r- ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT. j VrtflLima ul u l'litlim i* * Oratfttt* itev, 17/1. - Dopisi se ne vračajo. — Številka pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — številka telefona 552. naročata* r» ftUmU« ŠWS* 1**»» * *» P«>! >•*» K 95 *a Cetrt leta K 5#* meseino K 20, za Inozemstvo mesečno K 10 več. - Plača In toil se v Ljubljani. PoStnlna plačana v gotovini, »shaja vsak torek, fvtrtnk m soboto._________Cena posamasnl iteviMd K 1-50. LETO IV. LJUBLJANA, dne 21. julija 1921. . ŠTEV. 73. Ljubljanski Veliki Semen] preložen ni! čas od 3. do 12. septembra 1921. Radi stavke mizarskih delavcev so se gradbena dela za Ljubljanski veliki semenj zavlekla v toliko, da ni gotovo, ali bi mogla biti dovršena do prvotno določenega časa. Zaradi te nepredvidene zapreke, ki ima značaj višje sile, je bil glavni odbor prisiljen preložiti semenj na čas od 3. do 12. septembra 1921. Izvršitev vseh velikih del na sejmišču je, tudi ako bi stsajka trajala delje časa, sedaj zagotovljena. Obenem je s prt ločitvijo ustreženo mnogobrojnim željam, tako iz krogov razstaviteljev, kakor kupujočega občinstva, da naj se semenj pieloži na klimatično ugodnejši čas v septembru. Radi podaljšanja roka bo tudi mogoče postaviti one zgradbe in paviljone, ki bi se sicer letos radi prekratkega časa ne mogli postaviti. Veliki semenj radi tega le pridobi in obeta postati sijajna prireditev Politični pregled. v vprašanju baroškega pristanišča če vedno ni dosežen soorazum, ker Italija nadaljuje svojo zavlačevalno in ne-odkritosrčno politiko. Baš zdaj se mudi v Rimu deputacija z Reke, ki se pogaja z vlado o nadaljnem postopanju pri pogajanjih. Pravilno je ureditev baroškega vprašanja zadeva Jugoslavije in Reke ter se ne tiče Italije, ki je v rapalski pogodbi pristala na pripadnost Baroša k Jugoslaviji V toliko smo torej vendarle napredovali, da stopa zdaj v ospredje tudi reška delegacija. Ati na Reki vladajo še neurejene razmere ter se ne more konstituirati življenja zmožna vlada. Med avtonomisti in nacionalisti zija tako načelen prepad, da ga nihče ne more premostiti. Avtonomistom, h' se gibljejo v glavnem v mejah rapalske pogodbe, stojijo nasproti nacijo-nalisti, ki smatrajo Reko za izključno K razstavi ie priglasilo svoje izdelke jako \eliko število industrijskih in obrtnih podjetij vseh v naši državi zastopanih strok, ki bodo na semnju razdeljene v posamezne skupine, oziroma oddelke. Blago, ki se ne izdeluje v naši državi, bo razstavljeno v bogati izberi v trgovinskem oddelku, kjer iz-ložijo trgovci-grosisti in jugcslovenski zastopniki inozemskih tvrdk. Kupcem bo torej dana dobra in lahka prilika, kriti svoje potrebščine po ugodnih cenah. Samo ob sebi je umevno, da bo poskrbljeno za številne zabavne prireditve, da bo bivanje v našem mestu vsem pose-tnikom semnja čim prijetnejše. Legitimacije za poset velikega semnja se začno v kratkem prodajati po zastopnikih Ljubljanskega velikega semnja v vseh večjih mestih naše države. Legitimacije upravičujejo za polovično vožnjo na vseh železnicah naše države. Ob nakupu legitimacij se bodo sprejemala tudi naročila na stanovanja ter se bodo pravočasnim naročnikom stanovanja zagotovila. italijansko mesto ter so bolj Italijani, kot Italijani sami. Slednji izjavljajo, da v sedanjih razmerah ni računati z zbli-žanjem obeh strank ter z ustvaritvijo koalicijske vlade. Vsled politične neurejenosti in ker ne pride do sporazuma z Jugoslavijo, propada reško mesto in njegova trgovina, kot se je v Rimu od-kiito izjavil reski odposlanec Depoli. Reka sama je nujno navezana na