letnik IV, številka 1, februar 2012 32 Izzivi managementu:  www.sam-d.si
   Razmišljanja
Zakaj se pri pisanju besedil v slovenskem jeziku 
s	 pod r o č j a	 o r g a n i z a c i js k e	 z n a n o s t i	 p r e po g o s t o	
s r e č u j e m o	 z	 n e k a k o v o s t n i m i	 b e s e d i l i ?	 T o	 v p r a š a n j e	
bi si moral zastaviti vsakdo, ki mu je kaj do tega, 
d a	 b i	 t u d i	 z a	 p r a k s o	 o r g a n i z i r a n j a	 i n	 po s l e d i č n o	
ravnateljevanja oblikovali slovenske izraze, vredne 
usposobljenih in jezikovno odgovornih nosilcev tega 
z n a n s t v e n e g a	o z i r o m a	s t r o k o v n e g a	pod r o č j a .
V	 d o s e d a n j e m	 d e l u	 S I	 s m o	 u g o t o v i l i ,	 d a	 s e	 t u d i	
r a z m e r o m a	 d o b r i	 po z n a v a l c i	 t e g a	 pod r o č j a	 z a r a d i	
b o l j š e g a	 r a z u m e v a n j a	 n j i h o v i h	 b e s e d i l	 a l i	 i z r e č e n i h	
misli pri manj usposobljenih uporabnikih v svojem 
d e l u	 n e k r i t i č n o	 p r i l a g a j a j o	 i z r a z j u ,	 k i	 p r e v l a d u j e	
v	 m n o ž i č n i h	 o b č i l i h	 t e r	 v	 b e s e d i š č u	 po m e m b n i h	
l j u d i .	 S l e d n j i m	 o b č i n s t v o	 o z i r o m a	 b r a l s t v o	 z a r a d i	
n j i h o v e g a	 po g o s t e g a	 po j a v l j a n j a	 v	 o b č i l i h	 i n	
o b	 n e k r i t i č n e m	 od n o s u	 n j i h o v i h	 n o v i n a r s k i h	
s o g o v o r n i k o v	 d o	 i z r e č e n e g a	 a l i	 u r e d n i k o v	 t i s k a n i h	
g l a s i l	 d o	 u po r a b l j e n i h	 b e s e d	 po m e m b n e ž e v	 v	
prispevkih samoumevno pripisuje tudi uporabo 
ustreznega izrazja. 
P r e d	 k r a t k i m	 s e m	 s i	 z a r a d i	 po v r š n e g a	 i z r a ž a n j a	
dovolil z elektronsko pošto opozoriti urednika, ki si 
j e	 k	 č l a n k u	 v	 s t r o k o v n e m	 ča s o p i s u	 d o v o l i l	 o b j a v i t i	
naslov Za osnovne izdatke porabimo tretjino prihodkov. 
Kot dober poznavalec ekonomske stroke sem takoj 
o p a z i l ,	 d a	 n a s l o v	 v s e b u j e	 k a r	 d v e	 n a p a k i :	 1 .	 fi z i č n e	
osebe oziroma gospodinjstva imajo dohodke in 
n e	 p r i h od k e ;	 2.	 č e	 s o	 v	 d e l u	 n a s l o v a	 o m e n j e n i	
» i z d a t k i « ,	 j e	 l o g i č n o ,	 d a	 v	 n a d a l j e v a n j u	 n a s l o v e	 s l e d e	
»prejemki«. Res je, da gre v navedenem primeru 
z a	 i z r a z e	 s	 pod r o č j a	 e k o n o m s k e	 z n a n o s t i ,	 a	 j e	 t a	
po v r š n o s t	 v	 n a s l o v u ,	 k i	 g a	 j e	 z e l o	 v e r j et n o	 d o l o č i l	
p r a v	 u r e d n i k	 s t r o k o v n e g a	 ča s o p i s a ,	 t a k o	 o č i t n a ,	 d a	
sem se nanjo skoraj moral odzvati.
