropsko modro, kazalca poljsko rdeèe-bela, zvezde namesto številk evropske rumene, celo- ten motiv pa preletava rumen komet z napisom Evropa. Od- števalo se je v raznih medijih, recimo na sami naslovnici Þurnala v zgornjem desnem kotu, znotraj evropskega simbola rumenih zvezd na modri podlagi (Še ... tednov), Veèera (pod evropsko zastavo je bila karikatura godca na harmoniko v ljudski noši, na njej napis Še ... dni) in varšavske Gazete Wy- borcze na drugi strani. Na novogoriški obèinski stavbi je bila namešèena ogromna ura, modra z obodom rumenih zvezd, in na njej je pisalo Do vstopa v EU še ... dni: torej napoved novega, evropskega goriško-novogoriškega èasa. Na prireditvi 95 Þurnal, 30. april 2004, str. 20. 96 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 31. 97 Druþina, 2. maj 2004, str. 4. 98 Izrazito sklicevanje na prihodnost je bilo pogosto tudi v kampanji te stranke za parla- mentarne volitve oktobra 2000 (glej Velikonja, 2001, 82). 99 Þurnal, 30. april 2004, str. 27. 34 Evroza – Kritika novega evrocentrizma v Novi Gorici sta predsednik evropske komisije in slovenski premier skupaj odštevala zadnje sekunde pred …, podobno pa je bilo tudi v vseh drugih devetih novih èlanicah. ... 6, 5, 4, 3, 2, 1, evropa To nestrpno prièakovanje, èas do, so seveda izkoristila tudi razna podjetja v svoje namene: Interspar je na prospek- tih prehiteval èas z reklamami Evropske cene niþje cene! s po- membnim pripisom Þe sedaj!: na njem je bila tudi nekakšna maskota valute evro, modri  z rumenimi oèmi. Ljubljan- sko podjetje ams je tedne pred vstopom propagiralo svoje sesalnike z vodnim filtrom z gesloma Ne èakaj Evrope, ne èakaj na maj in Ne èakajte leta 2004, kupujte še danes po ev- ropski ceni. Po vkljuèitvi v ez se je dimenzija prihodnosti v tem di- skurzu umaknila prezentistiènemu ta trenutek, zdaj, odslej in novo: Zdaj gre zares …, je zaèel svoj nagovor predstavnik hipermarketa E. Leclerc; odslej bodo drugaèe gledali na nas, je dejal koprski þupan 100 , Evropa zdaj!, je pisalo v slovensko- avstrijski publikaciji 101 ; Zdaj. je bil jedrnat poziv volivcem Nove Slovenije (n.si) na evropskih volitvah, podlaga je bila seveda modra, s komaj nakazanimi zvezdami. V skorajda vsa- 100 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 46. 101 Dobro jutro, Evropska unija (STADTjournal, Dobro jutro), april 2004, str. 4. . evropoceni 36 Evroza – Kritika novega evrocentrizma kem govoru ali predstavitvi je bil govor o novi Evropi: njena agenda naj bi bila nova posebnost, nova ekonomija, novi od- nosi (italijanski evroparlamentarec) 102 , nastalo da bo soþitje na novem evropskem obzorju (trþaški umetnik, avtor mozaika med Novo Gorico in Gorico) 103 , Evropa, stara gospa, oèitno postavlja nova pravila, pravzaprav moramo reèi drugaèe, mi jih pišemo. Mi, svobodni in enakopravni narodi … (predsednik slovenske vlade) 104 . Z vkljuèitvijo v eu naj bi postali središèe nove skup- nosti: naslov uvodnika Þurnala na predveèer širitve je bil Popek Evropek, naslovnica prvomajskega Primorskega dnev- nika pa Odslej skupaj v osrèju Evrope, Slovenija naj bi bila zemljepisno osrèje Evrope 105 oziroma v srcu Evrope 106 . Zuna- nji minister je bil preprièan, da se Slovenija v resnici na neki naèin vraèa v središèe evropskega þivljenja, kjer je bila nekoè. Morda še bolj v središèe, kot je bila nekoè 107 . Reklamna po- nudba hipermarketa E. Leclerc je poudarjala Moje srce bije v Sloveniji v srcu Evrope; sklepni del priloþnostnega teksta pa se je konèal z þeljo, da bo slovenska proizvodnja v Evropi še moènejša 108 ! (Da pa naši vrli zahodni in severni sosedje ne bi izgubili preprièanja o lastni središènosti, je deþelna glavar- ka avstrijske Štajerske pohitela z izjavo, da þivimo v središèu regije prihodnosti 109 ; Austrian Business Agency je nastopala z geslom Avstrija – Središèe Evrope; Goriška pokrajina naj bi prav tako bila v središèu nove Evrope 110 ; sama Gorica naj bi postala po desetletjih potisnjenosti na obrobje, tako je izja- vil njen þupan, center Evrope 111 ; tudi Trst naj bi se iz obmej- nega mesta spremenil v prestolnico obmoèja /trþaški þupan/ 112 ; še veè, cela deþela Furlanija - Julijska krajina naj bi postala 102 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 8. 103 Ibid., str. 55. 104 Ibid., 1. maj 2004, str. 12, 13. 105 Druþina, 2. maj 2004, str. 8. 106 Slovenija – Doma v Evropi – priloþnostni potni list; Urad Vlade rs za informiranje in Sluþba Vlade rs za evropske zadeve; 1998. 107 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 27. 108 Na eni izmed prireditev na meji v dneh vstopa je lokalni obèinski svetnik bistro ugo- tovil, da je naš predsednik vlade prav sredi Evrope (Ev Rop a) èeprav ne z najboljšim pomenom imena , dostop 16. december 2004). 109 Dobro jutro, Evropska unija (STADTjournal, Dobro jutro), april 2004, str. 3. 110 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 10. 111 Ibid., str. 31. Podobno je trdil predsednik Goriške pokrajine, da z ukinitvijo meje ne bomo veè þiveli na zapostavljenem obrobju, temveè v osrèju Evrope (Ibid., 33). 112 Ibid., str. 12. Za papeþa naj bi bila duhovna prestolnica Evrope znano špansko romar- sko središèe Santiago de Compostela, to formulacijo pa je v zadnjem aprilskem ted- nu po video sporoèilu v priloþnostnem nagovoru ponovil tudi predsednik evropske komisije, ko je pozdravil okoli tristo romarjev in štirideset škofov in duhovnikov v duhovni prestolnici evropske enotnosti (Druþina, 2. maj 2004, str. 9). Konec aprila je bil tam kongres Evropska zveza: upanje in odgovornost. Razvoj zdruþene Evrope s teološke- ga gledišèa. 37 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma središèe Evrope /predsednik evropske komisije/ 113 ; oziroma, na tromeji med Italijo, Avstrijo in Slovenijo je trbiški þupan dognal, da Danes vemo, da tu bije srce nove Evrope 114 .) Nova evropska umešèenost Slovenije je morala biti zaznamovana tudi v samem njenem jedru: v geometriènem središèu (ge- oss) na Spodnji Slivni so teden dni po dnevu širitve ez na priloþnostni slovesnosti simbolièno dvignili njeno zastavo in odkrili spominsko plošèo. slovenija = srce evrope Za Evropo so se zelo pogosto uporabljali domaèijski si- nonimi in korporativistièni izrazi, kot so dom, domovi- na, druþina in seveda našost in bratskost ipd. Tako v volilni brošuri lds in desus beremo o vstopanju v skupen evropski dom, v brošuri sds o tem, da moramo skupaj zgraditi dom soþitja in miru in da ohranimo Slovenijo kot prijazno do- movino tudi v Evropi, v brošuri sls o Evropi, ki bo postala naš prijetni dom, slovenski govornik je med obiskom predsedni- ka evropske komisije govoril o novem, skupnem evropskem domu 115 . Predsednik vlade je prav tako omenjal pomemb- nost dejstva biti suveren in enakopraven del evropske druþine 116 , predsednik drþave, da þelimo biti konstruktivni èlani druþine razvitih drþav 117 , predsednik Zveze svobodnih sindikatov 113 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 8. 114 Tudi Evropski urad za izbor osebja vabi k izboru zaposlitve z besedami Poklicna pot v srcu Evrope oziroma Þiveti in delati v srcu Evrope, to pa sta v tem primeru seveda Bru- selj in Luksemburg (brošura epso, 2003). 115 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 3. 116 EU je tu!: Vodiè za nove drþavljane Unije; Delegacija Evropske komisije v rs in Urad Vlade rs za informiranje, 2004. 117 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 25. 38 Evroza – Kritika novega evrocentrizma Slovenije je napovedal vstop v veliko druþino drþav èlanic EU 118 ; podpredsednik Slovenskega panevropskega gibanja pa, da je treba še naprej graditi skupni evropski dom na temelju kršèanskih vrednot, ki nam morajo biti vsem skupaj tudi vodilo za Evropo prihodnosti 119 . ez naj bi bila druþina demokratiènih evropskih drþav, ki si skupaj prizadevajo za mir in blaginjo 120 . Predsednik vrhovnega sodišèa se je veselil dejstva, da vsto- pamo v druþino evropskih sodišè in v druþino slovenskih sodišè sprejemamo Sodišèe evropskih skupnosti itn. Geslo urada vlade rs za informiranje ob tej priloþnosti je bilo Slovenija – Doma v Evropi, k »domaènosti« v novi druþini pa naj bi spodbujala vrsta publikacij, kontaktnih naslovov in izobraþevalnih, zabavnih in kontaktnih oddaj. Stike je bilo mogoèe vzpostavljati po evrofonu 080 2002, storitvi EUROPE DIRECT 00 800 6789 1011, evronabi- ralniku z naslovom Trþaška 21, p.p.632, 1000 Ljubljana, po Sloveniji je potoval evrobus (potujoèa knjiþnica in informa- cijsko središèe, na katerem lahko dobite razliène informacije o Evropski uniji in naših pripravah ter razlogih za vstop), na voljo so bile evrodopisnice, naslovi evrofon @ gov.si, e @ Evropa (to je napovednik dogodkov v Sloveniji in Evropski uniji), euro- pa.eu.int, europa.eu.int/futurum/forum, european-conven- tion.eu.int in evrosplet http://evropa.gov.si, informacije pa so bile na voljo tudi v brezplaènih zloþenkah, brošuricah in zbornikih Slovenija v Evropski uniji?, Slovenke in Slovenci v Evropski uniji, Enotni programski dokument 2004–2006, Evro- popotnica, Potep po Evropi (ki da na zabaven naèin najmlajšim pribliþa evropske drþave), Panorama Evropske unije, Evropska unija na kratko, Brošura Center Evropa, Evro pred vrati, V Evropi brez meja in v Slovenija in Evropska unija o pogajanjih in njihovih posledicah in v radijski oddaji o EU z naslovom Rumeno na modrem. Pri Slovenski tiskovni agenciji so þe leta 2001 ustanovili uredništvo za evropske zadeve, na siol.net pa je bilo najti novice na strani Doma v Evropi. Naprej z »domaèijskimi in druþinskimi temami«. Kandi- datka lds in desus je v predvolilni brošuri govorila o evrop- ski druþini, sprejeti da bomo v 25-èlansko evropsko druþino 121 , šlo je za pripadnost domovini v skupni Evropi (deþelna glavarka avstrijske Štajerske) 122 oziroma za širitev skupnega evropske- 118 Ibid., str. 41. 119 Druþina, 2. maj 2004, str. 10. 120 Zgibanka in zemljevid Panorama Evropske unije, Urad za publikacije, Evropska komi- sija, 2003. 121 Goriška, maj 2004, str. 2. 122 Dobro jutro, Evropska unija (STADTjournal, Dobro jutro), april 2004, str. 3. . evropa za vsakogar 40 Evroza – Kritika novega evrocentrizma ga doma tudi na Slovenijo 123 . T orej: Slovenija postaja del evrop- ske druþine 124 , postala je polnopravna èlanica velike evropske druþine narodov (slovenski rimskokatoliški škofje) 125 ; ciklus èlankov v Dnevniku je imel naslov Predstavljamo drþave ve- like evropske druþine (marca in aprila 2004); stopamo v ve- liko druþino enakopravnih evropskih narodov (novogoriški þupan) 126 , sedaj bomo tudi mi »njihovi«, torej èlani druþine (di- rektor Slovenske turistiène organizacije) 127 , šlo je za skup- ni evropski dom 128 , zgolj skupen dom 129 , Evropska unija nas je sprejela za svoje 130 , oglas avstrijskega Shoppingcity Seiers- berg je oznanjal, da smo postali del naše druþine oziroma novi druþinski èlani. Pogosto so bile na sveèanostih, v reklamnih sporoèilih ipd. zastave èlanic evropske druþine postavljene druga ob drugi, izstopala pa je evropska. Koprski rimskoka- toliški škof je na praznik Marijinega vnebovzetja leta 2004 zbranim slovenskim in italijanskim vernikom pojasnil, da so po vstopu še bolj »bratje in sestre« 131 . Enakopravnost je še ena izmed kljuènih besed: enako- pravno da smo vstopali, enakopravno da bomo soodloèali v ez itn. Predsednik drþave je bil preprièan: Manjši narodi bodo sedeli za isto mizo z velikimi in v svojih vitalnih interesih ne bodo mogli biti preglasovani 132 . Zdruþena Evropa da je obmoèje miru, enakopravnega sodelovanja, medsebojnega spoštovanja kultur- nih razlik in solidarnostne povezanosti (slovenski rimskokato- liški škofje) 133 ; v pogajanjih da ima Slovenija vlogo enako- vrednega in konstruktivnega partnerja (minister za evropske zadeve) 134 . Protislovno pa je bilo, da se je pri tem ves èas uporabljala tudi beseda prilagajanje ali pa nujnost dose- ganja evropske ravni v èemer koli þe (npr. Slovensko prilaga- janje evropskemu pravnemu redu 135 ). Predsednik Slovenske- ga panevropskega gibanja je bil še bolj neposreden: Nova Evropa ni le politièen ali gospodarski pojem, je nov pogled na svet. Prilagodimo se! 136 . Hm, najprej »vsi prilagodljivi«, šele potem »vsi enakopravni«? 123 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 6. 124 Dobro jutro, Evropska unija (STADTjournal, Dobro jutro), april 2004, str. 4. 125 Druþina, 2. maj 2004, str. 3. 126 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 5. 127 Dobro jutro, Evropska unija (STADTjournal, Dobro jutro), april 2004, str. 4. 128 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 9. 129 Druþina, 2. maj 2004, str. 7. 130 Þurnal, 30. april 2004, str. 22. 131 Delo, 17. avgust 2004, str. 2. 132 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 10. 133 Druþina, 2. maj 2004, str. 3. 134 Slovenke in Slovenci v Evropski uniji, Urad Vlade rs za informiranje, 2002. 135 Slovenija in Evropska unija o pogajanjih in njihovih posledicah, Urad Vlade rs za informiranje, 2003, str. 26. 136 Slovenke in Slovenci v Evropski uniji, Urad Vlade rs za informiranje, 2002. 41 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma Mit o skupnem izvoru kljub preteklim delitvam in teþkim preizkušnjam, o skupni sedanjosti in o prihodnji skupni uso- di je eden temeljnih v vsaki politièni mitologiji. Stopali naj bi v nov evropski svet (tako je zapisano v volilni knjiþici sds), v Evropo, ki da je bila Slovencem še pred desetletjem videti kot obljubljena deþela, slovenska »amerika« 21. stoletja; oziro- ma, Evropa je svet prihodnosti! (oboje v brošurici sls). Cilj je bil uresnièitev zgodovinske ideje o zdruþeni, celoviti, svobod- ni, miroljubni in gospodarsko uspešni Evropi (zunanji mini- ster) 137 . Integriranost zdruþene Evrope, ki da je nenehno razvijajoèa se, þiva povezava drþav 138 , skupnost miru (avstrij- ski kancler) 139 so izraþale sintagme in besede, kot socialna povezanost in povezujmo se (v volilni brošuri zlsd), varnost (predsednik evropske komisije je zagotavljal, da bosta razha- janje in negotovost v Evropi zamenjali stabilnost in varnost 140 ), skupnost (med drugim veleposlanik ez v Sloveniji) 141 , part- nerstvo (mdr. tudi italijanski predsednik) 142 , solidarnost, so- delovanje, strpnost, soþitje, dialog (ki da je evropski naèin re- ševanja problemov, je izjavil visoki predstavnik ez za skup- no zunanjo in varnostno politiko konec septembra 2004 v Ljubljani), spopadanje z izzivi (to je razburljiv, a tudi izjemno zahteven izziv, je dejal veleposlanik ez v Sloveniji 143 ), varstvo manjšin itn. Sindikalisti so bili preprièani, da so prav delavci protagonisti evropskega zdruþevanja. 144 Prepoznavnejši kandi- dati na evropskih volitvah so poudarjali svoje prijateljstvo z drugimi evropskimi politiki, poznavanje dela v evropskih institucijah (to so ponavadi podkrepili s kakšnimi skupni- mi posnetki npr. z evropskimi komisarji ali vodji poslanskih skupin) in mednarodne povezave svojih strank s sorodnimi (zlasti v evropskem parlamentu). Eden od èasopisnih naslovov je bil Zdruþeni v Evropi 145 ; gradbena firma Kerakoll se je oglaševala z Gradimo zdruþeno Evropo. Predsednik Slovenskega panevropskega gibanja je ugotavljal, da sam danes ne moreš þiveti, soodvisnost pa je ve- lika (ugotavljal pa je tudi, da je povezati toliko razliènosti v 137 Þurnal, 30. april 2004, str. 19. 138 Slovenija in Evropska unija o pogajanjih in njihovih posledicah, Urad Vlade rs za informi- ranje, 2003, str. 4. 139 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 13. 140 EU je tu!: Vodiè za nove drþavljane Unije, Delegacija Evropske komisije v rs in Urad Vlade rs za informiranje, 2004. 141 Þurnal, 30. april 2004, str. 20. 142 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 3. 143 Evropska unija odgovarja na vaša vprašanja; Informacijski center Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, Center Evropa, 2003. 144 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 41. 145 Ibid., str. 3. 42 Evroza – Kritika novega evrocentrizma harmonièno celoto lepo reèi, a teþko izvesti) 146 . Cilj EU da je tudi zgraditi skupen evropski kulturni prostor, vendar ne na raèun posamiènih nacionalnih kultur 147 . Skoraj v vsakem go- voru ali besedilu se je uporabljala tudi beseda skupaj: npr. na ogromni uri, ki je v Novi Gorici odštevala dneve do vstopa v ez, je pisalo Skupaj v Evropi. Navsezadnje je tudi ljubljansko društvo za zašèito þivali vabilo na svojo maj- sko prireditev s »skupnostnim« naslovom Kaj bo pa z nami? Skupaj v Evropo ... evropa tudi za þivali Evropa naj bi zdruþevala razliènosti, kar je seveda znaèilna integristièna maksima: v zgibanki in zemljevidu Panora- ma Evropske unije najdemo formulo Evropejci, zdruþeni v razliènosti, v praznièni Rzeszpospoliti pa enotnost v razliènosti. Dan Evrope (ki je 9. maja sklenil T eden eu 2004) je bil pod geslom Zdruþeni v razliènosti 148 ; bistvo Evrope je ravno v nje- ni razliènosti in medsebojnem bogatenju, je dejal predsednik Slovenskega panevropskega gibanja 149 ; prebrali smo lahko 146 Þurnal, 30. april 2004, str. 17. 