skorajšnji sporazum z Jugoslavijo; da pa do tega sporazuma pride, mora priti Reka najprvo do spoznanja, da je bolj odvisna od Jugoslavije kot slednja od nje. Zato mora Reka, z drugimi besedami Italija opustiti stališče, da more svobodno deponirati s tem vprašanjem ter popustiti. Mi lahko še počakamo brez velike škode ter moramo prejali-slej zmagati. Od svoje vlade pa zahtevamo, da ne popusti v tej zadevi ter da si je svesta svojega ugodnega položaja. Med Jugoslavijo in Rumunijo je bila podpsana defenzivna konvencija, katere tekst je zdaj objavljen. Obe državi se zavezujeta k medsebojni vojaški pomoči, ako bi bila ena ah druga napadena od Madžarske ali Bolgarske. — Pogodbeni državi izhajata iz trianonske in neuilly-ske mirovne bogodbe ter se hočeta zavarovati napram eventuelnim revanžnim izpadom. Pogodba je bila brezdvomno potrebna ter je treba ustvariti okrog Madžarske močan defenzivni blok. Samo iz Prekmurja čujeri o, kako tam ruje madžarska propaganda, kako se v ljudstvu vedno iznova Dudi nezadovoljnost ter se agitita za priklopitev k Madžarski. V prejšnjih ogrskih komi-tatih, kjer prebiva srbsko prebivalstvo, je položaj isti. Pogodbeni državi se nadalje obvezujeta, da si bosta medsebojno sporočale vse diplomatične korake glede gornjih dveh držav ter da bosta vodili v tej smeri isto zunanjo politiko. Poleg tega se obvezujeta, da v priho-dnjosti ne bosta sklepali nobenih sličnih pogodb brez medsebojnega obvestila. Podrobno izpeljavo defenzivne pogodbe bodeta izdelali posebni vojaški delegaciji, ki se imata v ta namen takoj sestati. Pogodba velja dve leti ter se po preteku tega časa lahko odpove s šestmesečnim odpovednim rokom. Upamo, da bo dtfenzi na pogodba med Jugoslavijo in Rumunijo mnogo pripomogla k zunanjepolitični konsolidaciji vsaj v tem oziru, da se nam ne bo treba v enomer bati novih poskusov, restavrirati habsburško in koburško oblast. Grško-turška vojska divja naprej. Po časopisnih vesteh se pripravlja na obeh straneh nova ofenziva ter hočejo nasprotniki z naporom vseh sil odločiti končno pripadnost Male Azije. Kot či-tamo, sta armadi piilično enako močni po številu, pač pa ie kemaiistična armada bolje oborožena ter lahho pokaže na večjo disciplino kot Grki, ki v tej imperialistični vojski gredo v smrt za zapadnoevropske interese. Sevreska mirovna pogodba je pokopana ter bo Tur- kom brezdvomno treba pnpoznati pravico do bolj široke eks;stence. Zraven, in kar je poglavitno, vsebuje iz d te vojske možnost, da se zanese preko Male Azije v Evropo boljševizem in da se zamaje ves stari svet v svojih temeljih. Zato je treba dogodke v Mali Aziji motriti pozorno ter od njihovega razvoja pričakovati eventuelno dalekosež-nih posledic za ves zapadni svet In v prvi vrsti za nas, ki živimo v neposre-dnji bližini ogroženih krajev. Davčne odredbe za finančno leto 1921. (Nadaljevanje.) Hišna najemnina od hiš, ki so dane deloma v najem v mestih, kjer, ne podlegajo vse zgradbe hišni najemnini, ne sme biti manjša od katastralne razre-darine na celi davčni objekt. Ako je manjša, obdavči se obveznika s hišno razredarino. Hišni posestniki, ki ne bi pravilno in točno prijavili hišne najemnin«, izgube, razen kazenskih posledic po obstoječih zakonih pravico zahtevati potom sodnije večjo najemnino, kakor so 'prijavili davčni oblasti. Enotni državni pribitek na tako izračunane hišne davke se določa za mesto Ljubljano za dvoletje 1921/1922 s,60°/a, za ostala mesta in občine pa za davčno leto 1921 s 70°/o. B Osebni davki. 