Podobno stanje najdemo tudi v gradivih nekega 
v e č j e g a	 i z o b r a ž e v a l n e g a	 s r e d i š ča ,	 k i	 j i h	 š t e v i l n i	
m o ž n i	 u po r a b n i k i	 n j e g o v i h	 s t o r i t e v	 d o b i v a m o	 po	
elektronski pošti. Naj navedem samo nekaj »cvetk«, 
povezanih z naslovi zgolj enega od objav seminarjev, 
k i	 j i h	 p r i p r a v l j a j o :	 T i m e	 m a n a g e m e n t ,	 U p r a v l j a n j e	
i n	 v od e n j e	 k r i z e	 i n	 k r i z n i h	 r a z m e r ,	 M e n e d ž e r	
č l o v e š k i h	 v i r o v .	 D v a	 n o s i l c a	 s t r o k o v n e g a	 s v et a	
n e k e g a	 z d r u ž e n j a ,	 k i	 b i	 m o r a l a	 b i t i	 š e	 z l a s t i	 po z o r n a	
na izraze, ki jih uporabljata v najbolj uglednem 
slovenskem dnevniku, prevajata Druckerjevo 
besedo »management« kar z besedo »upravljanje«, 
pišeta o »kompetentni organizacijski strukturi«, 
» m e n e d ž e r s k i h	 i n	 u p r a v l j a v s k i h	 p r a k s a h «	 i n	
» po s l o v n i	( o r g a n i z a c i js k i )	od l i č n o s t i « .
Ker so bralci ob taki poplavi udarnih imenitno 
z v e n e č i h	 b e s e d	 po g o s t o	 p r e v z et i	 od	 i z r a z o v ,	 k i	 j i h	
l e	 s l a bo	 r a z u m e j o ,	 n i	 č u d n o ,	 d a	 s e	 v	 o b č i l i h	 v s e	 b o l j	
pogosto pojavljajo besede, pri katerih se le malokdo 
u p a	 r e č i :	 » C e s a r	 j e	 g o l ! «	 Č e	 n a j	 p r e v e d e m	 t a	 s t a v e k	 v	
o b l i k o ,	 p r i m e r n o	 t e m u	 z a p i s u ,	 po t e m	 b i	 s e	 g l a s i l :	 » T i	
l j u d j e	 s i	 o č i t n o	 n i s o	 n a	 j a s n e m ,	 k a j	 j e	 p r a v a	 v s e b i n a	
m a r s i k a t e r e g a	 od	 u po r a b l j e n i h	 i z r a z o v	 z a	 d o l o č e n	
p o j e m !«
Ž a l o s t n o	 p r i	 v s e m	 t e m	 j e ,	 d a	 s e	 z a r a d i	 h l a s t a n j a	
n e k a t e r i h	 po	 p i s a n j u	 » i m e n i t n o	 z v e n e č i h «	 i z r a z o v	
zanemarja znanje, ki so ga študentom ustreznih 
f a k u l t et	 v	 S l o v e n i j i	 ž e	 p r e d	 d e s et l et j i	 po s r e d o v a l i	
u n i v e r z i t et n i	 u č i t e l j i ,	 n e o b r e m e n j e n i	 z	 a n g l o s a š k i m	
i z r a z j e m .	 Š e	 v e č !	 K e r	 s t a	 s e	 n a š a	 po s l o v n a	 p r a k s a	
i n	 n a t o	 t u d i	 t e o r i j a	 n a	 pod r o č j u	 e k o n o m s k i h	 i n	
organizacijskih znanosti dolgo gradili na izkušnjah 
n e m š k e g a	 j e z i k o v n e g a	 o b m o č j a ,	 s o	 s e	 t i	 u č i t e l j i	 z a	
po s a m e z n e	 po j m e	 –	 t u d i	 z a r a d i	 po l i t i č n i h	 r a z l o g o v	
–	 p r i z a d e v a l i	 k r i t i č n o	 o b l i k o v a t i	 u s t r e z n o	 s l o v e n s k o	
izrazje, ki pa je danes za »fante in dekleta, ki so 
p r e b i l i	 k a k š n o	 l et o	 a l i	 n a j v e č	 d v e	 n a	 z n a n s t v e n e m	
izpopolnjevanju v ZDA« nepotrebna starinska 
navlaka.