147 Brošurica Kultura v Evropski uniji, Center Evropa. 148 V programu evropskega tedna so bili na sporedu filmski veèeri, zabavni kviz z znanimi osebnostmi, tekmovanje v likovnem ustvarjanju in kulinarièni uþitki. 149 Mladina, 28. avgust 1999, str. 28. 43 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma tudi Pol stoletja zdruþevanja Evrope je pokazalo, da je celota veèja kot vsota njenih delov 150 . Novo povezanost Evrope so poudarjale tudi priloþnostne akcije, igre in prireditve, ki so simbolièno povezovale evrop- ske partikularnosti: npr. Evropska þeleznica v ljubljanskem Cityparku (maketa, ki bo vozila skozi vsa evropska mesta; tako so tudi v Cityparku simbolièno pospremili vstop Slovenije v Ev- ropsko unijo); akcija DrogerieMarkta z geslom Pozdravljena, Evropa!, v kateri Prihranite 20 % pri vaših nakupih in zadeni- te potovanja v evropska mesta!; hipermarketi Hypernova so v akciji Evropsko kuhanje 30. aprila in 1. maja omogoèili degustacijo evropskih kuhinj 151 , seveda le èlanic ez, peklo se je pecivo v obliki njene zastave, predviden je bil tudi otro- ški program; druga nagradna akcija tega trgovskega pod- jetja se je imenovala Veliki vstop v Evropsko unijo!!! Evrop- ska komisija je v okviru razpisa Kultura 2000 med drugimi projekti v Sloveniji z 110.000 evri podprla tudi projekt na temo kulturne dedišèine z naslovom Europe in Miniature, Evropa v malem, ki ga je prijavil Arboretum Volèji Potok (z italijanskim, avstrijskim in nemškim soorganizatorjem). V èasu od aprila do septembra 2004 so organizirali razsta- ve miniaturnih modelov slavnih evropskih zgradb, razstave cvetliènih gred v obliki zastav ez in nekaterih kandidatk za èlanstvo, slikarske delavnice in otroški program z uricami evropskih pravljic in legend (glej http://www.arboretum- vp.si/europeinminiature/predstavitev.htm). evropa tudi za rastline 150 Pascal Fontaine; Europe in 12 lessons; European Comission; 2004; str. 5. 151 Podoben »kulinarièni sprehod« z naslovom Iz loncev pridruþenih èlanic je najti tudi v Druþini, 2. maj 2004, str. 10, 11. 44 Evroza – Kritika novega evrocentrizma evroštafeta mladosti Naprej. »Kdor ne teèe (kolesari, frèi, sadi ipd.), ni Ev- ropej’c!,« bi lahko opisal prakso, pogosto v tovrstnih obre- dih novega bratenja in lajnanja skupnostne retorike. Znova so tekli štafeto, tokrat Štafeto miru (na tromeji z Avstrijo in Italijo), oziroma tek brez meja (med Meþico in Vidro vasjo v Avstriji), podobne akcije so bile tudi drugje. Mediji so poroèali o ultramaratoncu Radovanu Skubicu Hilariju, ki si je za svoj naslednji tekaški podvig izbral Evropo: 16. aprila je zaèel svoj tek pod geslom Pozdravljena Evropa v Evroparku Ruardi v Zagorju, konèal pa naj bi ga bil ravno na 1. maj in s tem postal dobesedno prvi Slovenec, ki bo pritekel v Evropo (dejansko v Bruselj). Nad Bovcem je petindvajset padalcev iz vseh èlanic ez v zraku simbolièno oblikovalo velikansko evropsko sonce, na zemlji pa so potem sveèano dvignili zasta- ve vseh èlanic. V slovesnosti na tromeji med Italijo, Avstri- jo in Slovenijo so lokalni gasilci in gorski reševalci iz vseh treh drþav z obarvanimi curki vode oblikovali vse tri drþavne zastave, in sicer tako, da so se curki v doloèni toèki zdruþili kot simbol evropskega zdruþevanja 152 , tudi tam so padalci razvili zastave vseh treh drþav. Pohodniki iz karavane zdruþene Ev- rope so prehodili del slovensko-madþarske meje. Skupina poveèini nemških študentov Evropskega poslovnega progra- ma iz Münstra je z akcijo Kolesarjenje za Evropo (Cycling for Europe) avgusta 2004 hotela med drugim proslaviti poveèanje evropske druþine in tako so prevozili okoli tisoèstokilometrsko pot skozi predvsem nove èlanice ez (od Ljubljane skozi Za- greb, Budimpešto in Bratislavo, Dunaj, Krakov in Wrocław do Prage). Vzpostavljale so se þive verige 153 , ob in po Muri pa so se v tistih dneh spustili kolesarji, motoristi, potapljaèi 152 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 12. 153 Vèasih tudi neuspešno. Denimo za 2. maj je bila napovedana Veriga ljudi prek Kara- vank na prehodu Jepca, pa tudi Sveta maša v treh jezikih, druþenje pod geslom »Pozdrav- ljen, sosed«, vabilo pa se je glasilo Sodeluj in postani pomemben èlen tega edinstvenega dogodka! Èeprav so organizatorji prièakovali okoli dvajset tisoè ljudi, jih je prišlo le nekaj sto, in verige jim ni uspelo skleniti. 45 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma in èolnarji. Med Radljami in Grossradlom sta þupana zasa- dila spominsko lipo in kostanj, v kroþnem kriþišèu v Roþni dolini pri Novi Gorici pa oljko miru (ob tej priloþnosti so v zrak zletele desetine rumenih in modrih balonèkov). Majska širitev pa da ni zadnja: na vrsti so sedaj nove drþave, ki si þelijo postati evropske. Na novo »mostogradi- teljsko« pozicijo Slovenije je opozoril veleposlanik ez v Slo- veniji: prepoznana naj bi bila tudi kot zelo pomemben most med Evropsko zvezo in drþavami jugovzhodne Evrope, ki bodo, upamo, prihodnje èlanice Evropske zveze 154 . Evrogostiteljsko in s tem pokroviteljsko stališèe 155 je v slavnostnem govoru zavzel predsednik drþave do nekdanjih jugoslovanskih naro- dov, ki jim þeli èim uspešnejši razvoj, da bi se nam lahko tudi oni èimprej pridruþili na evropski poti. T udi italijanski predsednik je bil preprièan, da imata Slovenija in Italija v ez skupno od- govornost, da na Balkanu spodbujata stabilnost, ki bo zasnovana na zavraèanju nacionalistiènih teþenj, na spoštovanju èloveka in kulturne razliènosti in na pripravljenosti za sodelovanje med balkanskimi drþavami, ki se na demokratièni poti pribliþujejo Ev- ropski uniji 156 . Visoki predstavnik Evropske zveze za skupno zunanjo in varnostno politiko je konec septembra 2004 v Ljubljani izjavil, da mora Slovenija v odnosu do drugih bal- kanskih drþav èutiti þeljo po vodenju in þeljo po kazanju poti v EU, ter poudaril: V tem smislu imate odgovornost do drugih drþav, ki poskušajo narediti isto, kot ste naredili vi. Poleg tega »avantgardnega poloþaja« Slovenije pred Balkanom na poti v Evropo je bil v evroslovenskem diskur- zu opazen tudi odmik od stigmatizacije Balkana, ki je ve- ljala zadnjih petnajst let, in tudi njegove grozeèe podobe (èeprav je – tako je dejal italijanski evroposlanec slovenske- ga rodu – slovenske evroskeptike šele umor srbskega premi- era Ðinðiæa marca 2003 preprièal, da Balkan vendar ni tako daleè, kot bi hoteli) 157 k bolj pragmatièni podobi »interesne sfere« za Slovenijo, zlasti za njeno gospodarstvo. Kot ugo- tavlja Baskar (2003, 199), »Slovenci so se navadili jemati druge dele Jugoslavije za »svoje trge«« 158 . Predsednik Slo- venskega panevropskega gibanja je to tudi naravnost pri- znal: Popolnoma se strinjam, da je naša ponovna usmeritev na 154 Druþina, 2. maj 2004, str. 7. 155 Navsezadnje pa tudi gatekeepersko ob zaostritvah, kot je bil incident ob Dragonji konec septembra 2004, ko je slovenska politika – nenadoma, burno in zgolj za kratek èas – druþno odpovedala podporo hrvaškemu pribliþevanju ez. 156 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 10 in 3. 157 Ibid., str. 32. 158 In nadaljuje: »slovenski povratek na bosanski, hrvaški in sedaj tudi srbski trg je bil hiter in zelo ambiciozen in so ga v teh drþavah kritizirali kot slovenski ‘gospodarski imperializem’«. 46 Evroza – Kritika novega evrocentrizma te trge smiselna in za slovensko gospodarstvo pomembna. /.../ Tukaj smo kar nekako zakompleksani. Pravimo, komaj smo se izvlekli iz Balkana, poln kufer ga imamo, nikoli veè nazaj. /.../ Upoštevajoè to, je treba popolnoma spremeniti tak odnos do Bal- kana. To je za nas prostor, kamor lahko interesno posegamo in imamo pri tem glede na druge velike prednosti 159 . Podobno tudi razmišljajo v stranki Slovenija je naša (sjn), namreè Slovenija mora v okviru EU prevzeti vodilno vlogo v jugovzhodni Evropi in svojo diplomatsko mreþo organizirati kot servis slovenskemu gospodarstvu in znanosti v tujini 160 . Tudi spodnji javnomnenjski podatki kaþejo na narašèajoèo zadrþanost do balkanofobnih argumentov v dominantnem diskurzu v obliki dileme iz èasov osamosva- janja, ali v Evropo ali nazaj na Balkan. V tabeli so navedeni deleþi odgovorov na trditev »Nevkljuèevanje v eu nas lah- ko potisne nazaj na Balkan« (Toš idr. 1999, 723, Toš idr. 2004, 254, 368). sjm 1997/1 2001/1 2002/1 »v celoti se strinjam« in »strinjam se« 42,7 % 37 % 31,8 % ...................................................................................... niti strinjam niti ne strinjam se 17,9 % 16,4 % 19,8 % ...................................................................................... »ne strinjam se« in »sploh se ne strinjam« 28,2 % 36,2 % 37,4 % ...................................................................................... ne vem 11,1 % 10,4 % 11,1 % Povezanost z Evropo je, kot je mogoèe sklepati iz ob- ravnavanih izjav, porok vsestranske uspešnosti (druge kljuène besede v tem diskurzu so blaginja, razvoj, zaupanje, pogum, ponos, mir, svoboda, soodloèanje, brez meja, moþnosti, razvoj, pot, cilj ipd.). T ako je zapisano v volilni knjiþici zlsd (Skupaj z vami bomo uspeli in krajše Uspeli bomo!) in v knjiþici sls (Pomembneje je, da bo kot èlanica gospodarsko uspešna, da bo razvoj hitrejši ... in DA za veè gospodarske rasti, zaposlovanja in vlaganja v razvoj in raziskave). Vlada je bila preprièana, da bo slovenskemu gospodarstvu vstop v EU prinesel pomembne koristi 161 , v brošurici Centra Evropa pa beremo, da Slovensko 159 Mladina, 28. avgust 1999, str. 27. 160 Mladina, 13. september 2004, str. 31. 161 Slovenija v Evropski uniji? 178 odgovorov o vkljuèevanju Slovenije v EU, Urad Vlade rs za informiranje, 2003, str. 65. 47 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma gospodarstvo skorajšnji vstop Slovenije v EU v veèini ocenjuje po- zitivno in neproblematièno 162 . Povezali smo se s svobodoljubnimi evropskimi narodi, je pribil predsednik vlade 163 , to je obmoèje miru, varnosti in zakonitosti 164 . Krajše reèeno, preprièan sem, da bo ta širitev izreden uspeh (tako je dejal irski premier in predsedujoèi ez) 165 . eukonomija Na kompatibilnost slovenskih in evropskih standardov kaþe geslo akcije dzs (za poslovne obrazce in raèunalniške programe) EUsklajeni. Podjetniški evro paket BankAustria Creditanstalt da bo še kako olajšal poslovanje. Evropskost se tudi finanèno izplaèa, je cenejša. V dvostranskem prospek- tu Lesnine, na katerem so ob vsakem artiklu male zastavice ez z napisom niþja cena, je bilo naslovno sporoèilo V Evropo tudi z veè kot 20 % niþjimi cenami; podobno je oglaševal tudi 162 Slovensko gospodarstvo v EU. Podobno je zapisano tudi v Slovenija in Evropska unija o pogajanjih in njihovih posledicah, Urad Vlade rs za informiranje, 2003, str. 77. 163 EU je tu!: Vodiè za nove drþavljane Unije; Delegacija Evropske komisije v rs in Urad Vlade rs za informiranje, 2004. 164 Zgibanka in zemljevid Panorama Evropske unije, Urad za publikacije, Evropska komi- sija, 2003. 165 Delo, 30. april 2004, str. 5. 48 Evroza – Kritika novega evrocentrizma Interspar v eni izmed svojih akcij, pa Poljske telekomuni- kacije, katerih telefonske storitve so se v prvih treh evrop- skih dneh ponujale 50 % cenejše zaradi vstopa v EZ; V maju v Evropo z novimi televizorji, digitalnimi fotoaparati in camcorderji –Moþnost plaèila na 15 obrokov brez obresti! sta propagirala pod rumenim zvezdnim nizom svoje izdelke severnoprimor- ska Mega Center in Elektrocenter; podjetje Hartlauer je prav tako ponujalo za obveznim Dobrodošli v EU! seveda Zniþanje cen do – 50 %!; in pa ikea, ki je omogoèalo dostavo pohištva odslej tudi v Slovenijo – v mesecu maju – 50 % ceneje! Predstavniki Rimskokatoliške cerkve (in drugi, ki so oportunistièno ponavljali njihove teze) so novi evrocentrièni besednjak »obogatili« s prièakovanimi razseþnostmi: du- hovnostjo, kršèanskimi koreninami Evrope ipd. Slo- venski rimskokatoliški škofje so v pastirskem pismu z zgo- vornim naslovom Sol, kvas in luè nove Evrope zatrdili, da njene temeljne vrednote so kršèanskega izvora 166 ; za predsed- nika slovenske vlade smo dedièi kulture in kultur, dedièi du- hovnega izroèila, kršèanske milosti in razsvetljenskega razuma 167 ; n.si je zagovarjala tezo, da slovenski narod izhaja iz evropske kršèanske in razsvetljenske kulture (Šabiè, Brglez, 2002, 74), Evropa da je na široko in globoko preþeta s kršèanstvom 168 , je kršèanska celina (predsednik Panevropske unije) 169 ; Kristus pa upanje Evrope (geslo srednjeevropskega katoliškega shoda v Mariazellu/Marijinem Celju na avstrijskem Štajerskem 22. maja 2004). Eden izmed slovenskih škofov je bil preprièan, da »Evropa ekonomije in evra« mora postati in ostati »Evropa duha« 170 . T udi papeþ je pozdravil zbliþevanje in sodelovanje med evropskimi narodi in drþavami, saj da je to pot do njihove- ga duhovnega zbliþanja 171 oziroma da bo Evropa znova zadihala z obema pljuènima kriloma. Rimskokatoliška cerkev je ponu- jala h gradnji svetu odprte Evrope edinstven prispevek: model bistvene enotnosti v razliènih oblikah izraþanja v kulturi, zavest pripadanja svetovni skupnosti ipd 172 . Njeni slovenski škofje so na naslovnici Druþine 2. maja 2004 vstop pospremili z na- slednjim odlomkom iz svojega pastirskega pisma. 166 In da Zgodovinsko gledano si Evrope ni mogoèe misliti brez kršèanstva. (…) Evropa brez kršèanstva ne bi bila veè Evropa. Kot radi pravijo nekateri evropski politiki, Evropa po- trebuje dušo. (Druþina, 2. maj 2004, str. 3). Glej tudi: Peter Kvaternik, Pastoralni po- udarki in spodbude v Posinodalni apostolski spodbudi papeþa Janeza Pavla II. ”Ecclesia in Europa”, Bogoslovni vestnik, Letn. 64, 4/2004, Teološka fakulteta, Ljubljana, str. 649- 661. 167 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 13. 168 Druþina, 2. maj 2004, str. 2. 169 Ibid., str. 5. 170 Ibid., str. 4. 171 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 8 172 Druþina, 2. maj 2004, str. 2, 3. 49 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma Evropska duša je kršèanstvo sámo. Skupna kršèanska dedišèina je torej tudi skupna zaveza in dolþnost, da jo ohranimo 173 . Naslednje tri kljuène besede spadajo v repertoar vsake- ga mitskega diskurza: vera, ljubezen, sanje. Tega je bilo pre- cej, kar še posebno bode v oèi sprièo dejstva, da naj bi bila vkljuèitev v ez – po vrsti, z njihovimi tolikokrat ponov- ljenimi nasprotki – premišljena, trezna in zavestna odloèitev. Torej prviè, izrazito je bila podarjena vera v to, kar nas èaka: eden od kandidatov lds in desus na evropskih vo- litvah je v propagandni knjiþici trdil: Verjamem, da bomo v Evropi uspeli. Tudi predsednik vlade – za tako »zavesten« in »racionalen« korak kot je vstop v ez – kar precej veru- je: Verjamem v tesno sodelovanje èlanic Evropske unije … in Verjamem, da jo bo (slovensko identiteto, op. mv) èlanstvo v Evropski uniji prav zaradi njenih temeljnih vrednot in naèel še obogatilo z þlahtnostjo in patriotizmom 174 . Na priloþnostnih lonèkih – belih z modrimi zvezdami in imeni drþav èlanic ali modrih z zlatimi zvezdami – je bil na sredi kratica EU, okoli nje pa zgoraj In Europe We Trust in spodaj Verjame- mo v Evropo. Govor je bil tudi o evropski omami 175 . Vstop doþivljam, je govoril intervjuvanec v lokalnem èasopisu 176 , zelo intimno, odmaknjeno, tipajoèe do stvari, ki so pred nami. Po definiciji se veruje v nespoznavno in s tem so se oèitno tolaþili tudi v uradu vlade rs za informiranje: Vendar taka je Evropska unija. Veè ko veš o njej, veè novih vprašanj se ti odpi- ra 177 ; in tudi minister za evropske zadeve je dejal: na veèno aktualno (vprašanje, op. mv), koliko bo vkljuèitev v Evrop- sko unijo stala, še vedno ni odgovora, in da je glede stroškov 173 Povedna je tudi Molitev tedna na zadnji strani iste številke Druþine z naslovom Po- glej na Evropo: Gospod, prosimo te, poglej na Evropo. Ohrani staro celin v svoji moèni oèetovski roki. Pošlji svojega Duha in prenovi oblièje zemlje, te evropske zemlje! Ti, Go- spod, si vir resnice. Naj evropski voditelji gradijo nove oblike praviène vladavine v Evropi; naj skrbijo za dobro ljudstva, druþin in skupnosti.(…) Ti, Gospod, si vir lepote. Pomagaj nam – evropskim narodom Vzhoda in Zahoda – rasti v medsebojnem zaupanju, da bomo vedno bolj edini v veri, upanju in ljubezni. Amen. 174 EU je tu!: Vodiè za nove drþavljane Unije, Delegacija Evropske komisije v rs in Urad Vlade rs za informiranje, 2004. 175 Goriška, maj 2004, str. 8. 176 Ibid., str. 5. 177 Slovenija v Evropski uniji? 178 odgovorov o vkljuèevanju Slovenije v EU, Urad Vlade rs za informiranje, 2003, str. 5. 