1. Splošna pridobriina se bo odmerila za davčno leto 1921 na enak način, kakor se je odmerila za leta 1919 in 1920. Za prihodnje dvoletje 1922 in 1923 se ima splošna pridobnina določiti po odredbah zakona o osebnih davkih. Za omenjeno dvoletje bo tvoril glavno svoto splošne pridobnine predpis tega davka v kontingentu In Izven kontingenta po stanju onega dne, ki ga bo določil finančni minister. Gospodarske razmere v Sloveniji sredi preteklega stoletja. (Po zbarničnih poročilih sestavil 1. Mohorič). I. doba 1850-1855. (Nadaljevanje.) Svinčarna je podelovala produkcijo svinčenega rudnika v Završniku. Ustanovljena je bila z dekretom 21. sep-em ra 841 jn zgradba nadaljnih peči seje dovolila ,i dvk,„i z dne 13. julij, odnosno . sept. 1844. Topile so Leta vporabljenih rud 1854 4204 centov 1855 2506 » se samo završniške rude od Sv. Martina pri Litiji, ki izkazujejo 68—69% svinčene vsebine. Leta 1852 je bila v obratu le ena peč, kjer se je produciralo svinca 2885 centov v vrednosti 37.900 fl. Ruda, katere se je porabilo 4248 centov, se je dovažala iz Litije po železnici. — Leta 1853 se je obratovalo tudi samo z eno pečjo. Stopilo se je 4320 centov rude v 2960 centov svinca v vrednosti 38.480 fl. Za proizvodnjo enega centa svinca se je porabilo 224 funtov premoga. Naslednji dve leti izkazujete sledečo obratno štatitisko: v vrednosti 29.428 fl 17.542 * dobljeni svinec 2 931 entov 1.730 » vrednost 41.034 fi. 24.322 » Povprečna cena svinca je znašala 14.50 fl. Leto 1842 1843 1844 1845 1846 1847 1848 1849 1850 1851 Skupaj prodano živo srebro prodane teža centov vrednoM fl. teža centov vrednost fl. 1900 » 432.191 » 1453 » 301.738 » 4565 » 1,082.419 » 744 » 156.136 » 828 » * 208 369 » 948 » 216.398 » 1305 » 328 755 » 822 » 187.885 » 4324 » 1,083 521 » 1057 » 242.103 » 1545 » 389.410 » 981 » 203.870 » 1752 » 417.321 » 1128 » 242.621 » 1256 * >: 280.789 » 1478 » 302.790 » 1683 » 408 111 » 934 » 229.680 » 1533 » 379.232 936 » 244.150 » 2o 691 q 5,010.118 fl. 10.391 q 2,327.371 fl. Kakor je razvidno, je bil obrat v letih 1843 in 1846 izredno dober in je produkcija skoro za dvakratno presegla povprečno. Rudniška uprava je stremela zvišati produkcijo na 2500 do 3000 centov, kar je- bila tedanja normalna tržna potreba. Rudnik je zaposljeval okrog 700 delavcev, Povprečna vsebina rude na cent je znašala 1 funt 18 lotov. Leta 1852 se je pridobilo v žgalnici iz 307.000 centov rude 2513 centov 98 Od tega se je oddalo 1037 centov pro- dajalnam na Dunaju in v Trstu, 1070 centov v cinobrovo tovarno in 17.5 centov za lokalno prodajo zasebnikom. Prodajne cene so znašale loco Idrija začetkom 1852 leta 232 fl. za cent živega srebra in 242 fl. za cent cinobra in so padle do konca leta na 177 fl odnosno 220 fl. pozneje pa celo na 162 fl. oziroma 205 fl. Naslednja leta je znašala produkcija in vrednost živega srebra in cinobra sledeče svote: Leta produkcija rude 1853 296.522 centov 1854 259 311 » 1855 323.693 » 1856 334.897 » živega srebra 2715 centov 2511 2739 » 3648 » cinobra 1884 centov 1608 » 1396 1459 » vrednost 678.443 fl. 704 709 » 580 226 » 511.690 » *'vo srebro izkazuje za dobo od leta cf . , . 