V	 d e l u	 S I	 n a s	 z d a j	 i n t e n z i v n o	 d e l u j e	 p et	 č l a n o v	
d r uš t v a	 S l o v e n s k a	 a k a d e m i j a	 z a	 m a n a g e m e n t .	
Delo smo si razdelili tako, da se je vsakdo od 
p et e r i c e	 l o t i l	 i z r a z j a	 n a	 e n e m	 od	 o ž j i h	 pod r o č i j ,	
omenjenih v enem od uvodnikov. Ker smo do sedaj 
n a j b o l j	 t e m e l j i t o	 p r e d e l a l i	 pod r o č j i	 po i m e n o v a n j a	
»organizacijskih funkcij« in izrazov, povezanih s 
po j m o m a	 u č i n k o v i t o s t i	 i n	 u s p e š n o s t i ,	 n a j	 p r e d s t a v i m	
nekaj ugotovitev, do katerih smo prišli na teh dveh 
p o d roč j i h .
Ugotovimo lahko, da nobena druga uporabna 
disciplina ne temelji v tolikšni meri na organizacijski 
z n a n o s t i	 k o t	 r a v n a t e l j e v a n j e .	 Z a t o	 j e	 v	 S l o v e n i j i	 p r a v	
naša akademija najbolj poklicana za usmerjeno 
obravnavanje in predstavljanje izrazov, s katerimi 
poimenujemo tri organizacijske funkcije: 
upravljanje, ravnateljevanje in izvajanje ,	 p r i	 č e m e r	
pa je seveda treba zagotoviti tako smiselno prevajanje 
izrazov za te pojme iz »lingua franca« današnjega 
Iz dela naše sekcije za izrazje (SI) 
    

 letnik IV, številka 1, februar 2012 33 Izzivi managementu:  www.sam-d.si
   Razmišljanja
ča s a ,	 a n g l e š č i n e ,	 k o t	 n j i h o v e	 v s e b i n s k e	 o p r e d e l i t v e	
in utemeljitve.  
V	 ž a r i š č u	 r a z p r a v	 g l e d e	 s l o v e n s k i h	 i z r a z o v	 j e	
praviloma poimenovanje funkcije ravnateljevanja, 
ki so jo nekateri vrli slovenski slavisti dovolili 
poimenovati s spakedranko menedžment in s 
tem verjetno kršili kar obilico do takrat veljavnih 
s l o v n i č n i h	 p r a v i l .	 Z a t o	 s m o	 s e	 n a j p r e j	 l o t i l i	
izrazov za obe oblastveni organizacijski funkciji: 
upravljanje (ang. governance) in ravnateljevanje (ang. 
management ) .	 T o	 š e	 t o l i k o	 b o l j ,	 k e r	 j e	 t u d i	 k d o	 od	
n o v o p e č e nih 	 r e dnih 	 uni v e r z i t e tnih 	 p r o f e s o rj e v 	 s 	
t e g a	 z n a n s t v e n e g a	 o z i r o m a	 s t r o k o v n e g a	 pod r o č j a	
s po s o b e n	 i z j a v i t i ,	 d a	 i m a m o	 v	 s l o v e n š č i n i	 s r e č o ,	 k e r	
lahko angleški besedi »governance« in »management« 
prevajamo z eno samo besedo in to je »upravljanje«. 