50 Evroza – Kritika novega evrocentrizma oboje, vkljuèitev v ez ali razvoj Slovenije, èe ez ne bi bilo, neizraèunljivo, a nedvomno koristno 178 . verjamemo, torej smo evropejci! Drugo »èustveno stanje« v tem novem evrocentriènem metadiskurzu, je bila ljubezen, tudi »eurotika«. Sloveni- ja je pokazala, èe sprejmem interpretacijo Boymove (2002, 222), tipièno vzhodnoevropski odnos do ideje Evrope: èe je zahodnjaški »pravniški ali podjetniški«, je vzhodnjaški »èustven«, »ljubezenski« – »ne evro, ampak Eros je pre- vladoval v metaforah vzhodno-zahodnega sreèevanja« 179 . Izvedeli smo, da zaenkrat med Evropsko unijo in Slovenijo cveti ljubezen 180 ; na karikaturi Dela Modri angel iz tistih dni Amor (Kupid) zadene v hrbet z rumeno zvezdo (namesto s pušèico) ljubezni »Janeza«, torej v narodno nošo obleèenega Slovenca 181 . Naprej, Slovenija je »padla« na Evropo, sem bral na naslovnici Þurnala 182 , bila je ljubezen na prvi pogled: zra- ven fotografija prikazuje evrolepotico Antonino, ki na fote- lju, prekritem z evropsko zastavo, zleknjena na hrbtu zre v objektiv (tako simbolno kaþe na konec naporne poti) 183 . Po- dobnost z znano sliko Maksima Gasparija Rodna gruda ali Lepa si naša domovina (1932), s katere se gledalcu nasmiha bujna in gigantska »Slovenka«, leþeèa na tipièno urejeni slovenski krajini z gorami v ozadju in cerkvicami na grièkih 178 Slovenija in Evropska unija o pogajanjih in njihovih posledicah; Urad Vlade rs za informi- ranje; 2003; str. 3. 179 Dovolj povedna je karikatura, na kateri je poravnana èetico – èe parafraziram Mar- cuseja – evrodimenzionalnih ljudi, ki strumno in predano korakajo pod ogromnim pra- porom, na katerem je znak skupne valute  (Pascal Fontaine; Europe in 12 lessons; European Comission; 2004; str. 34). 180 Þurnal, 30. april 2004, str. 16. 181 Delo, 30. april 2004, naslovnica. 182 30. april 2004. 183 Motiv na hrbet zleknjenih deklin se je pojavil tudi v poljskem èasopisju: oèitno šivi- lje tovarne zastav so pozirale pred kamero, leþeèe na eni evropski zastavi in pokrite z drugo … 51 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma okoli in na sebi, se ponuja sama po sebi. Znova je bil torej uporabljen stari patriarhalni motiv (»moške«) aktivnosti in (»þenske«) pasivnosti: nove èlanice, med njimi Slovenija, kot »þenske« èakajo na svojega »moškega«. Toda drugaèe kakor v antiènem mitu, v katerem Zevs ugrabi prelestno fenièansko kraljièno Evropo, se tokrat nove »Evropejke« voljno vdajajo novi »višji sili« … e(u)ros Sreèo so izraþali tudi fotografije in posnetki dogajanja ob vstopu, ki so jih objavljali v tisku in vizualnih medijih: na njih najdemo same nasmejane, vzradošèene obraze. Eden od vrhuncev takšnega diskurza »prisrènosti« je bila akci- ja pisane drušèine institucij (Pošte Slovenija, Slovenske turistiène organizacije, Radiotelevizije Slovenija, Dnevnika in še kakšnih dvajsetih drugih) Zdravljica Evropi! Pošljimo 2 milijona razglednic, za katere je bila seveda þe plaèana poštni- na. Namen akcije je bil, da Nazdravimo vsem narodom Ev- 52 Evroza – Kritika novega evrocentrizma rope, pošljimo 2 milijona razglednic in odprimo srca prijateljem, znancem, sorodnikom in poslovnim partnerjem, s katerimi odslej gradimo skupno prihodnost 184 . T o so bili kompleti Evro od 1 do 8, v katerih je bilo po pet razglednic z raznimi slovenskimi znamenitostmi, vsi pa so imeli dodan še evropski krog z zvez- dami in napis v oèitno enakopravnejšem od enakopravnih evropskih jezikov Slovenia, member since 2004. Novi evrocentrièni diskurz se je tudi – kot v konèni instanci vsak oblastni diskurz – dobesedno vpisal oziro- ma vtisnil v telo. Najveèji navdušenci so si – kot vsi pravi navijaèi – namreè na slavnostnih prireditvah poslikali dele telesa (cel obraz ali zgolj lica, torzo) z raznimi evromotivi, simboli in barvama. evrotelo In navsezadnje, tretjiè, protagonistom širitve in na ev- rovolitvah tudi slovenskim strankam se je precej »sanjalo« o Evropi. O sanjah je govoril predsednik vlade (z vstopom v ez se nam odpirajo obzorja, o katerih so sanjale generacije naših prednikov) 185 , zunanji minister (Evropski sen) 186 , predsednik drþave (sanje iz leta 1991 danes postajajo resniènost, in naše sanje gredo zdaj naprej, ter evropski razumniki so stoletja sanjali o zdruþeni Evropi) 187 , prejšnji predsednik drþave (uresnièilo se je, kar smo sredi osemdesetih sanjali kot Evropo zadaj, tu, 184 V sladkobnosti teþko ponovljivo besedilo se nadaljuje takole: Z našo Zdravljico povej- mo, kaj mislimo in kako èutimo, s prekrasnimi motivi naše deþele pa pokaþimo, kdo smo in od kod prihajamo … 185 EU je tu!: Vodiè za nove drþavljane Unije; Delegacija Evropske komisije v rs in Urad Vlade rs za informiranje, 2004. 186 Þurnal, 30. april 2004, str. 19. 187 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 10. 53 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma pri nas) 188 in predsednik evropske komisije (uresnièitev dol- go zasledovanih sanj) 189 . Isto je bilo mogoèe najti tudi v vo- lilnih brošurah sds (spreminjamo sanje v resniènost), lds in desus (imamo vsi enake moþnosti, da uresnièimo svoje sanje), zlsd (Evropa je bila naša vizija, ki je postala tudi resniènost) in v majski številki Knjiþne panorame DZS (v novi, razširjeni Evropi bomo sanjali skupne cilje in zgodbe) 190 . simbologija in obredje vstopa v evropo Sama zase je povedna netekstualna, simbolna podoba Evrope. Seveda simbolov ne razumem v kakšni izmed popu- larnih esencialistiènih ali prvobitniških kategorij, ampak kot kulturno kontekstualne in zgodovinsko spremenljive. Z be- sedami Thomasa Luckmanna (1997, 116), »simboli so utele- šenja neke druge realnosti v vsakdanjosti«; njihova druþbena vloga pa je, da s to »drugo realnostjo« (so)ustvarjajo in po- tem predstavljajo tisto obièajno realnost. Najprej o barvah »sezone 2004«, »pomladnem hitu«, in njuni kombinaciji. Modra barva pomeni v našem kulturnem okolju vzvišenost, neskonènost, ustvarjalno odmaknjenost, hladnost, resnico, premislek: torej simbolizira umetniškost in (boþansko) mod- rost (kot barva neba oz. nebes, prebivališèa bogov), podu- hovljenost in razum 191 (v negativnem smislu pa simbolizira tudi neþivljenjskost in izumetnièenost). Tudi rumena barva nosi veè kontradiktornih konota- cij: je simbol boþanskosti, odliènosti, zrelosti, plemenitosti, vladarskosti in papeškosti, veènosti in èistosti (kot barva zlata ali sonca); odseva tudi þivahnost, pretiravanje, vzbur- jenost, ekstrovertiranost, ekscentriènost, je simbol boga- stva in mogoènosti; v negativnem smislu (kot barva þolèa, ki so mu pripisovali negativen vpliv na èlovekovo oseb- nost) pa simbolizira propadanje, ljubosumje, zavist, bole- zen, sovraštvo, izdajstvo, laþ, zlo in sramoto 192 . V likovnem smislu sta si barvi komplementarni: modra sodi med hlad- ne, rumena pa je izredno topla; prva zapira prostor, druga ga odpira; prva s svojo mehkobo in globino omiljuje, druga 188 Þurnal, 30. april 2004, str. 27. 189 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 8. 190 Vstop Slovenije v ez je bil celo za þupana italijanske Gorice vrhunec sanj, ki da jih je sanjal vse þivljenje (Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 5). 191 To je bila barva tako grškega Zevsa, rimskega Jupitra, skandinavskega Odina, v kršèanstvu Marije kot tudi srednjeveškega plemstva in kraljevskih dinastij (modra kri, kraljevsko modra, nebesno modra barva). Glej tudi Kovaèev, 1997, 48–56. 192 V evropskem srednjem veku je bila rumena stigmatizirajoèa barva prostitutk, golju- fov, krivopriseþnikov, izobèencev, nezakonskih mater, Judov ipd. Ti so morali v ne- katerih obdobjih, nazadnje v Hitlerjevi Nemèiji in okupirani Evropi, nositi rumeno Davidovo zvezdo (glej npr. Kovaèev, 1997, 57-66). 54 Evroza – Kritika novega evrocentrizma ostro seva, þari, poudarja, ustvarja napetost, je komunika- tivna 193 . Po raziskavi iz zgodnjih devetdesetih je na lestvi- ci najbolj priljubljenih barv med Slovenci modra barva na prvem mestu, rumena pa na sedmem (Kovaèev, 1997, 120, 122). Njuna barvna kombinacija je torej kontrastna, skraj- nosti povezujoèa: na obravnavanem vizualnem gradivu so pogosto zadrþano in umirjeno modro ozadje in izstopajoèe, »bliþajoèe se«, þareèe rumene podobe v ospredju (poveèini jasno zvezde, pa tudi napisi, cene, podpisi kandidatov na volilnih brošurah ipd.). Temeljni simboli Evropske zveze so zvezde, krog in šte- vilo dvanajst. V krogu razporejene zvezde v našem kulturnem okolju simbolizirajo celovitost stvarstva kot povezovanja raz- nih elementov, njegovo skupno moè, pa tudi avratiènost (v tem primeru oèitno »euratiènost«). Zvezde kot simbol sreèe in izpolnitve in vir svetlobe so nasploh med najpogostejšimi drþavnimi, strankarskimi in vojaškimi simboli: prištevam jih lahko med t. i. ekspanzivne simbole (glej Velikonja, 2003, 36). V obravnavanem diskurzu nastopajo tudi kot nebesna telesa, zares (rumene) zvezde na (modrem) nebu: glej reci- mo razglednico ob dnevu Evrope 2004 ali þe omenjeni mo- tiv na škatlici vþigalic. Èeprav se je nenehno ponavljalo, da te evropske zvezde ne simbolizirajo števila èlanic ez, saj jih je le dvanajst in ne petnajst oziroma petindvajset, se je za nove èlanice pogosto uporabljal izraz nove zvezde: tako je bil naslov ciklusa aktualno-informativnih televizijskih oddaj (Nove zvezde Evrope), Slovenija da je nova evropska zvezda 194 , videti da je deset novih zvezd na evropskem nebu 195 , evropsko zvezdo da smo si pripeli þe med vojno, kot del antifašistiène koalicije (predsednik drþave 196 ) ipd. Krog spada med najbolj primarne in hkrati konsistentne likovne oblike in kot tak v vsebinskem smislu simbolizira po- polnost, homogenost, enotnost, dobesedno »zaokroþenost« in stabilnost principa stvarstva, njegovo nedeljivost in neiz- diferenciranost, veènost, neskonènost in cikliènost (v nega- tivnem smislu pa tudi ujetost, zavezanost usodi, npr. zaèarani krog). Pogosto je sinonim za nebo, nebesa, transcendentalni svet pa tudi za razvojni in þivljenjski proces (þivljenjski krog, kolo èasa, kolo stvarstva ipd.). Kot tak je eden temeljnih sim- bolov v zelo razliènih kulturnih okoljih. 193 Pomenljivo je, da je uradni simbol akcije Urada Vlade rs za informiranje Slovenija – Doma v Evropi. tribarvna zvezda: evropski barvi sta modra in rumena, ki sta pri- marni, slovenska pa njuna mešanica, zelena, ki je iz njiju izhajajoèa, sekundarna. 194 Þurnal, 30. april 2004, str. 19. 195 Goriška, maj 2004, str. 2. 196 Þurnal, 30. april 2004, str. 27. 55 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma Dvanajst je v indoevropskem mitološkem izroèilu po- membno, popolno, sreèno število: sodi med tistih nekaj, ki simbolizirajo vesoljni, boþji red, ki (tako kot tudi sam krog) zaokroþajo stvarstvo. Pogosto je tako v ljudskih predstavah kot v teoloških in mitoloških konstruktih (dvanajst izraelskih rodov, dvanajst Jezusovih apostolov, dvanajst vitezov kralja Ar- turja, dvanajst jeruzalemskih vrat itn.), v alkimiji in v merje- nju èasa (dvanajst ur, dvanajst mesecev v letu). Kršèanska interpretacija, ponavljana tudi ob tej širitvi, je, da je to Ma- rijin simbol. Nedefinirana þena iz Razodetja (12,1: In prika- zalo se je veliko znamenje na nebu: þena, obdana s soncem, in pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd) je kratko malo enaèena z Marijo in pogosto je upo- dobljena prav na tak naèin 197 . Kakor koli, simbolika oboda dvanajstih zvezd implicira najmanj dvoje: prviè, da ta skupnost nima niti zaèetka niti konca, da je nekakšna kontinuiteta, v kateri ni niti dimenzije zunaj niti dimenzije znotraj, v kateri ni ne prvih ne zadnjih, marveè so vsi enaki, povezani v enem; in drugiè, dopolnje- nost, èasovno sklenjenost in vsebinsko urejenost. Reèeno s parafrazo, to je »mir«, ne pa »vojna zvezd«. Zastava Evropske zveze, ki uradno vselej visi poleg za- stave èlanice, je narejena na principu kontrasta: »mehka« oblika v krog razporejenih zvezd »tople« (rumene) barve v »trdih« linijah pravokotnika »hladne« (modre) barve 198 . Celotna kompozicija je oblikovno preprosta, jasna, geome- trijsko èista in kot taka uèinkovita, zapomnljiva, berljiva za vsakogar: »tople« zvezde na sredini »hladne« podlage, brez kakršnega koli teksta ali drugih (nacionalnih, kulturnih, zgodovinskih, verskih) partikularnosti. Krog zvezd sugerira njihovo dinamiènost, »ples«, pravokotna oblika ozadja pa statiènost. Zanimiva je primerjava z drugimi zastavami drþav in mednarodnih organizacij: od vseh imajo samo rumeno- modro kombinacijo le še štiri drþave 199 , glede kompozicije pa so podobno »tehnièno« preproste in simetriène poveèini tiste nadnacionalnih organizacij (recimo zastava Organiza- cije zdruþenih narodov, Rdeèega kriþa, Nata), veènacionalne Švice in še nekaj drþav 200 . 197 Glej recimo uvodni tekst v meseèno prilogo Druþine Naša druþina, maj 2004: Z Ma- rijo, Þeno z dvanajstimi zvezdami, vstopimo z upanjem prvi dan Marijinega meseca maja v Evropsko unijo. 198 Primerjaj z analizo »totemistiènih obredov«, katerih del je tudi simbolika ameriške zastave, v Marvin, Ingle, 1999. 199 Švedska, Kongo, Ukrajina in Kazahstan. 200 Maroka, Somalije, Bangladeša, Vietnama, Makedonije in Japonske. 56 Evroza – Kritika novega evrocentrizma obkroþeni z evropo V ekonomski propagandi ali ob raznih priloþnostih so bili v sredini razpoznavnega znaka ez zelo pogosto reklam- na sporoèila ali lastni simboli. Tu se najbolj kaþe uvodoma razkrita logika, da si lahko Evropo prisvojiš za lastne potre- be tako, da v središèe njenega simbola postaviš kar koli po svoji izbiri. Recimo: napis nizke cen ali pa Citypark, naku- povalno središèe Ljubljane, Mesto izpolnjenih þelja ali Welco- me letalske druþbe Austrian Airlines; simbol Marije 201 ; znak podjetja Vinag na etiketi vina Mariborèan; grb in napis 30 201 Recimo kot del rumenega napisa na modri podlagi na odru slovesne maše na Brezjah 15. avgusta 2004. 57 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma let Obmoène obrtne zbornice Maribor itn. Na priloþnostnem þigu Pošte Slovenija je na sredini evropskega zvezdnega kroga obris Slovenije, na reklami podjetja Kerakoll na Poljskem pa obris njihove drþave; Društvo za zašèito þivali Ljubljana je tja postavilo sliko psa ... Na majski naslovnici poljske otroške katoliške revije Niedzielny Maly Gos ´æ tvorijo evrop- ske zvezde obstret Mariji, naslova uvodnikov 202 pa sta Lju- bim Poljsko (njihova zastava napol prekriva niz evropskih zvezd) in Venec iz dvanajstih zvezd. Na sredini evropskega kroga zvezd se je lahko pojavilo še marsikaj drugega, recimo bradavica dojke, obkroþena z rumenimi zvezdami na modro pobarvanem telesu. Naslednja simbolna oznaèevalca in hkrati instrumenta druþbene kohezivnosti nove evropske identitete sta himna Oda radosti, sklepni del Beethovnove 9. simfonije (od leta 1972 oziroma 1986, ko se je dejansko zaèela uporabljati), in skupna denarna valuta evro (s simbolom ). Med simbole lahko štejem tudi evropska poimenovanja vseh po- membnejših institucij ez in nasploh vsega, kar naj bi dišalo pa evropskem: Evropski parlament 203 , Evropska komisija, Ev- ropski svet, Evropsko sodišèe, Svet Evropske unije 204 , Cen- ter Evropa, Evropska centralna banka, Evropski ekonom- sko-socialni odbor, Evropska ekonomska in monetarna uni- ja, Evropski pravni red, Evropsko raèunsko sodišèe, Evrop- ski pridruþitveni sporazum, Evropska konvencija, Evropska investicijska banka, EUROPOL (Evropski policijski urad), Evropski carinski kodeks, Evropski invalidski forum, ESRR (Evropski sklad za regionalni razvoj), EURES (evropska po- datkovna baza za iskalce zaposlitve), EPSO (Evropski urad za izbor osebja), Evrobarometer, vojaške enote Eurocorps, EUROSTAT (Statistièni ura Evropskih skupnosti), znak CE (Communautées Européennes), EIS (European Information Service), študijski programi Eurotraining, Evropski programi mobilnosti, Evrotransplant, vlak med Londonom in Parizom in Brusljem Eurostar, bojni helikopter eurocopter, donatorska iniciativa Europa donne, Evropski varuh èlovekovih pravic, evroobmoèje (obmoèje evra kot plaèilnega sredstva), evrop- 202 Str. 2 in 3. Na naslednjih straneh so predstavljene (seveda predvsem s kršèanskega stališèa) vse èlanice ez, za prebivalce vsake posebej naj bi molila njihova »nacional- na« Marija zašèitnica (npr. za Slovence tista iz Ptujske gore). V reviji je tudi oglas za akcijo zbiranja 31 nalepk evropskih Mater Boþjih. Podobno najdemo v praznièni šte- vilki Druþine (str. 4, 5): Zavetniki in zavetnice Evrope ter drþav èlanic EZ naj bi bili Sve- tilniki Evrope duha: vseevropski so sv. Benedikt, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sien- ska, sv. Ciril in Metod in sv. Terezija Benedikta od Kriþa, tem pa sledijo »nacional- ni« (tako izvemo, da sta za Slovence Marija Pomagaj in sv. Joþef). 203 To naj bi bil glas ljudstva (zgibanka in zemljevid Panorama Evropske unije, Urad za pu- blikacije, Evropska komisija, 2003). 204 To pa glas drþav èlanic (Ibid.). 