1842 do 1851 sledečo statisko prodaje ^tari idrijski rudnik za cinober m svojih proizvodov: Železarska industrija pri nas v Bistrici, na Javorniku! na Dvoru, v Zagorju, Kokri, Železnikih in Kropi, je z zgradbo železnice Maribor—Trst zgubila vse poprejšne zveze. Novim nalogam ni več bila kos in za. preureditev je manjkalo skoro vseh predpogojev. V Angliji, Nemčiji in Franciji se je razvila medtem že ogromna železna industrija, kateri naše od železnice odrezane fužine sploh niso mogle slediti in so morale, razen Javorniške, polagoma vse propasti. Le preostala imena »Fužine« nas še nekje spominjajo na nekdanja podjetja za pridobivanje železa. Večina fužin radovljiškega okraja je bila last barona Zoiza. Nekatera so obstojala že cela stoletja in so se baš pred zgradbo južne železnice, ki je prva stekla preko sedanje Slovenije, lepo razvijala in napredovala. Cel kompleks se je sestavljal iz topilnice in fužin Javornik, Radovra in Bistrica sicer iz 2 visokih peči z pripadajočimi rudniki, 1 valjarne za fino železo in druge topil-niške opreme. Javorniška topilnica je dobivala rudo iz kranjskokoroškega obmejnega gorovja in sicer iz rudnika Lepena, pod Bevšca in Zelenica. Pridobivanje rude je bilo zelo težko, skrajno neekonomično in nerentabilno. Plasti so bile revne na rudah, izgraditev rudnikov v gorovju zelo težko, dovoz po slabih potih otež-kočen. (Dalje prihodnjič.) Posle kontingentne komisije za Slovenijo bo prevzela deželna pridobninska komisija v Ljubljani. Rok za predložitev prijav za kontingentni davek se bo razglasil na običajen način. Kdor v določenem terminu ne poda prijave, se mu bo odmerila splošna pridobnina na podlagi uradnih podatkov. Odmerjajoči davčni organi v tem slučaju niso dolžni, da bi davčnega obvezanca še posebej poživljali, da predloži prijavo. 2. Posebno pridobnino po II. poglavju zakona o osebnih davkih z enotno državno in posebno davčno doklado bo odmerila: a) za bivšo Kranjsko davčna administracija v Ljubljani; b) za bivšo Štajersko in del Koroške okrožna davčna oblast v Mariboru. Davčne prijave s predpisanimi prilogami, prizivi proti odmeri ali razdelitvi davka, kakor tudi prijave novo ustanovljenih podjetij, je treba predložiti omenjenim oblastem. Vse davčne oblasti, ki so bile do-sedaj kompetentne za odmero tega davka, morajo hitro in točno zadovoljiti vsako zahtevo zgoraj imenovanih od-merjevalnih uradov in jim tudi prijaviti ustanovitev vsakega podjetja v svojem področju, ki je podvrženo temu davku. Pri podjetjih, ki so podvržena javnemu polaganju računov, izvršujejo poslovsnje in kontrolo glede rentnega davka po § 134 do 136 zakona o osebnih davkih in davka na tantjeme po čl. 111. zakona z dne 23. januarja 1918 drž. zak. št. 13 davčne oblasti, katerim je poverjena odmera posebne pridobnine. Ta izprememba velja od 1. julija 1921 in sicer za odmero davka za tekoče leto, kakor tudi za poprejšnja leta, za katere se davka še ni predpisalo. III. Rentni davek. 1. § 125 štev. 7, zakona o osebnih davkih se spremeni v tem zmislu, da so od rentnega davka oproščene vse osebe, katerih dohodki, ki so podvrženi temu davku, bodisi sami ali pa v zvezi z drugimi dohodki, ne presegajo letno svote, ki je merodajna za davčno obveznost pri osebni dohodnini. 2. Dan, do katerega je vložiti prijave za rentni davek, se javno razglasi. Kdor v tem roku ne predloži prijave, temu se odmeri rentni davek na podlagi službenih podatkov. Na posledice se ga ne bo posebej opozarjalo. Veljavnost drugega odstavka §143 zakona o osebnih davkih se ukinja. IV. Dohodnina 1. Davčna obveznost za plačanje dohodnine obsega vse osebe, katerih skupni letni dohodek presega 4.800 K. Izjemoma se za leto 1921 ne bo odmerila dohodnina, ako znašajo dohodki pod 10.000 K. 2. K § 157 se določa sledeči dodatek: Dohodki članov hišnega gospo darstva iz službenih prejemkov se ne vračunavajo dohodku hišnega gospodarja. 