S po m n i m	 n a j ,	 d a	 j e	 a n g l e š k o	 b e s e d o	 governance 
v besednjak angleškega jezika vnesel nekdanji 
b r i t a n s k i	 m i n i s t r s k i	 p r e d s e d n i k	 H a r o l d	 W i l s o n	
m a l o	 p r e d	 l et o m	 1 9 8 0 .	 O b	 po z n a v a n j u	 n a s t a n k a	
tega izraza je zato nestrokovno in neodgovorno 
vsiljevati za poimenovanje funkcije upravljanja 
b e s e d o	 » v l a d a n j e « ,	 k a r	 v	 S l o v e n i j i	 ž e	 p r e d o l g o	 po č n o	
t r i j e	 s i c e r	 n a	 pod r o č j i h	 d e l o v	 ekonomske znanosti 
uveljavljeni univerzitetni profesorji. Vsak razgledan 
č l o v e k	 b i	 s e	 n a m r e č	 m o r a l	 z a v e d a t i	 r a z l i k e ,	 z n a n e	
ž e	 i z	 s v et o p i s e m s k e	 z g od b e ,	 m e d	 d e l o v a n j e m	 ( a n g .	
glagol: rule) vladarja (faraona) in upravitelja (ang. 
governor )	J u d a	J o ž e f a .		
Pri funkciji upravljanja gre za vprašanje 
o b l a s t i .	 P r a v	 n a	 t e m e l j u	 o b l a s t i ,	 n a j v e č k r a t	
utemeljeni z lastnino, upravljavci gospodarske 
z d r u ž b e	 d o l o č a j o	 d e j a v n o s t i ,	 p o s l a n s t v o ,	 p o l i t i k o ,	
cilje (kot del strategije) in (najpomembnejše) 
č l a n s t v o	 z d r u ž b e .	 V	 z v e zi	 z	 i z r a z o m	
kor p orac ij sko 	 ( i n 	 n e 	 kor p orat iv no! ) 	 u pra v lja nj e 	
(ang.: corporate governance) je dan le dodatni 
poudarek, da gre za upravljanje v delniških 
d r u ž b a h	 i n	 n e	 z a	 k a t e r o k o l i	 u p r a v l j a n j e ,	 n p r .	
v	 d r u ž b a h	 z	 o m e j en o	 o d g o v o r n o s t j o	 a l i	 z a	
upravljanje p r e m o ž en j a	v	s k l a d i h ,	u s t a n o v a h	i t n .	
Pr ip or o č a mo 	 tor e j 	 u p orab o 	 b e s e d 	 » u pra v lja nj e 	
z d r u ž b	( d e l n i š k i h	d r u ž b ) « .
V nadaljevanju gradiva o tej temi je poudarjeno, 
d a	 od	 n o s i l c e v	 f u n k c i j e	 r a v n a t e l j e v a n j a	 p r i ča k u j e m o	
vsaj dvoje: 
n a j p r e j	 –	 o b	 ž e	 d o l o č e n e m	 ( od	 u p r a v l j a v c e v )	 •	
n a m e n u	 i n	 t e m e l jn i h	 c i l j i h	 –	 s t r o k o v n o	 d o l o č i t e v	
potrebnih prvin ali dejavnikov za poslovanje 
ter njihovo ustrezno preskrbo in izrabo oziroma 
porabo (zlasti) pri ustvarjanju in prodaji 
u s t r e z n i h	po s l o v n i h	u č i n k o v	n a	e n i	s t r a n i ,	
n a	 d r u g i	 s t r a n i	 p a	 i z g r a d n j o	 i n	 v z d r ž e v a n j e	 •	
visoke ravni organizacijske podpore poslovnemu 
procesu.
O b	 po g o s t i	 po v e z a v i	 b e s e d e	management z neko 
k o n k r et n o	 v s e b i n o	 v	 a n g l e š k e m	 j e z i k u	 s e	 k a ž e	
v p r a š a t i ,	 k j e	 n a j t i	 od l o č i l n i	 po u d a r e k	 v	 f u n k c i j i	
r a v n a t e l j e v a n j a	 a l i	 r a v n a n j a	 s / z	 n e k o	 v s e b i n o .	
