Ubogi Hrvati. Hrvati so vedno tepeni, Nekdaj so iih tepli Turki, dandanes jih tepejo Madžari, Leta 1868 so naredili hrvaški politiki veliko neumnost, da so sklenili pogodbo z Pgrsko, po kateri imajo Madžari tudi hrvaške davke, železnice in po&te v rokah, Hrvati pa samo Šolo brez denarja. Za vsak narod pomeni slabo politiko, ako izroči oskrbovanje svojega imetja in premoženja tujim rokam. S tem poda svojo neodvisnost in prostost ter pos'.ane suženj dtugega naroda. Ni torej vseeno, ali se borimo na Štaierskem za samostojnost in samoupravo, ali pa po liberalnem in nemškutarskem receptu puščamo usodo svojega naroda mirno v rokah tujega ljudstva. Pameten in trezen sin brvaškega naroda, rajni dr.. Ante StarČeviS, je bil najhujši sovražnik pogodbe z Ogrsko. ZaJiteval je gospodarsko in politično neodvisnost hrvaške zemlje od Ogrske in v to svrho ustanovil takozvano stranko prava_ PristaŠi se imenujejo pravaši. Po njegovi smrti je vodil stranko dr. Frank, ki je tudi že rartev, in sedaj jo vodi dr. Horvat. Zdrava načela te stranke so pridobila v zadnjem. času tu4i druge hrvaške stranke za misel, da se mora brezobzirno zahtevati samostojnost hrvaške kraljevine. In vsled tega ni imel bivši ban Tomašič nobene večine v saboru, s katero bi lahko vladal^ in tudi sedanji ban Cuvaj je preprioan, da bi je ne dobil, ako bi se vr&ile sedaj nove volitve, Ban Cuvaj je madžaron, to se pravi pristaš one struje, ki bi rada izročila jezik in zemljo hrvaško Madžarom, Ko je videl, da tudi njega Hrvati nočejo ubogati, je šel k sedanjemu ogrskemu ministrskemu predsedniku Khuenu, staremu sovražniku Hrvatov, in skupaj sta skovala peklenski nafirt nasproti Hrvatom. Hrvatom se mora postavlti birič, ki jih bo tepel s Škorpijoni, ako se bodo le ganili proti Madžarom, ki jih bo neusmiljeno metal v zapore, ki jih bo držal na kratkih vajetih, Ce radbvoljno nočejo, hočeta Khuen in Cuvaj z bičem in zaporom prisiliti Hrvate, da zaJjubijo zopet Madžare. In res, Cuvaj je postal vsled tega sklepa v velikonočnem ted^nu komisar fcez hrvaško ljudstvo, skoraj neomejena moč je položena v njegove roke, s Hrvati lahko dela kar hoče, Hrvati pa so brez pravice. Že dober teden traja sedaj, odkar imajo Hrvati komisarja in ne več bana Cuvaja. Kaj se je zgodilo v tem kratkem 6asu? Večina listov je vsled preganjanja preneliala izhajati. Nobeno društvo ne srae naprej delovati, nobeno zborovanje se ne smc več vršiti. Pisma se svobodono odpirajo, vsi župani so odstavljeni, in občino vodijo policaji in orožniki.. Strahovlada je prišla nad Hrvate, da si komaj iipajo dihati. Vse to pa radi tega, da bi Hrvate s silo priklenili na Madžare. V istem času, ko pritisfeajo Madžari Hrvate k tlom ter jih hoSejo prisiliti k Ijubezni do Madžarske, v istem hipu pa se puntajo Madžari proti svojemu kralju ter hocejo vse skupne vezi z Avstrijo ra^irgati. Svojo lastno državo in lastnega kralja hofejo ime4ti. V tej državi bi naj bila po njih želji tudi Hrvaška. Toda to se ne bo zgodilo, ako avstrijski narodi v sedajijem hipu pokažejo Hrvatom svojo ljubezen. Vsi avstrijski narodi brez razlike jnorajo odlocno zahtevati, da se tlačonje Hrvatov takoj ustavi. Madžari so v Evropi tuj narod, Pred sto in sto leti so prignali iz Azije na ogrske puste svoje konje past ter pozabili se vrniti. Tcxla vsled tega še nimajo pravice, da bi tlačili druge evropske narodo ter 6ez nje gospodovali. Gotovi viri poročajo, da so prestolonaslertnik in veB avstrijskih nadvojvod veliki prijatelji ubogega, a vrlega hrva&kega naroda, Na nje zaupa sedaj hrva.ški narod, da bodo svoj velik upliv zastavili za pravico iiv za prostost tlačene hrvaške kraljevine. A tudi vsa avstrijska javnost naj sedaj Hrvatom pokaže svojo Ijubezen ter jih pritegne na-so. Nauk iz vsega: Noben narod ni nikdar dovolj oprezen in skrben za svojo prostosd in svojo neodvisnost. Obrnimo hrbet liberalcem in nemSkntarjem, ki nas silijo, da bi hodili v Gradeo, poljubljat nemških Skornjev. Kot orel čuva dom in rod, Tako svoj rod in dom nezgod . . Braniti 6emo mi!