3. § 167 se izpopolnuje s sledečim: Službeni prejemki nameščencev, za katere ne velja čl. 15 naredbe ministrskega sveta z dne 19. junija 1919 drž. rač. 63 515 o draginjskih dokladah, se upoštevajo pri odmeri dohodnine in pla-čarine samo s sledečim delnim zneskom, ako celokupni dohodek ni večji od 7.500 dinarjev z 50°/o 11.250 » » 60°/o 15.000 » » 70°/o 20.000 » » 80°/o 25.000 » » 90% 4. § 172 odstavek 3, zakona o osebnih davkih, se ima uporabljati po zmislu. 5. § 233 zakona o osebnih davkih se izpreminja glede plačarine na sledeči način: Nastavljenci, katerih službene prejemke se ima upoštevati v zmislu gornje določbe, so dolžni plačati plačarino le, ako njih po gornjem ključu izračunani dohodki znašajo letno 7.500 dinarjev, odnosno več. Od tako izračunanih dohodkov se plača davek: 1 st. od 7.500 D do i*.pod 10.000 D 1% 2. » » 10.000 » » » 12.500 » 2°/o 3 » » 12.500 » » » 16.250 » 38/o 4. » » 16.250 j> » » 20 000 » 4°/o 5. » » 20.000 » » » 25.000 » 5°/o 6. preko 25.000 » 6°/o Plačarina prve stopnje (7500 do 10.000 dinarjev) je oproščena državne in občinske doklade. (Dalje prihodnji«.) Razvoj poštno-čekov-nega urada v Ljubljani. (Konec.) Pri izplačilih je bilo leta 1920 dis-poniranih potom blagajniških čekov 27.3 °/o v znesku 831,190.078 kron, potom čekovne nakaznice 28.8 °/o v znesku 874,898.099 kron in v klirinškem prometu 34-5 °/o v višini 1 050,995.927 kron. Povprečno je znašal en blagajniški ček 53 141 kron in ena čekovna nakaznica pa 1.619 kron, klirinški pripis 39 163 kron, povprečna vloga 2 819 kron, povprečno izplačilo 5.026 kron in povprečna imovina K 34 819. V primeri s prvim poslovnim letom izkazuje 1920 računski zaključek sledeč finančni uspeh v letu 1919: 1. obresti 110.155 kron; 2. pristojbine in provizije 387.467 kron; 3. i/.guba 67.470 kron; 4. čisti dobiček — kron; 5. upravni stroški 548.556 kron; 6. dotacija rezervnega zaklada — kron. Leta 1920: 1. obresti 638.462 kron; 2. pristojbine in provizije 1,149.947 kron; 3. izguba — kron; 4. čisti dobiček 1,044.648 kron; 5. upravni stroški 614.259 kron; 6. dotacija rezervnega zaklada 383.718 kron. Bilance izkazujeta sledeče glavne postavke za leto 1919: dolžniki 49,122.454 kron, 20 <7o od bitek pri kolkovanju bankovcev 3,126.808 kron, 4 °/o državni boni 2,992.500 kron, rezerva — kron, vloge 41,494109 kron. leta 1920 : dolžniki 91,227.018 kron, 20 % odbitek pri kolkovanju bankovcev kron 5,082.604, 4 °/o državni boni 3,000 000 kron, rezerva 392.625 kron, vloge 80,864.693 kron. Priznati moramo, da je naš Čekovni urad v najtežjih časih, ko je bilo pomanjkanje gotovine na vrhuncu in v časih, ko je brezdenarni obračun bil velika prometna olajšava, organiziral in izvršil ogromno delo. Poštnočekovnemu uradu je nagajalo vse In oviralo njegov razvoj, poštna uprava posebno pa poštno ministrstvo in finančno ministrstvo. Imamo neke referente v obeh ministrstvih, ki nimajo pojma o funkciji in gospodarski važnosti čekovnega urada, ker ga v Srbiji niso poznali in s£ tam šele sedaj s težavo uvaja. Ti ljudje so v svojem nebrzdanem Šovinizmu označevali tudi čekovni urad, ki so ga b li ustanovili prečani za »švabizem« in se zakleli proti njemu. Ti nasprotniki gospodarske organizacije in ekonomskega napredka niso še do. danes imeli volje organizirati knjigovodstvo, izvršiti obračun med poštno upravo in čekovnim uradom. In ta peščic?, omejenih ljudij, katerim manjka pri tem še dobre volje, onemogočuje nam razvoj in nam dela milijonske škode. V enem prejšnem članku smo natančno navedli, da leži 120 milijonov pri poštni upravi kot brezobrestno posojilo, ki bi nam drugače v naših denarnih zavodih neslo letno najmanj po 3®/o že 3 6 milijonov kron, tako da bi po odštetju vseh upravnih stroškov ostalo čistih 3 milijone kron. Stem bi čekovni urad lahko znižal manipulacijske pristojbine