S po m n i m o	 s e	 n a	 i z r a z e	 r a v n a n j e	 s	 s p r e m e m b a m i	
(ang. change management), ravnanje z znanjem (ang. 
knowledge management), ravnanje z raznolikostjo 
(ang. diversity management), ravnanje z blagovno 
znamko (ang. trade mark management), ravnanje s 
tveganji (ang. risk management), ravnanje s sredstvi 
(ang. assets management ) ,	 r a v n a n j e	 s	 ča s o m	 ( a n g .	time 
management), ravnanje z informacijsko tehnologijo 
(ang. IT management) itn. 
Z a s t a v i t i	 s i	 m o r a m o	 t u d i	 v p r a š a n j e ,	 a l i	 k a ž e	 v s e	
nosilce funkcije ravnateljevanja poimenovati ravnatelj 
a l i	 i s k a t i	 t u d i	 k a k š n e	 d r u g e	 m o ž n o s t i .	 M e d t e m	 k o	 j e	
b e s e d a	 r a v n a t e l j	 n a j b r ž	 n e s po r n o	 p r i m e r n a	 z a	 ( n a j )
višje ravnatelje (ang. top management), morda še 
sprejemljiva za ravnatelje srednjih organizacijskih 
ravni (ang. middle management ) ,	 b i	 z a	 n i ž j e	 r a v n a t e l j e	
oziroma preddelavce veljalo razmisliti o treh 
besedah, ravnalec, ravnavec in ravnatnik, s katerimi 
bi lahko izrazu za organizacijsko funkcijo primerno 
nadomestili danes preširoko uporabljano besedo 
»vodja«.  Zadnjo najdemo pri uporabi besed, kot so 
»delovodja«, »skupinovodja« in »oddelkovodja«. 
O b	 t e m ,	 k o	 m o r a m o	 j a s n o	 r a z l i k o v a t i	 v s e b i n o	
o b e h	 o r g a n i z a c i js k i h	 o b l a s t v e n i h	 f u n k c i j ,	 k a ž e	
po u d a r i t i	 t u d i ,	 d a	 n i	 m o ž n a	 po g l o b l j e n a	 r a z p r a v a	 o	
i z r a z u	 r a v n a t e l j e v a n j e ,	 č e	 n e	 po t e g n e m o	 t u d i	 j a s n i h	
r a z m e j i t v e n i h	 č r t	 m e d	 t e m	 i z r a z o m	 i n	 i z r a z o m a ,	 k o t	
sta »poslovodenje« in »vodenje«.
Č e	 n a j	 d a m o	 i z r a z u	 po s l o v od e n j e	 ( a n g .	business 
administration; business management) ustrezno mesto 
v razmerju do ravnateljevanja, si je nujno priklicati 
v spomin, kaj razumemo pod izrazoma »posel« in 
»poslovanje«. Posel bomo opredelili kot neko ciljno 
dejanje ali dejavnost, s katerim(-o) skuša njegov ali 
njen nosilec pridobiti neko korist. Poslovanje pa je 
–	 t a k o	 l o g i č n o	 s l e d i	 –	 v	 s v o j e m	 b i s t v u	 u s t v a r j a n j e	
i n	 p r od a j a n j e	 po s l o v n i h	 u č i n k o v	 z	 n a m e n o m	
p r i d o b i v a n j a	k o r i s t i ,	p r a v i l o m a	d o b i č k a .	