58 Evroza – Kritika novega evrocentrizma ski proraèun, evropski potni listi, evroregija, evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, eEvropa (projekt »Informacijska druþba za vsakogar«), Uradni list Evropske unije, Evropska šola, Evropski usmerjevalni in jamstveni sklad, Evropski so- cialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, sluþbe vlad za evropske zadeve, evropske hiše, Euro-info centri in Evrop- ski dokumentacijski centri. Naj nadaljujem s to »eupidemijo«: Mladinski orkester Evropske unije, Evropska prostovoljna sluþba, evropsko ca- rinsko pravo, prireditvi Evropejec leta in Dnevi evropske kulturne dedišèine, eyes – Evropsko leto uèenja s športom (2004), Evropski urad za izbiro usluþbencev, Evropski kmetij- ski jamstveni in usmeritveni sklad, Evropski center za razvoj poklicnega izobraþevanja, Evropski kulturni portal, Evropska znanstvena fundacija, Evropski novinarski center, Evropski socialni sklad, Evropski sklad za poklicno izobraþevanje, šol- ski program Mladi za Evropo, Evropski sklad za izboljšanje þivljenjskih in delovnih razmer, Evropska agencija za okolje, program EuropeAid za kulturno sodelovanje z drþavami v raz- voju, Evropska iniciativa za stabilnost, Newropeans Networks, Evropski center za nadzor mamil in odvisnosti od mamil, Ev- ropska pravosodna mreþa, Eurojust (toþilska organizacija), EURATOM (raziskave jedrske energije), Eureka, Evromreþa (mednarodna izmenjava mladih glasbenih talentov), Evrop- ska agencija za evalvacijo medicinskih proizvodov, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, Evropska konvenci- ja o èezmejni televiziji, tednik European Voice, New Europe Review (meseènik ameriškega International Broadcasting Bureauja in Glasu Amerike), Evropska kulturna prestolni- ca, Evropski mesec kulture, oddaja Evropski magazin, Svet evropskih škofovskih konferenc, ERA (Evropsko raziskoval- no obmoèje), Evropski urad za boj proti goljufijam, Evrop- ska kuharska knjiga (The European Cookery) itn. Huh, da ne pozabim na pasjo razstavo EURODOG in na Sporazum o varstvu netopirjev v Evropi EUROBATS. Kot vsaka politièna tvorba ima tudi Evropa svoj praz- nik, rojstni dan: dan Evrope je 9. maj, dan, ko je leta 1950 takratni francoski zunanji minister Robert Schuman, navdahnjen z idejami mdr. tudi francoskega politika Jeana Monneta, pojasnil svoj predlog za ustanovitev skupnega trga v industriji premoga in jekla (t. i. Schumanova dekla- racija), kar se šteje za zametek povojne evropske integracije. Uradno je to postal praznik leta 1985 205 . Seveda so sloves- nosti ob vstopu v ez leta 2004 ta dan zasenèile: Ljubljana 205 V Varšavi so 8. maja 2004 organizirali posebno Schumanovo prireditev. 59 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma da bo praznièna ob vstopu v EU, napoveduje aprilska številka brezplaène revijice Ljubljana Calling/Ljubljana vabi v treh jezi- kih. Prireditve pod naslovom Slovenija – Nova zvezda Evrope so vkljuèevale kulinarièno ponudbo vseh – starih in novih – èlanic, plesne in glasbene prireditve za gledalce – to se je posebno rado poudarjalo! – vseh starosti, postavljene so bile informacijske toèke. Pošta Slovenije je izdala priloþnostno poštno znamko za 95 tolarjev, na kateri je zemljevid Evrope, èezenj zastave pristopnic znotraj evropskega ozvezdja, þig pa pojasnjuje, da je to Zdruþena Evropa; in dopisnico, na kateri zeleni obris Slovenije na modri podlagi nadgrajuje enako ozvezdje, pripisano je seveda Slovenija v EU. evropa po pošti Jasno, zaèetek nove skupnosti ima v vsaki politièni mitologiji svoje ustanovitelje oziroma oèete: to da so naši oèetje – ustanovitelji Evrope, kot jim je rekel predsednik evropske komisije 206 , evropski oèetje (evropski poslanec iz Italije slovenskega rodu) 207 , oèetje prvih zametkov evropske- ga zdruþevanja 208 , širitev da je rezultat vizije oèetov Evrope, je bil preprièan podtajnik italijanskega zunanjega ministr- stva 209 . Novi mitotvorci prištevajo mednje poleg omenjene dvojice še Richarda Coudenhove-Kalergija, Konrada Ade- nauerja, Winstona Churchilla in Alcida de Gasperija, simbol zdruþene Evrope naj bi bila Mitterrand in Kohl, ki se drþita za roko (italijanski senator slovenskega rodu) 210 . Èe bi sklepal samo iz èasopisnih prilog, televizijskih in radijskih oddaj, publikacij in tematskih števil raznih revij v tem èasu, bi lahko mislil, da se je šele spomladi 2004 na zem- ljevidu stare celine pojavilo deset novih drþav. Èlanstvo v ez je prineslo torej njihovo novo prostorsko umestitev: v Evropo. Kakor da jih prej ni bilo, so se v raznih medijih vrstili 206 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 5. 207 Ibid., str. 32. 208 Ibid., str. 34. 209 Ibid., str. 26. 210 Ibid., str. 26. 60 Evroza – Kritika novega evrocentrizma njihovi (þal pogosto stereotipizirani) opisi in zanimivosti, pa tudi natanèni temeljni geografski, demografski, gospodarski ipd. podatki, znaèilnosti in seveda primerjave s Slovenijo (glej npr. Evropsko knjiþico, ki je izšla kot priloga k tematski številki Pila januarja 2004). Na drugem kanalu Radia Slove- nija je bila vsak teden na sporedu redna oddaja »Sredi Ev- rope« in njeno »vsebinsko izhodišèe so zmeraj stiène toèke s Slovenijo, bodisi skupne lastnosti, podobnosti, ironizacija le-teh, stereotipne sorodnosti in podobno« 211 . Zaèetek nove skupnosti potrebuje – po radikalnem pre- lomu s preteklostjo – tudi »mit rojstva« oziroma ustanovit- veni mit, od katerega se zaène ne le nova doba, paè pa tudi novo štetje èasa. Po publikacijah in govorih se je Evropa oziroma evropska integracija zaèela med letoma 1945 in 1950, torej iz genialne intuicije na koncu druge svetovne vojne (podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu) 212 . Tipièno kronologijo najdemo v knjiþici Europe in 12 lessons, vkljuèuje pa zametke ideje, prvo zdruþitev, dopolnjevanje gospodarske integracije s politiènimi in kulturnimi integracijami, nove širitve in institucionalne rešitve itn. 213 V veèini teh tekstov se ponavljata teleološki formuli koraki k… ali kljuèni datu- mi v …, pa tudi odslej 214 ali od jutri 215 . Prvega maja da bodo Evropejci dosegli prelomnico v evropski zgodovini; to bo zaèetek nove dobe miru in blaginje v vseh petindvajsetih drþavah (irski premier in predsedujoèi ez) 216 . T udi primat glede èasa oziroma trenutka zadnje širitve ez je bil pomemben: med Rimom in Luksemburgom se je raz- vnela manjša polemika, katera polnoè med 30. aprilom in 1. majem bo prava: po rimskem èasu (leta 1957 je bila prav tam podpisana Rimska pogodba, ustanovni akt skupnosti) ali po luksemburškem èasu (tam izhaja Uradni list EZ). Odveè je seve- da pripomniti, da sta oba v istem èasovnem pasu, srednjeev- ropskem. T akrat naj bi se torej vse zaèelo na novo, piše se nov evropski èas oziroma naše belgijsko leto 217 (eden izmed tipiènih èasopisnih naslovov se glasi Nova, evropska era turistiène in- dustrije) 218 . Oèitno pa se znova uèimo tudi èrkovati, vsaj po skupnem naslovu šestdesetih kratkih prispevkov, ki so bili 211 Andrej Stopar, »Kako bo poslej eu odmevala v programih Radia Slovenija?«; Medijska preþa, 19/marec–april 2004, str. 29. 212 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 26. 213 Avtor je Pascal Fontaine; European Comission; 2004; str. 57-62. 214 Glej npr. tipièni uvodni stavek èlanka o »Sloveniji v oèeh tujih turistov«: Doslej so Slovenci odkrivali svet, od letos tudi svet intenzivno odkriva Slovenijo (Delo, Sobotna pri- loga, 21. avgust 2004, str. 14). 215 Npr. Od jutri Tromeja niè veè tromeja (Delo, 30. april 2004, str. 7). 216 Delo, 30. april 2004, str. 5. 217 Pil, januar 2004, str. 8. 218 Delo, 30. april 2004, str. 5. 61 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma del najbolj poslušane dnevnoinformativne oddaje Druga ju- tranja kronika Radia Slovenija: Evropska abeceda. Takšni konstrukti in samo obredje vstopa so dosegli vrhunec na predveèer širitve, 30. aprila: v slavnostno oza- ljšanih slovenskih mestnih središèih pa tudi na podeþelju, na nekaterih mejnih prehodih in na turistiènih toèkah so nastopale plesne, gledališke in glasbene skupine, vrstile so se prireditve in proslave, pohodi, kresovanja, baklade, pokanje moþnarjev, konèevali so se razni nateèaji, parade pihalnih orkestrov, nastopi pop, etno in narodnozabavnih ansamblov, slovesne maše ipd. 219 Na planinskih vrhovih in postojankah so sveèano razvijali slovenske in evropske zastave. Zbrane so nagovarjali najvišji slovenski politiki (v Ljubljani »slo- venski« evropski komisar, þupanja idr.), obvezen slavnostni dekor so bili otroci (Na mejah z vsake strani enako število!), da ne omenjam zdruþenih pevskih zborov, godb na pihala ipd. 220 Èlani Mladega foruma zlsd so po slovenskih krajih trosili letake s simbolom Osvobodilne fronte in pripisom Strpnost – temelj Evropske unije. Opolnoèi je v Ljubljani za- donela evropska himna, konèalo se je z velikim ognjeme- tom in praznovanjem, dvignjena je bila evropska zastava 221 . Obreþja Ljubljanice so bila prav za to priloþnost osvetljena, dobro kapljico so þe èez dan ponujali slovenski vinarji, ki so jih spremljali rokodelci in harmonikarji. Evropske zastave v trgovinah so kmalu pošle kot sveþe þemljice, kar naj bi bil nedvomen dokaz, da smo jo dobro sprejeli. Najbolj neuèakani so celo jeli lepiti modro-rumene evropske nalepke na stare registrske tablice svojih motornih vozil. Þe prejšnji veèer, 29. aprila, je bila za celoten slovenski politièni vrh, takratne in nekdanje poslance in þupane in za diplomatski zbor v Sloveniji slovesna seja drþavnega zbora: slavnostni govornik je bil njegov predsednik, Roþmarinke so odigrale slovensko in evropsko himno, nastopali so še skupina Pinocchio, uèenci ene izmed ljubljanskih glasbenih šol in Oto Pestner, izobesili so obe zastavi. Na sam dan evropske zdruþitve je bilo slovesno na mejnih prehodih z evropskimi sosedami; simbolièno so odstranjevali ograje, dvigali zapornice in evropsko zastavo, druþno prepevali evropsko himno ipd. Posebno še na Peèi na tromeji z Avstri- 219 Impresivni spisek nekaterih prireditev, urejen po abecednem vrstnem redu prizorišè, je dostopen na http://www.uvi.si/slo/koledar/obelezitev-vstopa/slovenija/slovenske- obcine/index.print.html (dostop 21. avgust 2004). 220 Podobno je bilo tudi v drugih novih èlanicah: vrstile so se prireditve s simptomatiènimi imeni, kot so Evropa brez meja, Sosedje brez meje ali Skupaj v Evropi. 221 Proslava je bila tudi v prestolnici predsedujoèe v ez, Dublinu, v parku Phoenix: go- vore so imeli nekateri najvišji voditelji institucij ez, sledili so slovesni obredi raznih veroizpovedi in slavnostni dvig zastav novih èlanic. 62 Evroza – Kritika novega evrocentrizma jo in Italijo (z udeleþbo slovenskega premiera, avstrijskega kanclerja in – zaradi odsotnosti, baje bolezni italijanskega premiera – ministra za deþele, þupanov Kranjske Gore, T rbiþa in Podkloštra in vrste drugih politikov), kjer so odkrili širitvi posveèeni spomenik, nastopal je tudi jeseniško-kranjskogor- ski pihalni orkester. Kakor je þe bilo omenjeno, so slovenske in avstrijske obèine na skrajnem zahodu skupne meje na po- budo društva Pozdravljen, sosed organizirale skupno prireditev, katere del so bili sveèani nagovori in maša v treh jezikih. Po poroèanju medijev so na Koroškem iz petih sloven- skih in štirih avstrijskih obmejnih obèin simbolièno usta- novili Deþelo pod Peco, slovesno je bilo tudi na Holmcu; tam so opolnoèi simbolièno dvignili mejne zapornice, izobesili evropsko zastavo in zapeli evropsko himno, prav tako na mej- nem prehodu Radelj, kjer je z udeleþbo lokalnih politikov in duhovnikov dvojezièni maši sledil kulturni spored. Praz- novanje v Gornji Radgoni je trajalo od 9. ure zjutraj do 10. ure naslednjega dne, torej simboliènih 25 ur za 25 drþav èlanic EU, prvi evropski zajtrk je bil ob zvokih budnice naprodaj za simbolièna dva evra 222 . Na Hodošu je bilo predvideno dvi- ganje mlaja in balona, kulturni program z obeh strani meje in govora þupanov Hodoša in Bajansenyja. Na slovensko- madþarsko-avstrijski tromeji je bilo prav tako veliko praz- novanje s kresovanjem, ognjemetom, glasbenimi izvajalci, govori politikov in sklepno baklado do tromejnika. V T olminu so na ta dan prenesli slovesno sejo o prazno- vanju obèinskega praznika (sicer je mesec dni pozneje), da se je èasovno ujela z drugimi prireditvami (»euntuziastièni« lokalni novinar je vzhièeno zapisal, da so obèinski praznik pre- nesli na ta zgodovinski dan 223 , a to seveda ne drþi). Na tam- kajšnji glavni proslavi so govorili þupani Tolmina, Èedada in St. Georgena, peli so Odo radosti, organizirali koncerte, zabavni program, kresovanje, dviganje evropske zastave in ognjemet. Osrednja idrijska prireditev je imela naslov Idri- ja Evropi – Vsi cvetovi bodoènosti so v semenu sedanjosti, njen vrhunec pa je bilo razvitje 16-metrske zastave Evropske unije, za kar so poskrbeli tamkajšnji drugošolci. Pri Matajurju sta somaševala videmski in koprski škof, potem sta bila pohod z baklami na vrh in kulturni program. Na neki vinogradni- ški kmetiji v Brdih je malo po polnoèi iz stiskalnice prite- kel sok in iz njega je nastalo posebno vino, namenjeno po- sebnim priloþnostim: torej, veselo V EU s posebno kapljico 224 ! 222 Delo, 30. april 2004, str. 7. 223 Goriška, maj 2004, str. 2. 224 Ibid., str. 3. 63 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma Po sklepu škofov so opolnoèi doneli (ali pritrkavali) zvo- novi v slovenskih rimskokatoliških cerkvah: tako so hoteli poudariti kršèanske korenine Evrope 225 , v ljubljanski stolnici je bila sveta maša za domovino, pred mariborsko pa evropsko slavje. Ipd. ipd., da ne naštevam preveè: skratka, vsepovsod se je kaj dogajalo 226 . Integracija – inspiracija!: vstop v ez je oèitno zelo pre- sunil in navdahnil tudi nekatere umetnike in estradnike. Ljubljansko proslavo je s slikanjem v þivo na platno velike- ga formata ovekoveèil slikar Zmago Modic; slika je bila po- tem na ogled v ljubljanski mestni hiši. Oto Pestner je prav na dan vstopa izdal teþko prièakovani album Mati Evropa (Dallas, 2004) z naslovno pesmijo tudi v anglešèini, z verzi, kot npr. V osrèju Evrope stoletja na svoji þe zemlji, na veènem prepihu kot trden viharnik na vrhu planine stojimo, vsi lepših dni si zdaj þelimo ... Društvo likovnih umetnikov Maribor je av- gusta tega leta na Ptuju razstavilo skupinski projekt avtor- skih video zapisov, posveèenih majski razširitvi Evropske unije na Slovenijo, z zgovornim naslovom Pozor zgodovina. V T rstu je bila na ogled fotografska razstava Tukaj Evropa; avgusta v Ljubljani predstavitev mednarodne akcije poezije na pla- katih, katere moto je bil transformacije, simbolizirala pa naj bi proces preoblikovanja Evrope (Slovenijo je zastopal Aleš Šteger); gostovanje festivala Vilenica na ljubljanskem gra- du je bilo septembra pod naslovom Pozdrav Evropi. Trþaški pesnik in pisatelj Marko Kravos je temu na èast spisal pe- sem z naslovom Aprilska revolucija 227 . Mesto nori: nihèe veè noèe na delo, v tovarne, pisarne. Vsi studenènico pijejo, sonène þarke prigrizujejo, s èešnjami se kitijo in oblaèijo v veter. Vsi legajo v travo in se ljubijo, ali plezajo na drevesa in tiho zrejo na morje. Pošte ne vedo kam s cvetjem, po telefonih donijo le pesmi, èasopise tiskajo na mlade liste 225 Druþina, 2. maj 2004, str. 12. 226 Goriška, maj 2004, str. 2. 227 Str. 4. 64 Evroza – Kritika novega evrocentrizma in politiki poslušajo, kako èebele brenèijo. Ta svet, tako noro pomlàjen, je novi svet, neskonèno odprt in revolucionaren. Vsak ga po malem þivi in sanja ta svet, tako èudovito pomladen. V Novi Gorici so bile uradne slovesnosti pod skupnim imenom Skupaj v Evropi - Insieme in Europa. Tam so tudi organizirali mednarodni gledališki festival Mej(ni) fest, ki naj bi oznanil zdruþitev dveh mest, in razne evropske glasbene, kulturne in športne prireditve, razstave, sindikalne shode in okrogle mize 228 . Pred novogoriško obèinsko stavbo so po- stavili 28 metrov visok mlaj, iznajdljiv goriški trgovec je na- tiskal majice s skupnim napisom EU in štirimi manjšimi, v italijanskem, slovenskem, furlanskem in nemškem jeziku Gorica – simbol nove Evrope. Osrednje uradne slovesnosti (ki da je imela pomen osrednje evropske sveèanosti 229 ) na skupnem trgu ob þelezniški postaji in otvoritve mozaika Franka Vecchieta 230 na njegovi sredi sta se udeleþila slovenski premier in predsednik evropske komisije, oba þupana, predsednik slovenskega parlamenta, predsednik deþele Furlanije - Julijske krajine in okoli šeststo visokih di- plomatov in pripadnikov politiènega in javnega þivljenja, spremljalo pa jo je veè sto novinarjev. Ljudske mnoþice (razen po tisoè petsto na vsaki strani, ki jim je bil dovoljen vstop) so morale ostati na varni razdalji in strogo zavarovano doga- janje opazovati na velikih ekranih. Lokalni èasopis je jedil- niku sveèanih gostov posvetil celo stran (Kaj so ugledni gostje veèerjali na Marku?) 231 , regijski pa »le« kakšno èetrtino 232 . 228 Omenjam izkljuèno tiste z »magièno« besedico evro, spisek je kljub temu zares dolg: planinski pohod Po poboèjih planote v Evropo, mednarodni nogometni turnir Zdruþena Evropa, mednarodni nogometni turnir EURO GO U-14 (S tisoè nogometaši v Evropo, je dogodek ovekoveèil naslov v Goriški, maj 2004, str. 3), mednarodni atletski miting Brez meja, Mednarodni odbojkarski turnir ob vstopu v EU; okrogla miza o izginjanju al- ternativ in Evropski uniji, okrogla miza Poloþaj dela in kapitala v Evropski uniji, vpliv širit- ve, prilagajanja na nove razmere ali odpor in spremembe, posledice globalizacije, sreèanje na temo Vizija sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi gledališèi po vstopu Slovenije v EU, predstavitev mednarodnega gledališkega projekta Uèenje Evrope; razstava in po- delitev priznanj Evropa v šoli 2003–2004, mednarodna uèilnica in videokonferenca na temo Mladi v EU, športne in zabavne igre mladih brez meja Pozdrav Evropi; semi- nar Širitev EU – delovanje in okrepitev sodelovanja esperanto organizacij v Sloveniji, Ita- liji, Avstriji in na Madþarskem, multimedijska projekcija podvodnega sveta Vodan za Evropo itn. itn. 229 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 3. 