na minimum in začel z obrestovanjem vlog. Kakšnega pomena bi to bilo za naše trgovstvo, ni potreba posebej opisovati. Čekovni urad dnevno pošilja izkaze in urgira izplačila, toda ministrstvo vse to z naravnost nepojmljivo brezobzirnostjo ignorira. Ali res tu ni sredstva, da se tej dezorganizaciji odpomore? Da se ukloni par renitentnih uradnikov, da store svojo dolžnost. Konečno tudi finančno ministrstvo kljub že davnemu sklepu ministerskega sveta, da mora uradom vrniti zadržanih 20 °/o,ne reagira na noben ukaz In na nobeno urgenco. Tudi ne zamenja čekovnemu uradu konfisciranih tisočakov s ponarejenimi kolki. Mi mislimo, da imamo ustavo, da napravimo red in da kaznujemo tako zapravljanje javnega imetja, ki je v stanj« diskreditirati celo javno upravo pred publiko Izvoz in uvoz. Vino za izvoz. Iz Splita poročajo, da je v Dalmaciji okrog 35.000 hi vina za izvoz na razpolago. Vino se slabo prodaja. Cena je od K 1000—1500 po hi. Naš izvoz leta 1921. Celokupni izvoz v prvih štirih mesecih t. 1 je znašal 786 miljonov dinarjev. Od te svote so dali poljedelski produkti in živina 622 milijonov dinarjev. Lansko leto smo izvozili v devetih mesecih blaga za 710 milijonov, torej smo letos v štirih mesecih prekosili izvoz devetih mesecev 1. 1920. Zanimiv pa je ta pregled še v tčm oziru, da je bil lani na prvem mestu les, doč.rn so letos poljedelski predmeti in živina. Oglušujte u JrSovsKem listu'! Izvoz živine in mesa v Italijo Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani prepis razglasa poverjeništva za kmetijstvo v zadevi izvoza živine in mesa v Italijo. Ta razglas je v pisarni zbornice interesentom ria vpogled (Št. 4360) narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Nadaljevanje trgovskih pogajanj z Italijo. Iz Rima se poroča, d^ italijanska vlada zahteva, da se morajo trgovska pogajanja takoj nadaljevati. Tem pogajanjem bo prisostvoval tudi reški delegat. Naša trgovska misija v Bratislavi. Pod vodstvom dr. Svetozara Striče-viča in Lazarja Nastazijeviča je naša trgovska misija dospela v Bratislavo. Misija ostane v Bratislavi stalno, da zboljša naše trgovske zveze s Čeho-slovaško. Zboljšanje poslovne konjunkture. Zadnje dni se opaža zboljšanje poslovne konjunkture v trgovini z manufakturo, ki je mesece in mesece trpela vsled prometnega zastoja. Kakor se vidi, je pri konsumentih popustila misel, da bodo cene nizko padle. Ker padanje cen ni doseglo onih mer, katere so kon-zumenti pričakovali, so začeli zopet kupovati. Prva perijoda padanja cen je glede na novo carinsko tarifo končana, zato je pričakovati, da se bo v jesenskih mesecih razvila živahna kupčija. Angleška trgovina s premogom. Anglija bo v najkrajšem času začela zopet izvažati premog. Tovorijo se la-dije za Italijo, Južno Ameriko in Bomba;/. Po sedanjih cenah se nudi angleški premog v Italiji za 2 šilinga po toni ceneje kot amerikanski. industrija. Tvornica in rafinerija špirita v Osijeku. V osješki trgovski register je vpisana tvrdka: »Tvornica in rafinerija špirita v Osijeku,« ki bo izdelovala in prodajala špirit in druge podobne izdelke. Delniška glavnica znaša 30 miljonov kron. »Dalmatia« tvornica cementa v Splitu je ustavila pogon. Visoka carina je primorala tvornico »Dalmitia* v Splitu, da je ustavila pogon. Jugoslavija d. z. o. z v Mtinchenu. V Mtinchenu je osnovana nemško-jugo-slovanska gospodarska družba pod imenom »Jugoslavija« d. z. o z. ki se bo bavila z ustanavljanjem industrijskih podjetij v Jugoslaviji, posebno tvornic svile, konzerv itd. Društvo ij>če^ zvere z industrijalci, ki bi hoteli sodelovati pri ustanavljanju