Ciljno pridobivanje koristi, ki je vgrajeno v pojem 
po s l a	 i n	 po s l o v a n j a ,	 j e	 t o r e j	 i z h od i š č e	 z a	 r a z l i k o v a n j e	
poslovodenja od ravnateljevanja. Danes morajo 
ravnatelji, ki odgovarjajo za poslovanje, ob omejenih 
p r v i n a h	 po s l o v n e g a	 p r o c e s a	 n e	 l e	 d o s e č i	 n e k e	 c i l j e ,	
i z r a ž e n e	 s	 po s l o v n i m i	 u č i n k i ,	 p r i h od k i	 i n	 i z i d o m ,	
a m p a k	 m o r a j o	 d o s e žk e	p r i m e r j a t i	 z	 n a s t a l i m i	 s t r o š k i	

 letnik IV, številka 1, februar 2012 34 Izzivi managementu:  www.sam-d.si
   Razmišljanja
o z i r o m a	 od h od k i	 i n	 po s l o v n e	 u č i n k e	 v	 s o o ča n j u	 s	
t e k m e c i	 t u d i	 ( z	 d o b i č k o m )	 p r od a t i .	 Z a t o	 j e	 po u d a r e k	
v	 n j i h o v e m	 d e l o v a n j u	 n a	 n a č r t o v a n j u	 po s l o v n i h	 c i l j e v	
in nadzorovanju doseganja poslovnih izidov. Kadar 
s o	 v	 d e l o v a n j u	 r a v n a t e l j a	 i z r a z i t o	 n a v z o č i	 po u d a r k i	
iz prejšnjih dveh stavkov, bi tako kazalo zaradi 
n a t a n č n o s t i	 g o v o r i t i	 o	 po s l o v od n i h	 r a v n a t e l j i h	 ( a n g .	
business managers; tudi executives) in ne o ravnateljih 
n a	 s p l o š n o	 k o t	 p r i	 r a v n a t e l j u	 r a č u n o v od s t v a ,	
r a v n a t e l j u	 k a d r o v s k e	 f u n k c i j e ,	 r a v n a t e l j u	 g l e d a l i š ča ,	
r a v n a t e l j u	o p e r e ,	r a v n a t e l j u	k n j i ž n i c e	i t n .		
Kadar gre za dilemo, katerega od izrazov za 
oblastveni funkciji uporabiti, velja, da upravljavci, 
tudi lastniki, upravljajo, ravnatelji pa ravnateljujejo. 
Č e	 p a	 g r e	 v	 n e k e m	 p r i m e r u	 z a	 o s e bo ,	 k i	 h k r a t i	
o p r a v l j a	 u p r a v l j a v s k e	 i n	 r a v n a t e l js k e	 n a l o g e	 ( =	 i m a	
dvojno vlogo), potem gre pri urejanju razmerij z 
ljudmi ali med njimi vedno za ravnateljevanje ali 
ravnanje z zaposlenci. Ko pa gre za drugo vsebino 
urejanja, je pomembno, ali gledamo na to vsebino 
z	 v i d i k a	 a k t i v e	 ( s r e d s t e v	 a l i	 p r e m o ž e n j a )	 a l i	 p a s i v e	
( o b v e z n o s t i	 d o	 v i r o v	 s r e d s t e v ) .	 Č e	 g r e	 z a	 p a s i v o ,	
je tu pri osebah z dvojno vlogo nedvomno v 
o s p r e d j u	 u p r a v l j a v e c	 –	 po g o s t o	 l a s t n i k ,	 k i	 u p r a v l j a	 s	
kapitalom, pri aktivi pa je izbira izraza lahko odvisna 
od	 v r e d n o s t i	 p r e d m et a .	 Č e	 g r e	 r e s n i č n o	 z a	 v e č j o	
vrednost, npr. zgradbo, bi bila dovoljena tudi beseda 
upravljanje (tako govorimo o upravnikih zgradb), 
s i c e r	 p a	 t a	 o s e b a	 r a v n a	 s / z	 po h i š t v o m ,	 d e n a r j e m ,	
listinami itn. 