230 Osnova tega mozaika je, po avtorjevih besedah, èrni in beli granit, ki naj simbolizirata trdnost Evrope (Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 55). 231 Goriška, maj 2004, str. 13. 232 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 7. 65 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma Po kulturnem programu umetnikov z obeh strani »izginjajoèe meje«, ki so izvajali dela slovenskih in itali- janskih avtorjev (med drugim so recitirali tudi navedeno pesem), so odkrili mozaik in sredi njega so se sreèali þupan, predsednik slovenskega parlamenta in – kot se za vsako pra- vo politièno obredje spodobi – kopica otrok. Nato so zaigrali himni obeh drþav in potem, opolnoèi, še evropsko, po njej je bil ognjemet: evropska »fešta« se je nadaljevala do jutra in še v naslednjih dneh 233 . Slovenski in italijanski sindika- listi so na istem kraju priredili veliko skupno prvomajsko manifestacijo. Naslednje jutro, prvo jutro, ko se je Slovenija prebudila kot enakopravna èlanica EU, so ljudi iz toplih postelj dvignili ubrani zvoki Goriškega pihalnega orkestra, ki so mu lahko z zanimanjem prisluhnili 234 . Ob tej priloþnosti je novogoriški þupan predsedniku ev- ropske komisije simbolièno podaril kos nekdanjega mejnega zidka (z oèitnimi asociacijami na suvenirje iz podrtega ber- linskega zidu) 235 . Ta je potem v knjigo èastnih gostov lahko vzhièeno zapisal Dolgo let sem èakal, da pade zadnji zid in iz- javil Uspelo mi je, da sem doèakal, da bo ta zid padel 236 , gori- ški þupan omenja padec »zidka« 237 , predsednik italijanskega sindikata cgil je govoril o tem, da danes podiramo zadnji zid v Gorici, predsednik drugega, uil, da danes padejo še zadnji simbolièni zidovi 238 , podtajnik na italijanskem zunanjem mi- nistrstvu pa, da pada zid, ki nas je hoèeš noèeš delil 239 . Edini problem, ki pa oèitno ni motil mitotvorcev podiranja zidov v Evropi, je, da zidu v zadnjih desetletjih tam dejansko sploh ni bilo! Vsak Novogorièan ali Gorièan, þiveè ob þe veè kot trideset let imenovani odprti meji/confine aperto, ve povedati, da med mestoma zraven þelezniške postaje pred padcem zidu ni bilo nikakršnega zidu, ampak zgolj èisto navadna þièna ograja na nizkem betonskem podstavku, podobna tistim, ki loèujejo vrtove med stanovanjskimi hišami. Dodati je treba, da so celotno prireditev spremljali pro- testi skupin Nevidnih globalne Evrope, Dost’je, goriške 233 Prav ironièno, naslednji dan je na tem trgu nastopil izvajalec, ki je mednarodno uspel prav z hibridizacijo balkanskih godb in sodobnih rock in pop standardov, Go- ran Bregoviæ. 234 Goriška, maj 2004, str. 3. Huh, podobna, dobesedno »narodno–buditeljska« praksa gromkega promenadnega marširanja godbe na pihala na zgodnje prvomajsko jutro nas je »razveseljevala« þe v èasih partijskega enoumja … 235 Podobno simbolièno so pred leti, ob podpisovanju schengenskega sporazuma, podpis- niki simbolièno smeje »þagali« obmejno rampo, na katero so bile nalepljene zastave drþav podpisnic. 236 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 6. 237 Ibid., str. 31. 238 Ibid., str. 41. 239 Ibid., str. 26. 66 Evroza – Kritika novega evrocentrizma Mladinske iniciative, izbrisanih, Neposlušnih in raznih anarhistiènih skupin z obeh strani meje, ki so opozarjali tudi na nevarnosti idealiziranja podobe ez, na ksenofobijo in ekskluzivizem, zahtevali so resnièno odpiranje meja, ena- kost za vse in na popravo nekdanjih krivic. Nazaj v dominantni metadiskurz. Èasopisni naslovi so bili v tem èasu v evropsko modro-rumeni barvi (recimo Þurnala, katerega naslov je obièajno rdeèe-bel). Usodnos- tna retorika je zvenela na vsakem koraku: vstop Slovenije v ez namreè ni zgolj dogodek tedna, temveè tudi meseca, leta in desetletja. Ali tudi stoletja, bo pokazal èas. Kmalu bo jasno … 240 Predsednik evropske komisije je rekel, da smo na pra- gu zgodovinskega trenutka, pomembnega za Slovenijo in Evro- po kot celoto. 241 Sinonimi za ta »eupohalno« širitev so bili: trenutek veselja in zaupanja (italijanski predsednik) 242 , Veliki Pok 243 , Vstop (torej z veliko zaèetnico) 244 , najlepši dan v mo- jem politiènem þivljenju (predsednik evropske komisije) 245 , izjemen zgodovinski dogodek (predsednik sds) 246 , nedvomno zgodovinski evropski datum 247 ; nov zaèetek (direktor urada vlade rs za informiranje) 248 , dan sreèe 249 , evropski praznik 250 , zdruþitev Evrope 251 , veliko zadovoljstvo 252 , zaèetek novega po- glavja (veleposlanik ez v Sloveniji) 253 , veliki dogodek za naš narod in domovino 254 , zgodovinski ter politièni doseþek (zuna- nji minister) 255 , širitev, ki je resnièno zgodovinska (minister za evropske zadeve) 256 in zgodovinski trenutek 257 . Simptomatièno je bilo tudi samo ponazarjanje vstopa v Evropo. Nastala je, prviè, retorika izrekanja dobrodošlice starih èlanic oz. institucij, ki so z, drugiè, gostiteljsko vehe- menco paternalizirale »prišleke«, »nove evropske goste« v Evropi. Najprej o dobrodošlicah: eden izmed govornikov 240 Þurnal, 30. 4. 2004, str. 2. 241 EU je tu!: Vodiè za nove drþavljane Unije, Delegacija Evropske komisije v rs in Urad Vlade rs za informiranje, 2004. 242 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 3. 243 Þurnal, 30. april 2004, str. 2. 244 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 4. 245 Ibid., str. 3. 246 Þurnal, 30. april 2004, str. 27. 247 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 40. 248 Slovenija v Evropski uniji? 178 odgovorov o vkljuèevanju Slovenije v eu; Urad Vla- de rs za informiranje; 2003, str. 5. 249 Gazeta Wyborcza, 30. april – 3. maj 2004, naslovnica. 250 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 5. 251 Oglas za firmo Vattenfall, Rzeszpospolita, 30. april – 3. maj 2004, zadnja stran prazniène priloge. 252 Posebni dodatek Rzeszpospolita Europejska, 30. april – 3. maj 2004, str. 4. 253 Druþina, 2. maj 2004, str. 7. 254 Ibid., str. 12. 255 Þurnal, 30. april 2004, str. 19. 256 Dobro jutro, Evropska unija (STADTjournal, Dobro jutro), april 2004, str. 3. 257 Goriška, maj 2004, str. 2. 67 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma na novogoriško-goriški slovesnosti, podtajnik na italijan- skem zunanjem ministrstvu, je sosede pozdravil z Slovenija, dobrodošla v Evropski uniji, dobrodošla Nova Gorica … 258 , tr- biški þupan z Dobrodošla Slovenija v Evropi! 259 , na drugi stra- ni pa podobno tudi þupan Gradca (Njegovo mesto prisrèno pozdravlja svoje sosede!) in Pliberèani, ki so ob širitvi ez pripravili velik koncert z naslovom Dobrodošli. Obèinske ali krajevne oblasti iz starih èlanic so sosednjim iz novih simbolièno izroèale evropske zastave. Dobrodošlice novinkam so bile tudi v reklamah: bel- gijska finanèna skupina kbc, ki deluje v banèništvu, zava- rovalništvu in upravljanju premoþenja in je najveèja to- vrstna skupina v srednji Evropi (pri nas sodeluje s Skupino nlb), je bralcem tiskanih medijev od Slovenije do Baltika na predveèer širitve èestitala z besedami Z jutrišnjim dnem se bo Evropa razširila. Dobrodošli! in V skupini KBC smo veseli, da vas pozdravljamo v novi, razširjeni Evropski uniji; na sliki pa je motiv dviganja evropske zastave. Goriško veènamensko podjetje iris Isontina izreka dobrodošlico podjetjem za javne sto- ritve, ki vstopajo v Evropsko unijo, s seveda obveznim evro- dekorjem (plapolajoèim praporom Evrope in seznamom no- vih èlanic). Podobno dobrodošlico Sloveniji v zdruþeni Evropi izrekata slovenski zamejski banki (to je, skupaj z odlomkom iz Prešernove Zdravljice, seveda zapisano znotraj evropskega zvezdnega oboda), pa tudi vodstvo Banca FriulAdria þeli Sloveniji dobrodošlico ob vstopu v Evropsko unijo. Navedel bom še nekaj primerov: Prisrèno dobrodošli v novi Evropi (avstrijski Shoppingcity Seiersberg), klientom iz Slovenije èestitamo ob vstopu v Evropsko unijo (supermarket Dimeglio iz okolice Zgonika ob meji), Dobrodošli V EU (re- klamni katalog podjetja Quelle, pravopisna napaka je v ori- ginalu), Pozdravljen, sosed. Strankam iz Slovenije èestitamo ob vstopu v Evropsko unijo (diskont ilDi iz Repentabra), Welcome Slovenia! in potem spodaj, z dve tretjini manjšimi èrkami še Dobrodošla Slovenija! (graška visoka strokovna šola Campus 02 pozdravlja) 260 , Slovenija – dobrodošla v EU (ena izmed pri- reditev na graškem sejmu 20. aprila 2004), Dobrodošli v EU! (firma Humanic), Dobrodošli v novi EU! (Gospodarska zbor- 258 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 5. Seveda je bil tudi temu ravno naspro- ten pogled, ko namreè Slovenija þeli dobrodošlico Evropi: koprski þupan je na priloþnostnem govoru izjavil Vrata so zdaj odprta, naš dom je danes tudi Evropa. Dobro- došla Evropa! (Ibid., 11). 259 Ibid., str. 12. 260 Prav po leninsko imperativna (Uèiti se, uèiti se in znova uèiti se!) je tudi njihova dik- cija: spet, najprej v anglešèini in potem v pol manjšem tisku tudi v slovenšèini, Ne- prestano mislite na jutri! Neprestano se uèite za prihodnost! Neprestano delajte za novo Evropo! . dobrodošli, novi kupci! 69 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma nica avstrijske Štajerske), Dobrodošli v Evropski uniji (Bank bph), Dobrodošla Slovenija! (To je vošèilo Austrian Business Agency, …), Nazdravljam drþavam vzhodne Evrope (pridelo- valec vina iz italijanskega dela Brd – Collia) ter Dobrodošla Slovenija! (urednik zamejske revije Nedelja, enako Banca di Cividale) 261 . Banca Popolare FriulAdria ravno tako pozdrav- lja vstop Slovenije v Evropsko unijo, ikea s Švedska pozdravlja svojo novo sosedo Slovenijo!, ki nam jo prinaša letošnji prvi maj, študenti goriške fakultete za mednarodne in diplomatske znanosti sid so novincem na goriški slovesnosti zaþeleli do- brodošlico v Evropi itn. itn. Navsezadnje pa je dobrodošlico lastni drþavi zaþelela Sreèka Evropa Športne loterije Slove- nije, ki se je propagirala z gesloma Dobrodošli v skupni Evropi z najsvetlejšo zvezdo med sreèkami – sreèko Evropa in Za nov zaèetek – evro zadetek!: dobitek 100 evrov èaka vsakogar, ki sestavi besedo EVROPA! Evropa torej izreka dobrodošlico, Slovenija odzdravlja: Dober dan Evropa! (oglas zlsd) in Pozdrav Evropi (naslov ev- ropske priloge Þurnala in skupina slovenskih pevk in pevcev na slovesnosti na Peèi), Dobro jutro, Evropska unija (naslov- nica slovensko-avstrijskoštajerske publikacije STADTjour- nala in Dobrega jutra, natisnjena v slovenšèini) 262 . Ni torej nakljuèje, da je predsednik evropske komisije v uvodnem nagovoru z naslovom Spoštovani novi sodrþavljani Evropske unije dvakrat omenil prikljuèitev novih èlanic 263 , namestnik deþelne glavarke avstrijske Štajerske pa pridruþitev in pri- stop 264 . Pravzaprav so besede pridruþevanje, vkljuèevanje in pristop uporabljali þe ves èas (Evropski sporazum o pridruþitvi, Strategija za vkljuèevanje v Evropsko unijo, pristopna pogajanja). Na drugi strani pa so nove èlanice uporabljale prijaznejše in bolj emancipirane izraze, kot so pribliþevanje, vstopanje in èlanstvo (npr. Vstopili smo v Evropsko unijo 265 ). T udi referen- dumsko vprašanje 23. marca 2003 v Sloveniji je vsebovalo formulacijo postati èlanica (Ali se strinjate, da Republika Slo- venija postane èlanica Evropske unije (EU)?). In drugiè, najbolj se je paternalizem Evrope do novink pokazal na samih simboliènih upodobitvah prikljuèitve/ vstopa, recimo na naslovnici brošurice EU je tu!: Vodiè za nove drþavljane Unije. Na njej stoji predsednik evropske ko- 261 Druþina, 2. maj 2004, str. 11, Primorski dnevnik, 2. maj 2004, str. 44. 262 Tudi oglas za omenjeno Schumanovo prireditev v Varšavi je vabil z Dober dan, Evropa. 263 EU je tu!: Vodiè za nove drþavljane Unije; Delegacija Evropske komisije v rs in Urad Vlade rs za informiranje, 2004. 264 Dobro jutro, Evropska unija (STADTjournal, Dobro jutro), april 2004, str. 4. To je pravzaprav pristop, je ugotovila tudi þupanja Spielfelda (ibid., str. 23). 265 Goriška, maj 2004, naslovnica. 70 Evroza – Kritika novega evrocentrizma misije, sodobno klasièno obleèen, nosi kravato z evropskim motivom z razširjenimi rokami in prièakuje dekle in fanta v tradicionalni, slovenski narodni noši, s slovensko zasta- vo v roki, ki se mu bliþata; okoli njih so razporejeni kamere in obèinstvo, ki naklonjeno spremlja ta dogodek. Nasploh je ta dvojnost – stereotipno, kmeèko ali narodno obleèeni »Ruritanci«, »skorajda-þe-Evropejci« stopajo h klasièno obleèenemu »staremu Evropejcu« – pogosta v vsej desete- rici. T akšno promocijo z regresijo v folkloristièni videz izpred poldrugega stoletja si je v Bruslju privošèilo tamkajšnje slo- vensko veleposlaništvo: znameniti kip »lulajoèega deèka« v novi, slovenski narodni preobleki so dan pred slovesnim do- godkom lahko obèudovali 266 domaèini in turisti. V ta namen so razdelili letake 90.000 gospodinjstvom, happening so do- polnili nastopa folklornega ansambla in komornega zbora ljubljanske glasbene akademije in obvezna pokušina sloven- skih dobrot, vse skupaj pa je kot v kakšni nadrealistièni gro- teski dopolnil omenjeni zagorski ultramaratonec, ki je po poroèanju medijev ravno takrat prihitel v Bruselj (in izroèil slovensko zastavo nekemu evroposlancu, komisarju za raz- iskave pa simbol njegove obèine). per aspera ad astra 266 Delo, 30. april 2004, str. 3. 71 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma Pogost je tudi motiv »vzpona« 267 : èe nas, reèeno z Ar- chibaldom Josephom Croninom, »zvezde gledajo z neba«, se je treba k njim povzpeti! Na naslovnici knjiþice Slove- nija v Evropski uniji? 268 se mora prihodnji Evropejec povz- peti na lestev, da lahko prispeva svojo novo malo rumeno zvezdico v krog starih velikih rumenih zvezd. Karikatura iz enega izmed varšavskih študentskih èasopisov tudi pri- kazuje »poljsko stopnišèe«, na katero se je treba povzpeti, da bi dosegli evropski zvezdni obod 269 . Slovensko zunanje ministrstvo je izdalo publikacijo o slovenski poti v EU z na- slovom Vzpon med evropske zvezde. Na eni izmed karikatur v knjiþici Europe in 12 lessons (str. 7) se moški – ki je videti precej robotsko, z rokami ob telesu in zaèaranim pogledom – vzpenja po modrem stopnišèu in za samo pušèa sledove v obliki rumenih zvezd. Novi Evropejci so torej prikazani kot v tradicionalna oblaèila odeti pritepenci, ki se morajo šele »povzpeti« v klub odliènih. Za kar pa so hvaleþni, kot se je – med mnogimi podob- nimi – glasil slogan športne megatrgovine Decathlon, ki je ob vstopu zniþala cene: Hvala ti, Evropa. Dan po uspešnemu referendumu na Poljskem junija 2003 – ki je bil sicer do kon- ca negotov – so na naslovnicah dnevnikov objavljali zahvale evropske komisije Poljakom za ugoden rezultat Dobrodošla in hvala ti, Poljska!, eden izmed poljskih komentatorjev je vrnil kurtoazijo s Hvala ti, Bruselj 270 . Na naslovnici prazniène pri- loge poljskega dnevnika Rzeszpospolita je naravnost mitska slika: pred druþino z dvema otrokoma, ki so slikani v hrbet, uradno obleèen moški s poslovnim kovèkom v roki (zraven njega je tudi zadrþano, v kostim obleèena þenska z mapo pod roko) odgrinja modro zaveso s komaj nasnovanimi belimi zvezdami, ki odpira dolgo cesto v nekakšno urejeno trav- nato ravnico z visokimi drevesi in jasnim nebom z oblaki, razvršèenimi v evropsko obliko: to da je Naša Evropa 271 . Po- dobno je tudi v knjiþici Europe in 12 lessons (str. 3); nasme- jano dekle odgrinja teþke modre zavese z rumeni zvezdami 267 Vzpon, pohod na vrh, osvajanje višav je nasploh del mitološkega repertoarja vsake nove mitologije, recimo v nacionalnih (nacionalni vzpon, rast nacionalne identitete ipd.), in to se je v srednjeevropskem prostoru simbolièno manifestiralo zlasti v obliki vzponov na še neosvojene gorske vršace, zlasti pred planinci »nasprotnega« naroda (glej Šavrovo primerjalno analizo »alpske kulture slovenstva«, 2004). Podobne ele- mente najdemo tudi v teoloških konstruktih (vzpon k bogu, k Resnici ipd.). 268 Isto tudi na str. 35. Glej tudi Pascal Fontaine; Europe in 12 lessons; European Comis- sion; 2004; str. 24. 269 Gazeta studencka, 15. april 2004, str. 6. 270 PAP, 8. junij 2003. 271 Evropa »iz oblakov« je tudi na razglednici z naslovom Generacija da!, ki vabi na ev- ropski referendum junija 2003. Nebeškost Evrope torej, ki jo lahko postavimo ob bok drugim nebeškim skupnostim iz zakladnic nacionalnih mitologij (npr. nebeška Srbija). 