tovaren. Družba obrača glavno pozornost na vodne sile v Bosni in Hercegovini. Čehoslovaška industrija. Ministrstvo zunanjih zadev v Beogradu je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani izkaz češkoslovaške industrije, ki je interesentom v zbornični pisarni na vpogled. (Št. 4543). Oanarstvo. Ukinjeni krediti. Novi zakon o dvanajstinah ukinja kredit 100 milijonov dinarjev, ki je bil določen za posojilo industrijalcem in obrtnikom; ukinjen je tudi kredit 50 milijonov dinarjev za prehrano pasivnih krajev. Poročilo poštno čekovnega urada v Ljubljani za mesec junij: Vio-gov je bilo 96. 063 v znesku od K 438,493.671.88 od tega v kliringu 3656 v znesku od K 143,730.427.24 vplačano pri naši blagajni 524 v znesku K 34,061. 849. 18 Izplačil je biio 57.628 v znesku od K 443.585. 738.04, od tega v kliringu 3048 v znesku od K 143,730,427.24 izplačano pri naši blagajni 1258 čekovnih nakaznic v znesku K 21,425.529.58 in 1840 blagajničkih čekov v znesku K 106,856.546.57 Stanje Narodne banke SHS. 30. ju-n'ja t. 1. je bilo stanje Narodne banke sledeče: Metalna podloga 437,336 343 32 (— 206.995 09). Posojila 192.721.131 88 (— 2,638.61 5 69), prejemki od države 4,022.344.296-56 (+ 80,912 884 88). — Novčaaice v prometu 3.145,943 390 (+ 52,683.985 dinarjev). Carina. Povračila izvozne carine. Eko-nomsko-finančni komite je z odlokom od 16. junija znižal izvozno carino na konje, goveda, svinje, mesne izdelke, mast in premog. Ker so nekateri izvozniki tudi še po 16. juniju plačali prejšnjo višjo carino, je finančni minister z odlokom od 22. junija pooblastil carinarnice, da zamorejo v svojem delokrogu na prošnjo interesentov vračati razliko na preveč vplačani carini. V tem slučaju torej ni potrebna predhodna odobritev od Geneialne direkcije carin ali pa od finančnega ministra. Prlmeščenje beograjske postajne carinarnice. Ker se bo z razširjenjem beograjske železniške postaje v kratkem pričelo, ho postajna carinarnica prirneičeaa v Batajnico, kjer je dovolj prostora za pisarne, kakor tudi za skladišča. Znižanje lesne Izvozne takse na Čehoslovaškem. Na Čehoslovaškem so bile znižane izvozne pristojbine s 1. julijem t. 1. in znašajo sedaj za 10 ton : I. Za rezano jelovino, ki se izvaža na Francosko, v Švico, na Holandsko, v Belgijo, na Angleško, v Italijo \7 I. Češke, Moravske in Šlezije K 450'—; II. iz zahodne Slovaške K 350'— ; lil. iz vzhodne Slovaške K 150'—; IV. iz Karpatske Rusije K 100'—; izvozna taksa za rezano jelovino, ki se izvaža iz Šlezije in severne Moravske v Italijo, znaša K 350'—. 2. Za bukov rezan les v prej omenjene države I. K 350'—; 11. 250 K; III. K 150-—; IV. K 54'—. 3. Rezana jelovina na Ogrsko in v Jugoslavijo iz krajev južno od Žihme K 300'—, iz krajev severno od Žihme K 100'—. 4. Bukov rezan les na Ogr:-ko in v Jugoslavijo I. in II. K 200'—; lil. 100 K. 5. Rezana jelovina na Nemško in Dansko : I. K' 450'—; II. K 350'—; lil. K 200'—; IV. K 100; 6. Doge 1000 K. 7. Kurivo K 80'—. 8. Vinogradni koli K 200'—. 9. Železniški pragi /.a komad: iz Češke, Moravske in Šlezije K 8'—, iz Slovaške K 5'—, iz karpatske Rusije K 3'—. Izvoz bukovih železniških pragov bo dovoljen šele tedaj, ko bodo državne železnice krile svojo potrebo. 10. Hrastovi pragi špecijalnih dimenzij K 1000 —. 11. Jelov okrogel les iz Češke, Moravske in Šlezije K 1000'—. 12. Okrogel bukov les K 900'—. 