U po r a b a	 b e s e d	 » u č i n k o v i t o s t «	 i n	 » u s p e š n o s t « ,	
ki ju pogosto najdemo v besedilih, povezanih s 
poslovanjem, upravljanjem, ravnateljevanjem in 
izvajanjem, nekoliko manj pa v besedilih, kjer je 
g o v o r a	 o	 o r g a n i z a c i j i	 z d r u ž b ,	 n a s	 s e v e d a	 h i t r o	
pripelje do kazalcev in kazalnikov, s katerimi 
o p i s u j e m o	 o z i r o m a	 d o k a z u j e m o	 d o s e ž e n o	 r a v e n	 e n e	
od	 t e h	 d v e h	 z n a č i l n o s t i	 o p a z o v a n e g a	 s i s t e m a ,	 n p r .	
z d r u ž b e	a l i	n j e n e	o r g a n i z a c i j e .
V utemeljitvi prevodov angleških besed 
» e ff e c t i v e n e s s «	 ( u s p e š n o s t )	 i n	 » e ffi c i e n c y «	
( u č i n k o v i t o s t )	 j e	 z a p i s a n o ,	 d a	 n a j	 b i	 u s p e š n o s t	
pomenila raven doseganja ciljev. Pri »vrednotenju« 
u s p e š n o s t i	 p a	 s e	 po j a v i	 t e ž a v a .	 N e k d o	 s i	 n a m r e č	 l a h k o	
postavi visok, zahteven cilj, drugi manj zahtevnega. 
O b a	 s t a	 o b	 d a n i	 o p r e d e l i t v i	 u s p e š n a ,	 č e	 s t a	 d o s e g l a	 	
svoj postavljeni cilj. Zato je takšno razumevanje 
u s p e š n o s t i	 p r e v e č	 s u b j e k t i v n o .	 D a	 b i	 p r i š l i	 d o	
»objektivnega« razumevanja uspešnosti, morajo 
b i t i	 c i l j i	 po s t a v l j e n i	 o b j e k t i v n o .	 L a h k o	 r e č e m o	 t u d i ,	
d a	 m o r a j o	 b i t i	 d o l o č e n i	 od	 » n e k o g a	 z u n a j « ,	 t i s t e g a ,	
ki mora cilj izpolniti. Kaj je za podjetje ali drugo 
z d r u ž b o	 u s p e h ,	 d o l o ča	 t a k o	 d r u ž b e n o - e k o n o m s k i	
s i s t e m .	 U s p e š n o s t	 v	 t e m	 s m i s l u	 j e	 t a k o	 d r u ž b e n o	
o z i r o m a	 d r u ž b e n o - e k o n o m s k o	 d o l o č e n a .	 V	 g r a d i v u ,	
o katerem naj bi razpravljali v naši »klepetalnici« 
–	 	 č l a n i	 d r uš t v a	 s o	 g a	 p r e j e l i	 z	 e l e k t r o n s k o	 po š t o	
d n e	 3 0 .	 1 .	 2 0 1 2	 –	 ,	 j e	 t a k o	 u s p e š n o s t	 o p r e d e l j e n a	 z	
doseganjem »objektivno« (izven osebka delovanja) 
d o l oče n i h 	 c i l j e v .
U č i n k o v i t o s t	 p a	 j e	 t e h n i č n i	 po j e m .	 P r i	 i s k a n j u	
r a v n i	 t e	 z n a č i l n o s t i	 i z i d	 a l i	 u č i n e k	 ( a n g :	 o u t p u t )	
p r i m e r j a m o	 z	 v l o žk o m	 a l i	 v l o žk i	 ( a n g .	 i n p u t ) ,	 ( u )
po r a b l j e n i m i	 z a	 d o s e g o	 i z i d a	 a l i	 u č i n k a .	 T a	 z n a č i l n o s t	
s i s t e m a	 j e	 n u jn a	 z a r a d i	 o m e j e n e	 r a z po l o ž l j i v o s t i	
prvin ali dejavnikov poslovnega procesa, kot so 
delovna sredstva, predmeti dela, storitve in delovna 
s i l a	 z a po s l e n c e v .	 E d e n	 od	 r e c i p r o č n i h	 k a z a l n i k o v	
u č i n k o v i t o s t i	 s o	 s t r o š k i	 n a	 po s l o v n i	 u č i n e k :	
p r o i z v od	 a l i	 s t o r i t e v .	 G r e	 z a	 t e h n i č e n	 po j e m	 –	 š e	
zlasti, kadar imamo v mislih predvsem neposredne 
s t r o š k e	 po s l o v n e g a	 u č i n k a	 – ,	 z a	 t a k o	 o p r e d e l j e n e	
s t r o š k e	 p a	 s o	 od g o v o r n i	 p r e d v s e m	 i n ž e n i r j i .	 Z a t o	
j e	 e n a	 od	 h u j š i h	 n a p a k ,	 č e	 s i	 s t r o š k e	 » l a s t i j o «	
ekonomisti. Naloga ekonomistov je pravzaprav le 
smiselno ovrednotenje porabe navedenih prvin. 