72 Evroza – Kritika novega evrocentrizma in tako se odstira pogled na sonèno krajino »tam onstran«. Na naslovnici prazniène Gazete Wyborcze je prav tako poved- na karikatura: ponosno, dendijevsko zravnani »Evropejec« samozavestno pozdravlja po postavi niþjega, nesprošèenega, rahlo pripognjenega »prišleka« z Well, come. T orej, Evropa ne prihaja naproti, ampak nas prijazno prièakuje in prikljuèuje, medtem ko smo mi naivno preprièani, da se sreèujemo kot prijatelji in enakopravni partnerji. euldorado Vkljuèitev v Evropo naj bi prinesla sprostitev, osvobo- ditev, na to asociira pogosti motiv spušèenih balonov: re- cimo balonarskega tekmovanja v Krakovu v dneh vstopa v ez pod naslovom Nebo odprte Evrope; rumeno-modri balon se dviga proti modro-rumeni evropski zastavi. Podobno je bilo v oglaševalski akciji DrogerieMarkta, v kateri med ba- loni v barvah zastav nekaterih novih èlanic opazimo tudi evropskega, modrega z zvezdami. 73 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma europe is in the air Vstop oziroma prikljuèitev je bil še poudarjen oziroma nadgrajen z upodobitvijo, ki svari, da ne bomo mogli èez drþavno mejo, èe bomo ostali zunaj Evrope. Èlanstvo v ez naj bi odpravilo meje (kar seveda ni popolnoma res, saj mej- ne kontrole ostanejo do popolne vkljuèitve v schengenski sistem): drugi, drþavljani neèlanic EU pa bodo ostali na me- jah. Takšno logiko prikazujejo karikature v brošuricah EU je tu!: Vodiè za nove drþavljane Unije in Slovenija v Evropski uniji? (v drugi se dvakrat omenja celo, pazite na sintagmo, »vdor tujcev«!) 272 in poljski letak za referendum junija 2003: na prvi strani je, ob pozivu Glasujte za! upodobljena druþina, ki se v poravnani vrsti odpravlja na referendum: ponosni in mirni oèe s poljsko zastavo v roki in z zaprtimi oèmi, prav takšna mati z evropsko zastavo, zaskrbljenega dedka široko odprtih oèi pa tja potiska vnuk. Na drugi strani pa je situacija »zaprte meje«: Poljaki stojijo pred mejo, zaprto z zapornico, policist si ogleduje njihove dokumente, in oèitajo si, da ta meja bi lahko bila odprta … Dalje, mejna rampa med EU in HR je karikirana kot strog in jezen obraz policista 273 . Dnevno èasopisje je zgodovinsko dogajanje konec apri- la in na zaèetku maja 2004 poèastilo z evropskimi priloga- mi 274 , s posebnimi številkami, tudi brezplaènimi, z nagradni- mi kriþankami z vsebino in naslovi tipa Glavna mesta novih èlanic EU ali z gesli v njih Nove èlanice Evropske unije. Glav- na nagrada za pravilno rešeno kriþanko v glasilu sls je bila brezplaèna ekskurzija z obiskom poslanca SLS v Evropskem 272 Str. 39 in 90, 91. 273 Pil, januar 2004, str. 17. 274 Na Delu so se pohvalili, da so slavnostno številko takrat prviè natisnili na novi rota- ciji, vso v barvah. 74 Evroza – Kritika novega evrocentrizma parlamentu. Razne institucije in društva so pripravljali semi- narje in teèaje ter z njimi zainteresirane seznanjali o novih moþnostih, ki jih daje ez (npr. Center Evropa o zaposlitve- nih), organizirali so razne delavnice (denimo Vision Slovenia ali Challenging Identity – Balkan’ s Future in EU), predstavniki evropskih sluþb so gostovali na šolah, gospodarskih zdruþenjih, društvih itn. Center Evropa je v okviru rednih Evropskih sred organiziral okrogle mize, predstavitve knjig ipd. V nekaterih galerijah in muzejih so se vrstile predstavitve ez in njenih èlanic (npr. v Mestnem muzeju v Ljubljani so bili januarja in februarja 2004 Nacionalni tedni drþav evropske skupnosti, pa razstava Ljubljana v evropskih oèeh). meje evrope brez meja 75 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma Èasopisi in razne publikacije so objavljali nekakšne »hitre teèaje preþivetja« v ez (z naslovi tipa Kako Evropska unija deluje?, Zakaj v Evropsko unijo?, Vse, kar ste vedno þeleli vprašati ... ali Nekaj napotkov za þivljenje v novi skupnosti po 1. maju). Center Evropa in Informacijski center delegacije evropske komisije v Sloveniji sta tako izdala tanko brošu- rico z naslovom Evropska unija odgovarja na vaša vprašanja (2003), v kateri je nanizanih okoli 25 najpogostejših vpra- šanj o delovanju ez (v stilu Zakaj se Evropska unija širi, Na katerih podroèjih bo Slovenija morala prenesti del svojih suve- renih pravic na Evropsko unijo, Koliko nas bo stalo èlanstvo v EU? in seveda Bo slovenšèina v Evropski uniji enakopravna z drugimi evropskimi jeziki?); nanje so odgovarjali kar avtorji sami, najpogosteje v enem stavku. hitri teèaj evrope Da bi bil tovrstni evrocentrièen metadiskurz zares uèinkovit, je bilo treba misliti tudi na generacijsko dimen- zijo. Posebna pozornost je bila namenjena najmlajšim: za- nje je urad vlade rs za informiranje izdal (in od leta 2000 þe petkrat ponatisnil!) posebno publikacijo z naslovom Evro- popotnica, ki da jim bo pribliþala Evropsko unijo in vsako iz- med njenih èlanic (nagovor je zelo neposreden: Zate je Unija pomembna, ker bo vplivala na tvoje þivljenje, saj boste ti in tvoji prijatelji tisti, ki boste v njej þiveli, se šolali in hodili v sluþbo) 275 . Na vsaki strani so tudi nekaj nalog, kakšna kriþanka, igra povezovanja pojmov, labirint, dopolnjevanka, pobarvanka ali vprašanja (navajam le nekatera: Kaj je to direktiva?, Kdo je idejni oèe evropskega zdruþevanja?, Ali bi ti ali kateri od tvojih 275 Str. 3. 76 Evroza – Kritika novega evrocentrizma sošolcev in sošolk znal zaigrati/zapeti Odo radosti?, Katere pogoje mora izpolnjevati posamezna drþava za èlanstvo v EU?, Pobarvaj drþave, ki mejijo na EU., V èem se kaþejo prednosti notranjega trga Evropske unije?, Obkroþi tiste drþave, ki so vèlanjene tako v EU kot NATO.), na priloþeni poli so pravilni odgovori nanje, na koncu pa še slovarèek najpomembnejših izrazov. Grafièna podoba knjiþice je sicer vedra, privlaèna, barvita, njena rdeèa (hm, pravzaprav rumena) nit so »razigrane« evropske zvezdice. Potem, evropske drþave so bile na kratko predstavljene tudi na platnicah šolskih zvezkov. V meseèni prilogi Druþine 276 pa je bil najmlajšim v zgodbici Pri Mariji smo povsod doma vstop Slovenije v ez predstavljen takole: mati na koncu Mojci pojasni, da bomo v Evropi skupaj delali za dobro in se vsi tudi imeli dobro. Ta jo vpraša nazaj: »Tako kot pri Mariji?« »Tako nekako, ja,« se je mama zamislila in se spomnila dvanajsterih zvezd z zastave zdruþene Evrope, zvezd, ki so vzete iz zvezdnega venca okoli Marijine glave. Bog nam daj sreèo, je zaprosila in poboþala Mojco po glavi. marijina evropa Za uèenci niþjih razredov osnovne šole so bili na vr- sti tisti iz višjih. Tematska številka Pila januarja 2004 je imela naslov Evropsko popotovanje. Tudi tu je bila metoda preprièevanja interaktivna: recimo test Evropa, prihajam! (za najbolj vedeþne naj bi veljalo: Z mislimi si þe davno v Bruslju, tako da niti tebi ni veè jasno, zakaj sploh še èakamo z vstopom 276 Naša druþina, maj 2004, str. 18. 77 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma v Evropsko unijo) 277 , EU zanke in uganke, priloþene nalepke je bilo treba nalepiti na zemljevide, zraven so bila navodila za brskanje za tovrstnimi informacijami na spletu, pa vpra- šanja in odgovori o ez z naslovom EU – kdaj, kaj, kako, za- kaj? 278 , dopolnjevanke, rebusi, kriþanka Evropski kriþkraþ ipd. V labirintu je bilo treba najti pravo pot Slovenije do Evropske unije, ki je dolga in naporna: prva postaja v labirintu je þelja po vstopu, za njo vloga prošnje za èlanstvo v EZ, za to poga- janja za vstop in uvrstitev med kandidatke, predzadnja posta- ja je podpis pogodbe o pristopu, cilj pa je 1. 5. 2004 Slovenija vstopi v EU 279 . Predstavljeni so bili razni Evropski projekti, ki so spodbujali sodelovanje z osnovnimi šolami iz ez na športnem, kulturnem, umetniškem, izobraþevalnem in se- veda tudi kulinariènem podroèju (katerega konèni izdelek je kuharska knjiga receptov tradicionalnih jedi iz vseh deþel z besedili ljudskih pesmi) 280 . eugankarski kotièek 277 Pil, januar 2004, str. 7. 278 Vprašanja se npr. glasijo Bomo v Sloveniji po vstopu v EU še vedno govorili slovensko in katere jezike bomo še potrebovali za sporazumevanje?, Bomo po vstopu v EU imeli sloven- sko ali evropsko drþavljanstvo?, Bomo Slovenci ali Evropejci?, Bomo še potrebovali potne liste?, Kateri so simboli EU? itn. (Pil, januar 2004, str. 16–19). 279 Pil, januar 2004, str. 49. 280 Ibid., str. 24. 78 Evroza – Kritika novega evrocentrizma Temu je sledil nagovor dijakom in študentom. V njim namenjenih èasopisnih prilogah in oddajah so se vrstile predstavitve ez, predvsem njihovih novih èlanic, pojas- njevanje prednosti vstopa vanjo, ankete in kvizi z naslovi tipa Kaj se bo spremenilo po današnjem dnevu?, Kaj prièakuješ od vstopa v EU? ali Koliko si Evropejec?, o tem se je govorilo v kontaktni oddaji Jasno in glasno ipd. V majski brezplaèni meseèni reviji Dela Maturant&ka so objavili rezultate an- kete med 45 (!) respondenti: na vprašanje, Kako se poèutiš kot Evropejec/ka? jih je odgovorilo isto kot prej 53 odstotkov, strah me je 33 odstotkov, navdušenih pa jih je bilo le šest odstotkov. Þe aprilska anketa med novogoriškimi dijaki in študenti je pokazala veèjo treznost kakor v dominantnem diskurzu: na vprašanje, ali nestrpno prièakujejo vstop Sloveni- je v Unijo, je trdilno odgovorilo le osem odstotkov, nikalno pa 62 odstotkov 281 . Tej ciljni publiki je bil namenjen tudi priroènik z zgovornim naslovom: Evropa – naša preteklost in sedanjost 282 . Podobne »interaktivnosti«, kakršno najdemo v ome- njenih medijih, se je domislila tudi lds, ki je aprila 2004 v zgibanki Kako lahko izboljšamo Slovenijo v naslednjih desetih letih vabila k nekakšni »prostovoljni anketi«: zainteresirani naj bi odgovarjali na ducat klišejskih vprašanj, vezanih na vstop v ez, tipa Þe veste, kje boste prièakali polnoè pred 1. ma- jem, tradicionalnim praznikom dela in zgodovinskim dnem vsto- pa Slovenije v Evropsko unijo? ali Katere tri vrednote vam naj- prej pridejo na misel, èe omenim Evropo? in takoj, na prejšnje nanašajoèe se naslednje vprašanje Kaj pa Slovenija? Po èem þelite, da bi nas Evropa najbolj poznala èez deset let? samo evropa Uvodna razlaga, da se za obsesivnim ponavljanjem Evropa, evropski, evropsko primerljiv ipd. skriva njena de- janska izvorna praznost, se najbolj kaþe tam, kjer se niti ne poskuša pojasniti, kaj to pravzaprav pomeni. V novem evrocentriènem metadiskurzu se pogosto ni niti identifici- ralo, kaj Evropa sploh je, kakšne znaèilnosti ima, kakšno je njeno »bistvo«, zakaj je npr. znaèilnost ali izdelek, èlovek, doseþek, kar koli, prav evropski. V nekaterih trgovinah so bili izbrani artikli oznaèeni z zastavicami ez in opremljeni z gesli, kot evropske cene, samo to. Ni se pojasnjevalo, kaj naj bi pravzaprav to pomenilo: da bili ti izdelki cenejši, da so bile 281 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 56. 282 Avtorica je Martina Boden, izšel je pri Mladinski knjigi, Ljubljana, 2004. 79 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma edino te cene take kot drugod po Evropi, da so to vseevropski artikli, da je to evropska prodajna akcija, praznik ali kaj po- dobnega? Tipièni primer je bilo npr. oglaševanje izdelkov v prodajni mreþi Interspar, za katere da so veljale evropske cene: geslo akcije, tudi na reklamnem materialu, je bilo Skupaj v Evropo. Ali pa Avtohiše Moste – Centra rabljenih vozil, na katerem je bilo geslo Nove evropske cene! Podobno je z gori- vom eurosuper in evrodiesel, na èrpalkah Petrola sta napro- daj kurilno olje in plin evropske kakovosti. Podobno je bilo na paketih fotokopirnega papirja s preprosto oznako , z Evro- kreditom Nove Ljubljanske banke, zavarovalnica Generali pa je ponujala novi evropski naloþbeni þivljenjski zavarovanji z imenoma Eurostock in Eurosafe. Pekarna Grosuplje je za- mesila Evro štruèko, ki da je popotnica v Evropo (s seboj naj bi jo vzeli med lepote Slovenije ali na najbolj oddaljene kotièke skupne Evrope, saj je prava popotnica). Sicer pa je Pivovar- na Union þe sredi devetdesetih propagirala pivo v novi, ev- ropski steklenici (ki je bila od oèitno neevropske drugaèna po oþjem vratu…). praznik neutopirjev Podobno je bilo tudi z imeni raznih prireditev, ki so oèitno morale vsebovati ime Evropa ali pridevnik evropski. Na starem ljubeljskem mejnem prehodu je bil septembra 2004 v organizaciji obèin Trþiè in Borovlje drugiè Evropski ples brez meja. Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju septembra 2004 sta bila na ogled Evropa in svet. Po Slo- veniji þe šest let prirejajo izobraþevalno-informativne ak- tivnosti (fotografske razstave, organizirane delavnice, pre- 80 Evroza – Kritika novega evrocentrizma davanja) Evropska noè netopirjev, njihov namen je varstvo v Evropi þiveèih netopirjev; v tem projektu sodeluje tudi Center Evropa. Samo da je evro! Evropa je inspirirala vizualno oglaše- vanje in oblikovanje celostnih podob; to se je recimo ka- zalo v obliki »utrinka« (»eutrinka«?) rumenih evropskih zvezd (npr. na reklami za Poslovni register Slovenije; na naslovnici aprilske številke glasila ljubljanskega nakupo- valnega središèa Citypark; v logotipu Euro Handball 2004, evropskega prvenstva v rokometu v Sloveniji; na naslov- nici albuma Kvinteta Dori Slovenija med zvezdami, prav tako tudi Meseènikov; v znaku firme Esimit; štiri evropske zvezde preèkajo belo-rdeèi obris Poljske v uradnem znaku propagandne akcije Poljska v Evropski zvezi v letih pred vkljuèitvijo; na avtobusih podjetja Izletnik Celje; na na- slovnici cd-rom Centuries of Europe – A Chronology of our Times 283 ; na drugi strani omenjene Knjiþne panorame dzs; v reklami podjetja kia Motors; zvezdice se kot oblak dima dvigajo iz pipe na karikaturi predsednika stranke sjn; najti ga je bilo mogoèe na naslovnicah knjig in publikacij o evropskih temah 284 ; na tablah ob gradbišèih, na katerih dela sofinancira ez, npr. v èeškem Frydek-Mistku; na panojih, ki vabijo na atletski miting Aly@Atletika avgusta 2004; osem zvezd je najti v evropskem obodu na škatlah obutve Pat Calvin Euro Polo; na plakatu za Evropsko noè netopir- jev Slovenskega društva za prouèevanje in varstvo netopir- jev) ali zgolj kot posamezne rumene zvezdice (npr. v znaku Centra Evropa ali vlaka Eurostar; v znaku avstrijske zvezne deþele Dolnja Avstrija; na prodajnih mestih kurilnega olja in plina pri Petrolu; v simbolu zlsd, na zadnjih evropskih volitvah tudi v logotipih sls in n.si, na zadnjih parlamen- tarnih volitvah – tokrat v rumeno-zelenem odtenku – v logotipu lds). Cel krog rumenih zvezdic pa se je pojavljal znotraj kakšnega drugega simbola (npr. modrega srca, ki je simbol poslanske skupine Evropske ljudske stranke in Ev- ropskih demokratov). Modro-rumena je bila spomladi 2004 modna, trendov- ska barvna kombinacija, to je oèitno iz teh primerov: mxi Delovodnik – elektronsko vodenje pošte oziroma dokume- tov ljubljanskega podjetja mxi Planet, logotip Dnevov po- 283 The Learning Company, Velika Britanija, 2000. 284 Npr. Za Evropo Roberta Schumana (Mohorjeva druþba, Ljubljana-Celje, 2004), Kul- turna politika v Sloveniji (fdv, Zbirka Teorija in praksa, Ljubljana, 1997), Èasopis za kritiko znanosti pa je izdal tematsko številko Evropski mesec kulture (let. xxv, št. 184, Ljubljana, 1997). 