13. Jamski les K 700'—. Promet. Zvišanje pristojbin za prekladanje moke In mineralnega olja v Bos. Brodu. S 1. avgustom t. I. se zvišajo pristojbine za pretovarjanje moke od 20 na 25 par, za pretovarjanje mineralnega olja pa od 16 na 25 par za vsakih načetih 100 kg. Zavarovanje železniške prtljage. V ministrstvu za promet se je vršila konferenca zaradi zavarovanja blaga in prtljage na železnicah. Razen pristojnih organov ministrstva za promet so prisostvovali konferenci zastopniki domačih in čehoslovaških zavarovalnih družb. Dosegel se je sporazum, da naj zavarovalne družbe izdelajo načrt o osnovanju posebne zavarovalne družbe za blago in prtljago po železnicah, ki naj bi stopile v mednarodne zveze s podobnimi družbami. Olajšave ob priliki orljentalskega semnja v Bratislavi. Košičko bohumin-ske železnice so dovolile razstavljalcem med 23. julijem in 25. avgustom, pose-titeljem semnja pa med 4 in 20 avgustom polovično vožnjo. Otvoritev telefonske centrale v Sevnici. Pri poštnem in brzojavnem uradu Sevnica se je dne 24. junija t. I. otvorila telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet, z omejeno dnevno službo. Predpisi o pol o vanju in kontroli nad potniki v Š/ici Švicarski konzul v Zagrebu je poslal trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani nove predpise glede kontrole mozemcev v Švici. Predpisi so interesentom v zbornični pisarni na vpogled. (Št. 5698 ) Nekaj, česar ne razumemo Dan na dan letajo naši trgovci na carinarnico ter prosijo, da se jim blago ocarini in izda. Razume se, da se trudijo, ker pride pri takih prometnih razmerah, ki vladajo danes, trgovcu itak vsako naročeno blago prepozno. Carinski urad kaže na nakopičeno blago in odslavlja stranke za nedogleden čas Trgovec je letal od Poncija do Pilata zastonj, zgubil je zlat čas, dosege! ri ničesar, plačati pa mera za kazen, da je premalo uradnikov, ki ne zmagujejo dela, za vsak dan visoko ležarino Razumemo in navadni smo, da se državni uradi krčevito drže mrtvih črk in delajo le po gotovi šabloni, vendar bi zdrav razum razsojal zadevo ležarine sledeče: Trgovcu pošljem obvestilo, da je došlo blago, katerega naj kakor hitro mogoče odpelje, da ne bo zastonj zastavljal sklada, ali pa bo plačal ležarino; ker ga ni — ergo plača ležarino. Ali danes pri počasnem carinjenju: blago je ocarinjeno, odpelji, ali plačaj ležarino. Plačaj ležarino za vsako zamudo po lastni krivdi — ampak ne zmivaj tujih grehov! Trgovec je že kaznovan s tem, da n^ dobi blaga, ležarina pa je druga kazen, ki zadene še konzu-menta. Mogoče bo razven nas še kak merodajen gospod prc-mišlja! o 'tej zadevi, nam dal prav ter bo nezasluženo kazen odpravil ali olajšal. Vinarstvo. Predavanje o kletarstvu. Ker mora predavatelj višji vinarski nadzornik B. Skalicky odpotovati na vinarsko konferenco v Negotin v Srbiji, se bo vršilo za dan 17. julija napovedano Kedavanje šele v nedeljo dne 30. julija in sicer: v Sromljah po prvi maši, v Starivasi na Bizeljskem pa ob dveh popoldne. Iz naiiii organizacij. Carinske deklaracije. Pri grenrju trgovcev v Ljubljani so zopet na razpolago carinske deklaracije, ki se pa oddajajo le članom in v omejenem številu. Naznanila trgovske in obrt-»Iške zbornice v Ljubljani. Modra galica za škropljenje vinske trte. Glavna carinarnica v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se poljedelcem, ki'za lastno vporabo uvažaje modro galico za škropljenje trt, dovoli uvoz, ako predlože Uverjenje od svoje kmetijske zadruge, ali od uprave zveze kmetijskih zadrug, ali v kraju, kjer takih zadrug ni, od pristojne policijske oblasti, da je ta modra galica namenjena za njih lastno potrebo (btev. 4331.) Strokovna šola za hotelirje in gostilničarje. V pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je inte: resentom na vpogled prospekt strokov-n