Prenašanje krivde za »visoke« stroške na ekonomiste 
j e	 u p r a v i č e n o	 l e	 t a k r a t ,	 k o	 s o	 p r v i n e	 n a b a v l j e n e	 po	
p r e v i s o k i h	 c e n a h ;	 z a	 k o l i č i n e	 a l i	 o b s e g	 po r a b e	 p r v i n	
p a	 n a j	 b i	 b i l o	 od l o č i l n o	 i n ž e n i r s k o	 z n a n j e .	 I n ž e n i r j e m	
v s e	 p r e po g o s t o	 z a d o š ča	 l e	 i z d e l a v a	 p r o i z v od a	 a l i	
izvedba storitve, na stroške ustvarjanja poslovnih 
u č i n k o v	p a	» po z a b l j a j o « .	
Ko se razprava o teh dveh pojmih prevesi 
v	 d o l o ča n j e	 po j m a	 u s p e h a ,	 m o r a m o	 v e d et i ,	 d a	
j e	 z a ž e l e n i	 po s l o v n i	 i z i d	 v	 k a p i t a l i z m u	 d o b i č e k .	
P r a v i l o m a	 g a	 m e r i m o	 z	 v l o ž e n i m	 k a p i t a l o m ,	 l a h k o	
p a	 t u d i	 z	 v s e m i	 v l o ž e n i m i	 a l i	 u po r a b l j e n i m i	 s r e d s t v i .	
V gradivu je poudarjeno, da kazalnike uspešnosti 
v e d n o	 po i m e n u j e m o	 po	 š t e v c u ,	 n p r .	 po	 d o b i č k u	
v kapitalizmu ali po dohodku v samoupravnem 
s o c i a l i z m u .	 O b	 o m e m b i	 d o h od k a	 j e	 t r e b a	 v e d et i ,	 d a	
j e	 o ž j e	 o p r e d e l j e n i	 d o h od e k	 ( b r e z	 v k l j u č e n i h	 s t r o š k o v	
a m o r t i z a c i j e )	 l e	 d e n a r n o	 i z r a ž e n a	 d e n a r n o	 po t r j e n a	
dodana vrednost. 
O b	 p r e d l o ž i t v i	 g r a d i v ,	 k i	 j i h	 v	 S I	 p r i p r a v l j a m o	
za razpravo v naši društveni klepetalnici, seveda 
p r i ča k u j e m o	 t u d i	 k r i t i č n a	 m n e n j a	 d o	 p r e d s t a v l j e n i h	
s t a l i š č .	 Ž e l i m o	 p a	 s i ,	 d a	 b i	 s e	 k r i t i k i	 » o t r e s l i «	
s k l i c e v a n j a	 n a	 » a v t o r i t et e « ,	 k i	 g l e d e	 n a t a n č n o s t i	
u po r a b e	 i z r a z j a	 t o	 p r a v	 g o t o v o	 n i s o .	 U po š t e v a t i	 k a ž e	
t u d i ,	 d a	 m o r a j o	 i s t i	 i z r a z i	 v	 r a z l i č n i h	 r a b a h	 po m e n i t i	
tudi isto vsebino obravnavanega pojma. 
Miran Mihelčič