81 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma ezije in vina Medana 2004 in katalog telegramov lx Pošte Slovenija. V oglaševanju je bilo pogosto tudi upodabljanje dvanajstih kakršnih koli znakov v krogu na modri podlagi (npr. slovenska reklama za BankAustria Creditanstalt, za Verbund – Austrian Power Trading, za Telekom Slovenije poleti 2004, znak Air Theatra v Bovcu 1. maja, podobno tudi za Bank bph). Zanimivo, modrozvezdnata obsedenost in evroretorika v ekonomskem oglaševanju sta bili poveèini kratkotrajni: po zgodovinskem dogodku sta skorajda hipoma prenehali. T a »hit sezone« so hitro zamenjale nove »kljuène besede« (poletje, poèitnice itn.) in motivi (najpogosteje do- pust, morje in poletni športi). slovenska euromanija 82 Evroza – Kritika novega evrocentrizma Euromanija gesel, sloganov in popustov je torej na Slo- venskem hitro minila, imena pa so in bodo ostala: Euro- ton je ljubljansko podjetje za oblaèila, tekstilne izdelke in avtomobilske rezervne dele, njegov znak pa je sestavljen iz modrega imena podjetja in petih rumenih zvezdic nad njim. Europa je ena izmed ljubljanskih avtošol, Euro je slo- venska prevajalska agencija iz Maribora, ustanovljena leta 1996, ki da prevaja v in iz 32 evropskih in izvenevropskih je- zikov (njen znak je sestavljen iz njenega imena v modrem in desetih rumenih zvezdic okoli njega). Evrooptik ponuja oèala za èitanje, Euro-schlapa obutev, Evropski slovar na cd rom vsebuje osem jezikov, Evrolas je frizerski salon v Mari- boru, Eurošola je zasebna gimnazija v Ljubljani, Euromix so baje najboljši merilniki vlage, Eurotours je turistièna agenci- ja in restavracija Eurorest, kopalnice so naprodaj v podjet- ju Eurosan, slovenska kulinarièna ponudba na dan vstopa v Gornji Radgoni pa na Evro trþnici itn. Mednarodna pla- ninska pot Via Alpina naj bi bila evropska alpska ogrlica. V evropski Sloveniji so tudi podjetja Euro-zoom, Euro climbers, Evromojster, Evro avto, Evrotek, Eurotime, Eurokop, Euro- work, Eurotrans, Eurotaxi, Evroplakat, Evroinvest, Europark (v Mariboru in Zagorju), Euro tekstil, Eurograditelj, Euroa- dria, Euronet in nenazadnje, burek in kebab sta naprodaj v ljubljanskem lokalu Euro Balkan 285 . kaj evropa ni? V situaciji, ko so bile vse pomembnejše slovenske stran- ke in instutucije za, ko so imeli slovenski mediji v debati o ez – na to opozarjata Šabiè in Brglez (2002, 80) – »nevtral- no vlogo«, ko je bilo »pomanjkanje kritiènega diskurza«, »uravnoteþenih informacij«, ko pravzaprav ni bilo »prave razprave«, je to »skoraj po definiciji izloèilo vse pomembnej- še poskuse kritiènega analiziranja prednosti/slabosti èlanstva v ez«. Prav ta obsedenost z evropskostjo, Evropo je nujno sproþila nasprotna mnenja. T ukaj se ne bom ukvarjal s kon- servativnim »narodnobrambovskim« evroskepticizmom, ki ga je npr. pred parlamentarnimi volitvami leta 2000 razgla- šala Slovenska nacionalna stranka, skrajno desnièarskim na 285 Spet flashback na situacijo izpred desetletij, v èas obsedenosti s predpono Jugo: Jugo- tehnika, Jugoplastika, Jugobanka, Jugoton, avtomobili Yugo, Jugolinija, Jugofarmacija, Jugodent itn. 83 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma Hrvaškem 286 , z »narodnjaško-katoliškim« evroskepticizmom na Poljskem (recimo v Lepperjevi Samoobroni, v konserva- tivnih katoliških skupinah, npr. okoli razvpitega Rydzykove- ga Radia Maryja) ali z »insidersko-ekskluzivistiènim« v Av- striji in Italiji 287 . Bolj me zanimajo samo ironiziranje, perver- tiranje takšnega diskurza, semiološka gverila, preobraèanje smisla s pretiravanjem v sami Sloveniji. Tipièna primera sta iz slovenske t. i. »balkanske subkulture«: prvi je bedþ, ki spominja na avtomobilsko nalepko za mednarodno oznako drþave, na katerem je napis I ja BIH u Evropu znotraj evrop- ske – tokrat – elipse; na drugem bedþu pa znotraj evropske- ga kroga zvezd piše EVROÈEFUR. Tednik Mladina je bil v antipropagandnem smislu še posebno vztrajen: omenim naj, recimo, predlog za slovensko evropsko himno v Mla- Dinamitu št. 448 s komentarjem na sliki Kdor ne kima, ni Slovenc, ali modificirani znak ez: znotraj »zvezdnatega kro- ga« je velik napis AU 288 ! Subvertirana uporaba nove evrosimbologije je bila pogo- sta tudi v drugih (sub)kulturnih in umetniških dejavnostih in medijih: gostujoèa mehiška politièna umetnica Minerva Cuevas je oblikovala plakata, enega s slovenskim in drugega z angleškim napisom Koliko èasa traja voþnja do NATO? ozi- roma How long does it take to get to NATO? Na njima je na modri podlagi namesto dvanajstih rumenih zvezd dvanajst znakov Nata (podobno modifikacijo najdem tudi v nekem drugem primeru, tam sta znotraj znaka ez vojaško letalo in v ozadju znak Nata); neki ljubljanski grafit (pomenlji- vo, ob reklami za avtošolo Evropa) se glasi EU? NE HVA (manjkajoèi zlog LA! je bil kasneje prezidan, op. mv); znak nove evropske valute je vkljuèen v naslov zgošèenke €vil Cult (v kateri so zbrani dokumentarni posnetki o demon- stracijah in raznih akcijah antiglobalistiènih, anarhistiènih in antimilitaristiènih skupin na Slovenskem v letih 2001 in 2002, recimo Qatarza, May Days ipd.); bend Anavrin si 286 Þeljko Galekoviæ, vodja stranke hrvaških veteranov, je na nekem neoustaškem zbo- rovanju izjavil, da je Treba odloèno reèi ne potiskanju v neko Euroslavijo! Komajda smo se rešili ene zvezde, kako pa se bomo dvanajstih ali še veè. Kontroverzni publicist Zoran Vukman je v Hrvatskom listu izjavil, Bog je pregnan iz Bruslja, pregnan je iz EU! (ci- tirano v Feral Tribune, 9. julija 2004, 8. stran priloge). Proslavil se je þe marca iste- ga leta z ugotovitvijo, da se je masonska EU odrekla Boga. Dalje, literarni teoretik in akademik Dubravko Jelèiæ pravi, da èe je EU naša neizbeþnost, potem še sreèa, da v njo stopamo kot Hrvaška, ne pa kot Jugoslavija (V intervjuju »Nitko se još nije odvaþio reæi istinu hrvatskom narodu«, Hrvatsko slovo, 9. julija 2004, str. 6). 287 Na prireditvi v Novi Gorici in Gorici so italijanski desnièarji provokativno nosili evropske zastave s èrnim trakom. Protidemonstracijo je pripravila stranka Nacional- no zavezništvo, katere èlanici sta nekaj dni kasneje na nadvozu èez avtocesto v Ber- tokih razobesili transparent z rumenim napisom Evropa ima ceno: Spoštovanje do Ita- lijanov. 288 Mladina, 23. avgust 1999, str. 3 . kritika novega evrocentrizma 85 EUldorado – vsebine novega evrocentrizma je na majhne nalepke v tem èasu dodal »Euro«; »zvezdni obod« ez je bil na raznih panojih na demonstracijah bodisi preèrtan, bodisi so bili na njegovi sredini razlièni znaki ali napisi (recimo NO ali AU), bodisi v drugih barvah (reci- mo na vabilu v enega izmed krakovskih alternativnih klu- bov, kjer je bil na »avantgardistièno« oblikovanem rdeèe- èrno-belem plakatu evropski obod bel na èrni podlagi). Na vabilu na Festival zdruþene Evrope oziroma na Svit Evrope z naslovom EURORA v Šempetru pri Gorici na predveèer širitve najdemo znotraj evropskega ozvezdja znani kolosalni socrealistièni kip Vere Ignatijevne Muhine Industrijski de- lavec in kmetica s kolektivne farme (1937) ipd. Grafit v Ljub- ljani citira verz iz Kosovelove Ekstaze smrti, tisoèkrat mrtev evropski èlovek, temu pa dodaja Ne EU! kritika novega evrocentrizma 86 Evroza – Kritika novega evrocentrizma IV. EUGOIZEM - RAZSEÞNOSTI NOVEGA EVROCENTRIZMA Juhej, Evropa je þe tu, smo ‘èivkali’ letos 1. maja, ko nas je, Slovenijo, kot drobno mlado ‘pišèe’ skrila pod svoje široko krilo, kjer je lepo, toplo, var- no in hkrati vse tako strogo, vse po direktivah in uredbah! (...) Nas boš rešila naših boleèin, nacionalnih travm: sprave, neenotnosti, politiène in ideološke razklanosti? Ali nas boš še bolj sprla? Boš naš razsodnik? Nam boš ukazala, da ‘naj se imamo radi, naj bomo þe enkrat pridni in naj se nehamo kregat med sabo’? Ah, Evropa, takšna si kot ‘bivša juga’, bomo rekli, ker nam Evropska unija ne bo mogla pomagati! Podpornik liste sls na evropskih volitvah junija 2004, v nji- hovem glasilu Posebno zanimivo pri vsem skupaj je, da slovenske jav- nosti – drugaèe kakor v nekaterih drugih drþavah kandidat- kah – za Evropo niti ne bi bilo treba zelo preprièevati. Þe od zgodnjih faz pribliþevanja je bilo popolnoma jasno, da je bitka vnaprej dobljena, da so vsakršni veèji napori v tem smislu nepotrebni. Na vprašanje »Ali bi Sloveniji koristilo, èe bi postala èlanica Evropske unije?«, so anketiranci v zadnjih desetih letih odgovarjali takole (Toš idr. 1999, 420, 484, 638, 718, 858, Toš idr. 2004, 251, 366, 466, 496). sjm koristilo bi ji ne bi ji koristilo ne vem, b. o. 1994/4 289 65,1% 5,7 % 5,1% 1995/1 54,8% 20,6% 24,6% 1996/1 57,5% 14,5% 28,0% 1997/1 57,0 % 15,2% 27,8% 1998/2 52,4% 22,3% 25,3% 2001/1 49,2% 21,7% 29,1% 2002/1 48,6% 19,5% 31,9% 2003/1 77,8% 11,1% 11,1% 2003/2 73,6% 12,6% 13,8% Deleþ njej naklonjenih je torej po upadanju narastel na trdne tri èetrtine v referendumskem letu, deleþ nenaklo- njenih pa se je gibal ravno nasprotno, leta 2003 je le malo presegel desetino. Izid referenduma 23. marca 2003 tako ni bil niti za hip negotov: spomnimo se, ob šestdesetodstotni 289 Zgolj v tem primeru so anketiranci v opaznem deleþu izbrali tudi odgovor nikoli nisem slišal za Evropsko unijo – zanj se je opredelilo 24,1%. 87 EUgoizem – razseþnosti novega evrocentrizma volilni udeleþbi je dobrih 89 odstotkov volilcev glasovalo za, deset odstotkov pa proti 290 . Zato je obravnavani novi dominantni evrocentrièni me- tadiskurz na Slovenskem še posebno iritanten. Nekako bi ga še razumel, èe bi veèina slovenskih drþavljanov nasprotovala Evropi ali bila do nje ravnodušna. Zakaj in èemu torej takš- no »navijanje« za Evropo, »evrofanatièni« pritiski, takšno »eunoumje«, tako ostra dikcija in sistematièno lotevanje, tako emocionalna (»eumocionalna«?) nabitost sporoèil? Za- kaj pravzaprav ihtavo »preprièevanje preprièanih«? Ali so bili res potrebni tako izjemen angaþma in porabljeni resur- si? Naèin, kako je bilo to izpeljano – to kaþejo obravnavane propagandne akcije, retorika, upodobitve oziroma ves me- tadiskurz novega evrocentrizma –, þal napeljuje na sklep, da široka politièna akcija oèitno ni bila mogoèa brez naravnost populistiènih in primitivistiènih elementov. S tem seveda noèem trditi, da pristojne institucije, ki jih tudi vseskozi omenjam, niso zagotavljale tudi dobrih in upo- rabnih informacij, podatkov, predvsem o samem delovanju ustanov ez, njeni strukturi, moþnostih, ki jih vstop vanjo prinaša raznim kategorijam prebivalstva, in da ni bilo trez- nih mnenj in javno izraþenih kritiènih premislekov in po- mislekov nekaterih slovenskih intelektualcev. Odlièna po- buda je bila tudi Modra zbirka – Delajmo Evropo, v kateri je Zaloþba *cf. v zadnjih letih izdala prevode del avtorjev, kot so Umberto Eco, Franco Cardini, Gisela Bock, Jack Goody, Hagen Schulze in drugih priznanih druþboslovcev o raznih evropskih temah. Poudarjam še enkrat, prièujoèa študija je osredotoèena zgolj na dominantni metadiskurz, ne pa na vse druge: þal pa je teh drugaènih, širših pogledov primanjkova- lo v njem samem. Navedeni – videni, prebrani in slišani – primeri kaþejo, da je bilo razmerje med takšnimi uravnoteþenimi, kom- pleksnimi in tudi kritiènimi mnenji in novim dominant- nim evrocentriènim diskurzom precej v prid drugemu. V njem je bilo najti vsega: milo reèeno, od prostodušnih (globoko)neumnosti do preraèunanega zavajanja, od cir- 290 Rezultati so seveda prièakovani glede na þe prejšnjo široko in intenzivno vkljuèenost Slovenije v evropska dogajanja in procese, od kulturnih do gospodarskih: navsezad- nje gresta þe nekaj zadnjih let okoli dve tretjini slovenskega izvoza v drþave ez, 15 odstotkov pa v drþave nekdanje Jugoslavije. Na to, da se po zgodovinskem dnevu tako rekoè ni kaj dosti spremenilo, kaþejo tudi mnenja uporabnikov POP TV s kon- ca septembra in z zaèetka oktobra 2004. Na vprašanje »Ali so se þivljenjske razmere po vstopu Slovenije v Evropsko unijo za vas kaj spremenile?« je 61 odstotkov vpraša- nih odgovorilo z »ne«, 28 odstotkov z »da, na slabše« in le devet odstotkov z »da, na boljše« . 88 Evroza – Kritika novega evrocentrizma kusantskega pretiravanja in cenene demagogije do dognane ofenzivnosti akcij na naèin agitpropa, od šnelkurz razlag, kaj pravzaprav Evropa je 291 , do infantilne simbolike in obredja prehoda. Neverjetno: toliko vsega tega v tako kratkem èasu tako temeljito pripravljenega, tako vsestransko podprtega in tako povsod na gosto posejanega pravzaprav teþko najdeš! Veèkrat me je v analiziranju gradiva spreletelo »Pa saj to ni res!«, »So se šli ‘ez za telebane’ ali kaj?«, ali »T o se mu je verjetno zareklo …«: tudi po nekajkrat zapored sem prebral kakšno izjavo in odlomek, da bi se preprièal, ali je bil res kdo, predvsem na tako odgovornem poloþaju in izobraþen, zmoþen dognati in javno izraziti kaj takega. V mnogih primerih bi se dalo to Evropo relativizirati z doslednim razumevanjem tega samega evrocentriènega di- skurza: npr. kaj je z obljubljenim odpiranjem meja, saj moramo na njih drþavljani novih èlanic še vedno èakati in se legiti- mirati 292 ; ali s prostim pretokom delovne sile, a za novince šele po prehodnem obdobju; z enakopravnostjo evropskih jezikov, a ne na plaèilnih sredstvih in tudi v dejanskem delovanju ev- ropskih institucij; kaj je s skupno prihodnostjo, v katero oèitno gremo z razliènimi hitrostmi; z enotno zunanjo politiko, ki pa se hipoma sesuje pri vsakem pravem izzivu, kot so vojne v nekdanji Jugoslaviji, v Iraku ipd.? Preprièan sem, da bi se slovensko vkljuèevanje v ez in delovanje te skupnosti dalo razloþiti precej bolj mirno, ar- gumentirano, informativno in si tako pridobiti dodatno podporo (èe þe obstojeèa ni zadostovala). ez bi bilo treba vseskozi kritièno predstavljati in nenehno preverjati kot pragmatièno in spreminjajoèo se druþbeno konstrukcijo, kot prizorišèe spopadanja mnogih interesov, historiènih parti- kularizmov in teþko kompatibilnih vizij prihodnosti, raznih velikosti in moèi njenih èlanic, njihove tihe sebiènosti in njihovega glasnega taktiziranja – in ne kot nekakšno mi- tološko tvorbo, konèno instanco oziroma absolutno (hm, »eubsolutno«) toèko zgodovinskega razvoja, kakor je videti v evrocentriènem metadiskurzu. Evropo je dejansko treba jemati kot nekaj konstitutivno heterogenega; kot izpogajano razliènost, ne kot namišljeno enotnost; kontekstualno, ne pa esencialistièno. Kot zvezo, katere dialektièni elementi so tako delitve in antagonizmi kot strategije njihovih celitev in usklajevanj, tako notranjosti kot zunanjosti. Kot »nenehno 291 Tak tipièen primer sta naslov in tudi vsebina knjiþice Europe in 12 lessons Pascala Fontaina (European Comission; 2004), ki je nasledila njegovo prejšnjo, Europe in 10 points. 292 S tem v zvezi je simptomatièno zamotan od naslovov v èasopisu Dnevnik (29. marec 2004, naslovnica): Evropa novih meja – brez meja. 89 EUgoizem – razseþnosti novega evrocentrizma spreminjajoèi se koncept, ki premešèa in preobraèa svoj po- men« (Boym, 2001, 225). Kot zvezo z veè kontingenènimi moþnostmi razvoja, veè mogoèimi konstrukcijami, legitim- nostmi, vrednotami in navsezadnje vkljuèevanji, ne pa kot navznoter enotno in navzven zaprto trdnjavo. Toda »eurupcij« novega evrocentrizma se ne da kratko malo odpraviti le kot »nedolþno besedièenje«, »naivnost zaèetka«, »razumljivo navdušenje«, »praznièno vroèico«, kakor bi najprej pomislil. To ni bil nikakršen iracionalen ali infantilen diskurz, poln ponesreèenih primerjav in zgre- šenih analogij – èeprav je sprva videti tak. Krivde zanj se ne da zmanjšati v smislu cosi fan tutti, »èe so drugod pretiravali z evropopulizmom, pa dajmo še mi«. Nasprotno, to je bila dobro premišljena in konsistentna, povezujoèa hegemonska paradigma in je takšno »navdušenje«, »naivnost«, »sponta- ne obèutke« šele proizvedla. Obravnavani »euforièni« me- tadiskurz je strukturno skoraj do èrke, tona ali poslednje solze sreèe enak vsem dosedanjim mitološkim prehodom in novim mitskim samoumestitvam Slovencev v zadnjem stoletju (od tistih v habsburški in karadjordjeviæevski mo- narhiji, v jugoslovanskem socialistiènem reþimu, konèno le samostojni slovenski drþavi do sedaj znotraj Evrope): lojalnost novi skupnosti se pri nosilcih dominantnega diskurza izraþa na poniþen, vajeniški naèin; samopomilovanje se odrešuje z obsesivnim dokazovanjem pravšnjosti in izpolnjevanjem muhaste volje in kapric novega središèa, od katerega se prièakujejo izrazi pohvale naši pridnosti; na shizofren naèin se mešata obèutka manjvrednosti do Zahoda, razvitega sveta, Evrope in veèvrednosti do Balkana, Vzhoda itn. V novem evrocentrizmu tako najdemo »þelezni reperto- ar« vsake politiène mitologije in simbologije, tudi tiste slo- venske nacionalne: prehod iz kaosa v kozmos, novo središèe stvarstva, zlato dobo, ustanovnike, velike preizkušnje, novo štetje èasa, skupno vizijo itn. Tudi popolna mobilizacija vseh politiènih in druþbenih sil za dosego enega cilja, usklajene in sistematiène propagandne aktivnosti – sindrom skupin- skega odštevanja, saditve dreves, postavljanja spomenikov, usodnostne retorike, novih predpon in obveznih pridevni- kov, mnoþiènih prireditev, veljakov med smejoèimi se in z zastavicami mahajoèimi otroki, štafetnih tekov – so déjà vu, nièkolikokrat videni, slišani, doþiveti. Vsakiè je bilo preveè, vsakiè tudi s praznim upanjem, da zadnjiè. Uveljavitev takšnega metadiskurza na Slovenskem se mi ne zdi toliko problematièna zaradi brezpogojnega sled- ništva in samoumevne poslušnosti njegovih tukajšnjih za- 90 Evroza – Kritika novega evrocentrizma govornikov in nosilcev: prejšnja dva odstavka kaþeta, da to þal ni niè posebno novega. Previdnost in zadrþanost bi mo- rali biti upravièeni þe zaradi številnih izkušenj iz prejšnjih veènacionalnih politiènih skupnosti (Avstrije, Avstro-Ogr- ske in obeh Jugoslavij), vsake s svojo mero in tipom avtori- tarizma. A bolj kot to me skrbi dvoje: prviè, kakšne delitve navzven, nova izkljuèevanja lahko prinese takšna konstruk- cija Evrope. In drugiè, kaj se znotraj nje same pozablja, izgub- lja, izginja, kaj je v sami njeni blešèeèi strukturi nekritièno spregledano, katere so – èe parafraziram »astronomski« ev- ropski metadiskurz – »ugasle zvezde«, »neosvetljeni planeti«, »èrne luknje« tega novega evropskega ozvezdja. Torej, prvi sklop vprašanj je o tem, kdo bo novi »Dru- gi« tej Evropi, kdo bo »Še-ne-Evropa«, »Neevropa«, »Po- devropa« oziroma »Nikolievropa«? Kakšno bo torej novo »evropeþeljno preddverje«, naslednje v vrsti za proces vkljuèevanje v Evropo za – ali pod? – vsako ceno? Koliko Evrope se zgubi vsakiè, ko na njenih tleh nastane izbrana drušèina Nove Evrope? Kakšen bo nadaljnji proces antagonistiène di- hotomizacije, kako trdne bodo nove meje, èe vemo, da je bila Evropa »vedno obsedena z lastnimi mejami, notranjimi in zunanjimi« (Boym, 2001, 226)? Krajše, proti komu bo ta obnovljena diferencirana enotnost sedaj usmerjena 293 ? »Mit o Evropi je lesketajoèa se zgodba o vrednotah, kot so svobo- da, demokracija, blaginja, solidarnost, sodobna tehnologija in predvsem visoka kultura« (Puntscher Riekmann, 1997, 65) – njena pozitivnost pa se gradi z antagonistièno nega- cijo vsega drugega 294 . Vsakršno identiteto seveda jemljem v relacijskem smislu, kot diskurzivno razmerje, razliko, kot nekaj nestalnega, frakturiranega. Evropa (tako kot druge tu obravnavane entitete, Slovenija, Balkan, Zahod, Vzhod) se nenehno nanovo opredeljuje in kot taka poganja razlike z okoljem. Kot univerzalna, vse totalizirajoèa forma bo trajala vse dotlej, dokler bodo njeni naslovniki obsesivno polnili njen pomanjkljivi smisel in generirali razlike z okoljem. V bipolarni konstrukciji in percepciji stvarnosti je dru- ga identiteta »negativni nasprotek prve«: »razmerje vsakega elementa v sistemu ekvivalenc do elementov drugega siste- ma je lahko zgolj razmerje opozicije« (Laclau, Mouffe, 1987, 293 Novo enotenje namreè vedno poganja nove delitve: npr. Winston Churchill je v Fultonu marca 1946 v istem znamenitem govoru omenil dejstvo, da svetovna varnost zahteva novo enotnost Evrope, iz katere nobena drþava ne sme biti izloèena za stalno, ter hkrati napovedal þelezno zaveso med Szczecinom in Trstom. 294 Denimo homogenizacija zahodne Evrope je »potekala per negationem: ne toliko skozi opredelitev tega, kaj je, ampak skozi doloèitev meje in s tem identifikacijo tega, kar ni« (Debeljak, 2004, 29). 91 EUgoizem – razseþnosti novega evrocentrizma 111) 295 . Drugaèe reèeno: kategorija protislovja »ustreza for- muli ‘A - ne-A’: realnost obeh èlenov je izèrpana z njunim medsebojnim razmerjem« (Ibid., 104). Sooèenje prvega z drugim šele omogoèi prvemu, da z zanikanjem sploh zaþivi: eden ne more brez drugega. Takšna ekskluzivistièna strate- gija doseþe, da med njima ni mogoèa komunikacija, spra- va: da obstaja le binarni dvojec Evropa – Neevropa 296 . Ozi- roma, dobesedno, dva zemeljska pola na isti celini, seveda hierarhièno razporejena: razlika ustvarja delitev na boljše in slabše, višje in niþje, prave in neprave, pomembne in nepomembne. V obravnavanem novem evrocentriènem metadiskurzu velja tako za neevropski del evropske celine natanèno isto, kar Said (1996, 258) ugotavlja za nedefi- nirani Orient v oèeh Zahoda, ki da ga oznaèujejo njego- va »nedotaknjena loèenost /…/, njegova ekscentriènost, njegova zaostalost, njegova molèeèa brezbriþnost, njegova þenska penetrabilnost, njegova apatièna prilagodljivost«. »Teze o orientalski zaostalosti, izrojenosti in neenakosti z Zahodom« (Ibid., 259) se vrnejo v Evropo samo, seveda v tisto, ki še ni Evropa. Ta metadiskurz pravzaprav vraèa evropsko kolonialno situacijo – kolonializem se je seveda vedno predstavljal kot altruistièna misija kultiviranja in civiliziranja, evropeiziranja, razsvetljevanja, reševanja iz barbarstva - v samo (Vzhodno) Ev- ropo. T a je videti tako kakor nekoè Orient: »kot prizorišèe, ki zahteva zahodno pozornost, obnovo, celo odrešitev. Orient je obstajal kot kraj. Loèen od glavnega toka evropskega raz- voja v znanosti, umetnosti in trgovini.« (Said, 1996, 258). Ponovila se je torej tipièna kolonialna situacija evropeiziranja Neevropejcev, za katere je odloèilen prav »magièen« stik z Evropo. A zanjo ne gre obsojati le arogantnosti kolonialistov samih, ampak tudi – oziroma predvsem – servilnost koloni- ziranih, ki diskurzu novih gospodarjev sledijo slepo kot gosi v meglo 297 ! Spomnimo se, o evropeiziranju Balkana je govoril francoski zunanji minister Hubert Vedrin leta 1999 (Drace- 295 Z drugimi besedami, »antagonizem in izkljuèevanje sta konstitutivna za vsakršno identiteto« (Laclau, 1996, 52) oziroma »nasprotujoèi si strani zahtevata navzoènost, in obenem medsebojno izkljuèljivost: vsaka od njiju je tako pogoj moþnosti kot po- goj nemoþnosti druge« (Ibid., 8 ). 296 V hudi konkurenci izstopajoèih stupidnosti obravnavanega metadiskurza navajam (z vsemi pravopisnimi in stilskimi doseþki vred) tipièni primer iz junijske, volilne šte- vilke glasila Evropski odmev Slovenske ljudske stranke (SLS): podpornik liste se v po- siljeno humornem slogu boji evropskih direktiv in uredb, èeš Uf, Evropa, ravno tega smo se bali: evropskega reda! Saj smo se èudovito harmonizirali …, a kaj, ko je tako teþko biti dosleden in korekten, èe si »zrasel na Balkanu«! A so le sanje biti evropski, ne samo pri denarju, temveè tudi v duhu, tudi sedaj, ko na »nostalgièni jugi« spet þvrgolijo tiste »zlat- ne«, naši duši tako prijetne »biznis« melodije?. 297 To je citat znanega svarila Stjepana Radiæa na seji Narodnega sveta Drþave Sloven- cev, Hrvatov in Srbov teden dni pred ustanovitvijo Kraljevine. 92 Evroza – Kritika novega evrocentrizma Francis, 1999, 127); isti izraz je uporabil tudi njegov nekdanji slovenski kolega v zvezi s sosednjo Hrvaško; nekdanji hrva- ški predsednik je septembra 1995 izjavil, da Hrvaška spre- jema nalogo evropeiziranja bosanskohercegovskih Muslima- nov; navsezadnje pa tudi urednik slovenskega tednika piše o dokonèni evropeizaciji Slovenije 298 . Glavni problem »euniver- zalizacije« oziroma »euvangelizacije« novih (in prihodnjih) èlanic ez je, da se briše lastni obstoj v Evropi, da ga lahko nove, evroelite znova spravljajo v Evropo; da se gradijo namiš- ljeni zidovi, da jih potem lahko podira; da se omalovaþuje vse in vsakdo od prej ali onstran, da bi se laþe poudarili odliènost sedanjosti in neizogibnost prihodnosti. In drugiè, novi hegemonski evrocentrièni metadiskurz pozab lja tudi na kompleksno preteklost stare celine, njene potlaèene epizode in nevšeène plati, zgodovino delitev in izloèevanj znotraj nje same. Vsemu temu se je poskušalo iz- ogniti z obsesivnim ponavljanjem vedno iste progresistiène evrocentriène paradigme v smislu »zgodovinske kontinuite- te« antika-kršèanstvo-renesansa-razsvetljenstvo-mešèanske re- volucije-kapitalizem, teleološko usmerjene k ponovno zdruþeni Evropi 299 . T akšne enostranske projekcije in problematiène periodi- zacije novega evrocentrizma je mogoèe zavrniti najmanj na treh nivojih. Najprej, vsakršne stadialne sheme zgodovine Evrope so nesmiselne in neuporabne, saj so bile vedno spi- sane a posteriori, za nazaj, linearno in v njenem središèu. Po njih je videti, da je »edino Evropa kolièkaj prava zgodovin- ska celota, ki izhaja iz grško-rimskih in judovsko-kršèanskih korenin, in ki ima skupni obèutek lastne identitete nasproti drugemu svetu«: iz tega da izhaja, »da je ideja Evrope nada- ljevanje helenizma, latinskega sveta in kršèanstva« (Lewis, 1975, 100), ne pa tudi drugih in starejših kulturnih virov in sosednjih vplivov. Naprej, takšna enostranska redukcija evropske zgodovi- ne se tudi ne da ubraniti z obièajnim sprenevedanjem, èeš genocidi, vojne, preganjanje, izkorišèanje ipd. so bili zgolj odkloni, aberacije, faux pas v evropski zgodovini (za takšno opravièevanje je bilo vse to kratko malo nekaj, kar se je v Ev- ropi zgolj »izrodilo«). In navsezadnje, enosmernega razvoja 298 Þurnal, 30. april 2004, str. 2. 299 Primerjaj s kronologijo Slovenije, ki se zaène okrog leta 620, se po Briþinskih spome- nikih in Trubarju in Ilirskih provincah ali Prešernu in programu Zedinjene Slovenije osredotoèi na 20. stoletje: ustanovitev Drþave shs, upor in zmaga nad nacifašizmom, plebiscit in razglasitev samostojnosti, mednarodno priznanje, podpis in verificira- nje pridruþitvenega sporazuma z ez in zaèetek pogajanj. (Slovenija – Doma v Evropi – priloþnostni potni list; Urad Vlade rs za informiranje in Sluþba Vlade rs za evropske zadeve; 1998). 93 EUgoizem – razseþnosti novega evrocentrizma Evrope se ne da opravièiti niti z manj napaènimi, vseeno pa zgolj poloviènimi »prizemljitvami« oziroma »dezavuiranji« evropske preteklosti v smislu »oboje je evropsko«, »oboje je nastalo v Evropi«: npr. »fašizem je prav tako evropski kot re- nesansa«, »geti za Jude, Rome, imigrante in druge obrobneþe so prav tako evropski kakor sodobne steklene palaèe ali No- tre Dame«, »inkvizicija in gulagi prav tako kot razsvetljen- stvo«, »politièni, verski in kolonialni totalitarizmi so izum Evrope tako kot industrijska revolucija« (po tej interpreta- ciji so se »slabe stvari« v Evropi kratko malo »rodile«, tako kakor so se v njej »rodile« tudi »dobre«). T reba pa je narediti še korak naprej, še zaostriti, opozoriti na izrinjeno in pozabljeno: ravno nasprotno, vsako evrop- sko zdruþevanje je vedno potekalo z novimi izkljuèevanji, vsaka nova Evropa je nastala z zavraèanjem nove Neevrope 300 ; sovraþnost do vsega neevropskega in posledièno njegova po- dreditev je del same konstrukcije evropskosti (njeni sinonimi naj bi bili mir, prijateljstvo in sodelovanje 301 , njene prednosti pa izraba znanja, intelekta in ustvarjalnosti 302 ); v samem jedru tvorbe evropskih nacionalnih drþav so všteti – v obièajnih interpretacijah sicer potisnjeni – etnièno, kulturno in versko èišèenje, nasilno nacionalno homogeniziranje, asimilacija in prisilna preseljevanja (bogastvo Evrope, med drugimi njena raznoliènost, drugaènost in veèkulturnost 303 se pojavi šele po- tem, ko se je ta v stoletnih procesih èišèenja in asimiliranja nacionalno, versko, politièno in kulturno razdelila); odkri- vanje, koloniziranje in zasuþnjevanje neevropskega sveta je na tihem vkalkulirano v temelje evropskih »osvoboditelj- skih« projektov, kot so renesansa, humanizem in pozneje raz- svetljenstvo; sistematièno obuboþanje tretjega sveta narašèa hkrati z narašèanjem blaginje Evrope in nasploh svetovne- ga centra; vsestransko poenotevanje in standardiziranje po evropskih merilih na vseh podroèjih je tiha resnica za veliki- mi besedami tipa kultivirati moramo bogastvo naše razliènosti, kajti Evropa je skupnost manjšin 304 ; resnica trditev tipa Evropa 300 S tega stališèa sta simptomatièna pripisa na dva jumbo-plakata ZLSD pred volitva- mi v evropski parlament pod geslom V Evropi za dobro Slovenije! ob Trþaški cesti v Ljubljani: prvi je Brez BIH!, drugi pa Brez Bosancev! »Neevropejci« so v naših medi- jih tudi sicer pogosto opisani z neverjetno grobostjo. Zgolj za primer: po pisanju no- vinarja osrednjega slovenskega dnevnika se po Portoroþu plazijo mesnati Rusi s svojimi ozaljšanimi prileþnicami (Delo, Sobotna priloga, 21. avgust 2004, str. 14). Glej analizo primerov tudi v Velikonja, 2002. 301 Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 25. 302 Brošurica Mobilnost v Evropi znanja, Center Evropa, 2003. 303 Ibid., 2003. 304 Ali Evrope, ki da mora biti kraj izmenjav, kulturnega sooèenja in vrednotenja razliènosti, kot je bil preprièan predsednik Evropske komisije (Primorski dnevnik, 1. maj 2004, str. 8, 9). 94 Evroza – Kritika novega evrocentrizma je ponosna na svojo dolgo tradicijo sprejemanja tujcev in na hu- manitarno pripravljenost zagotavljati beguncem zatoèišèe 305 je vnovièno razrašèanje ksenofobije, nestrpnosti do manjšin, schengensko zapiranje meja, ekskluzivizmi in gospodarska sebiènost v tej Evropi. evropa brez ... Novi evrocentrizem se z (n)evrotiènim beþanjem v kon- strukcije – uvodoma omenjenega freudovskega »fantazijske- ga sveta« – Evrope po mojem izogiba bistvenim dilemam in vprašanjem, ki bi si jih morali zavedati in si jih zastavljati vsi, ki smo v njej, in tudi tisti na poti vanjo. Na primer, koliko je vsestranska razliènost prednost in koliko slabost, sarkastièno reèeno, »Zdruþenih teþav Evrope«? Koliko razliènosti in uni- 305 Ali pa bogate dedišèine vrednot, kot so zagovarjanje èlovekovih pravic, druþbene solidar- nosti, svobodnega podjetništva, praviène delitve sadov ekonomske rasti, pravice do varstva okolja, spoštovanja kulturne, jezikovne in verske razliènosti in usklajenega povezovanja tra- dicije in napredka (Pascal Fontaine; Europe in 12 lessons; European Comission; 2004; str. 6, 47). 95 EUgoizem – razseþnosti novega evrocentrizma ficiranja (»eunificiranja«) lahko prenese? Kako krivièen je, po padcu berlinskega zidu, novi schengenski, kateri bo nasled- nji? Ali so drþavljani ez dejansko (tudi) Evropejci ali jim za vse skupaj ni dosti mar, na to je navsezadnje opozorila tudi (ne)udeleþba na zadnjih volitvah v evropski parlament, zla- sti v nekaterih novih èlanicah in spodletela referenduma o evropski ustavi? V – realno gledano – koliko hitrostih se Ev- ropa lahko giblje, kdo je v leru, kdo vozi vzvratno? Ali je to dejansko Evropa ali bi bilo bolj smiselno govoriti v mnoþini, o Evropah ali o Evropi Evrop? Da ponovim razvpito Kissin- gerjevo vprašanje iz sedemdesetih, aktualno še po tridesetih letih, Èe hoèem govoriti z Evropo, komu naj telefoniram? Se Evropa povezuje iz notranjih razlogov ali se »vraèa k sebi«, da bi si znova pridobila vlogo v mednarodni skupnosti, kot ugotavlja Puntscher Riekmann (1997, 63)? Èe velja drugo, kakšno stališèe naj zavzame v mednarodnih krizah, kakršne so bile vojne na Balkanu, Kavkazu, Bliþnjem in Srednjem vzhodu, pri zares bistvenih problemih, kakršni so svetovna revšèina, migracije, onesnaþevanje okolja? Ali pa je ta »su- vereni jaz Evrope danes þe dekonstruiran« (Young, 1993, 17), nepreklicno? 96 Evroza – Kritika novega evrocentrizma V. EUREKA – SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE run with me baby, let your hair down through every station, through every town run with me baby, let’s make a stand from peepshow to disco, from Spain to Camber Sands europe is our playground, London is our town, so run with me baby now Suede, Europe is Our Playground, album Trash, 1996 baskar, bojan (2003): Within or Without? Changing Attitudes Towards the Balkans in Slovenia; Ethnologica Balkanica; Vol. 7; München-Sofija; str. 195–206. bhabha, homi (2003): O mimikriji in èloveku: ambivalenca kolonialne- ga diskurza; Literatura; let. xv, št. 143–144, maj/junij; Ljubljana; str. 103–114. boym, svetlana (2001): The Future of Nostalgia; Basic Books; New York. derrida, jacques (1990): Bela mitologija; Bratstvo-Jedinstvo; Novi Sad. debeljak, aleš (2004): Evropa brez Evropejcev; Zaloþba Sophia; Ljublja- na. drace-francis, alex (1999): The Prehistory of a Neologism: »South-Eastern Europe«; Balkanologie; Volume iii, Numero 2, Dé- cembre; Pariz; str. 117–127. freud, sigmund (1987): Metapsihološki spisi; škuc, Filozofska fakulteta; Ljubljana. huyssen, andreas (1995): T wilight Memories – Marking Time in a Culture of Amnesia; Routledge; New York and London. 97 EUreka – seznam uporabljene literature jeffs, nikolai (2003): Od postkolonializma do postsocializma; Literatu- ra; let. xv, št. 143–144, maj/junij; Ljubljana; str. 80– 102. kovaèev, asja nina (1997): Govorica barv; Prešernova druþba; Vrba. laclau, ernesto (1979): Politics and Ideology in Marxist Theory; Verso; London. (1996): Emancipation(s); Verso; London, New York. laclau, ernesto, mouffe, chantal (1987): Hegemonija in socialistièna strategija – K radi- kalni demokratièni politiki; Partizanska knjiga; Ljub- ljana. laplanche, j., pontalis, j.-b. (1992): Rjeènik psihoanalize; August Cesarec, Naprijed; Zagreb. lewis, bernard (1975): History – Remembered, Recovered, Invented; Princeton University Press; Princeton. luckmann, thomas (1997): Nevidna religija; Knjiþna zbirka Krt; Ljubljana. marvin, carolyn (in ingle, david w.) (1999): Blood Sacrifice and the Nation – Totem Rituals and the American Flag; Cambridge University Press; Cambridge, New York, Melbourne. mastnak, tomaþ (1998): Evropa med evolucijo in evtanazijo; Studia hu- manitatis – Apes; Ljubljana. propp, vladimir (1982): Morfologija bajke; Prosveta; Beograd. 98 Evroza – Kritika novega evrocentrizma puntscher riekmann, sonja (1997): The Myth of European Union; v: Myths and Na- tionhood (ur. Geoffrey Hosking, George Schopflin); Hurst & Company and School of Slavonic and East European Studies, University of London; London; str. 60–71. said, edward w. (1996): Orientalizem – Zahodnjaški pogledi na Orient; ish – Studia humanitatis; Ljubljana. šabiè, zlatko, brglez, milan (2002): The National Identity of Post-Communist Small States in the Process of Accession to the European Union: the Case of Slovenia; Communist and Post- Communist Studies; Elsevier Science Ltd.; No. 35; str. 67–84. šaver, boštjan (2004): Planinske podobe slovenstva in kulturni pomen Triglava; magistrsko delo; Fakulteta za druþbene vede; Ljubljana. tismaneanu, vladimir (1998): Fantasies of Salvation – Democracy, Nationalism and Myth in Post-Communist Europe; Princeton Uni- versity Press; New Jersey. toš, niko (idr.) (1999): Vrednote v prehodu ii. – Slovensko javno mne- nje 1990–1998; Dokumenti sjm; Ljubljana. (2004): Vrednote v prehodu iii. – Slovensko javno mne- nje 1999–2004; Dokumenti sjm; Ljubljana. velikonja, mitja (2001): Omledni nagovori s predvolilnih plakatov; v: Mit o zmagi levice – Mediji in politika med volitvami 2000 v Sloveniji (ur. Brankica Petkoviæ); Mirovni in- štitut; Ljubljana; str. 78–89. (2002): ‘Ex-home’: ‘Balkan culture’ in Slovenia after 1991; v: The Balkan in Focus – Cultural Boundaries in Europe; (ur. Barbara Törnquist-Plewa, Sanimir Re- sic); Nordic Academic Press; Lund; str. 189–207. (slo- venska razlièica: Velikonja, M. (2002): Bivši domaèi: 99 EUreka – seznam uporabljene literature Balkanska kultura na Slovenskem po letu 1991; Bal Canis; Ljubljana-Beograd; Št. 3; str. 80–86.) (2003): Mitografije sedanjosti – Študije primerov sodob- nih politiènih mitologij; Študentska zaloþba; Ljubljana. young, robert (1993): White Mythologies: Writing History and the West; Routledge; London, New York.