nomai
v C/ubifanl 24. septembra 1941-XIX
Cena L O.SO
Ceto 54 • Štev. 39
Sejavec,
ki hodiš z odmerjenim
korakom
po puhtečih brazdah, mečeš vanje kali življenja M»
soustvarjaš
prelivi «vet, ki njta«.
T1	našAnjivah
in nam rodi hrano za naie [ malenkostno žitje -i vrzi globoko, široko, naj zasiplje zlato seme vse
naše poljane, naj vzklije po vsej naši
zemlji bajna setev, naj požene povsod nova rast, nova slasti O da bi že vstal tako
zaželeni novi človek iz tvojega semena, ki pada tiho in modro v
rodovitna tla naše zemlje in se globoko pod njo
pripravlja za novo z«n<~tje! Tvoje seme je kakor
mogočen klic,
ki obuja k življenju obličje zemlje
in prižiga svetilko, ki komaj tli...
Tvoje seme je kakor
potresni sunek,
ker z drobnimi, nežnimi
koreninami razkraja trdoto zemlje in jo spreminja v mehko, domačo prst O, stresi tudi nas, razrij nam srca, pretresi nas) . Vrzi, sejavec, vrzi! Vrzi globoko, širokol
Toto V. KramarlS.


ZAKJkJ tO
7?
• •
ÄMi.'	<4	^iMkivovHncr
* .. iL}.**«*£«, ti ,£*«%«»	•i -o^t*-
Km» i	ü *
4	«rf^» M -%»4	'.m.	jmJ
>.v;	i*l> : * 4
k; » rO. C «	r«r>
t* »•.' «(Mili luna. '«tlÜHVt	-4 u
< < cwa«,	4 *»	*T*Aa
• »> * Slitti
? •»*> t-r-. r «S čii «I	'«f«3v «»^x« u n a L» ÌM, CAa*»*: «»i,» Ju smu tn^aA »v <i
u tt.«v- -d 4 t t 'tal«d	r *-
U*» «5 «cM Ipit«, u uitrttv «	Ot»
v" ^ Iv" Hfl twijan,	«fcjcÄ* «t« 1 n
*» Ni**.»« i « tw?	/»nt U JuU/i
»»■vi ex; i	liciM. «1,4 Jf**»
* i "un	i PlUlil -*iii I«-
Jß^i w ti «v -N-.»! *»; i .-^UNJ, -AJ'' < »"»».C «»I »CVA i-ir^Ä-CA»	t
o •	iv/V^i
? -»v» - - : .t -	( f r - l i v rti	«O
•	tu • •	*š
t m., «I '3	Wl««4 C ««il	.B?«
—	«UIVJ 1m ttiÀL"« tt T4-J	ln»
4 «MM.4*. 4 «V.	J r luut 4 -Tam.
•• %	ii. TVfcd >IUilt « «
* •Hi!.—V rt*«.*,	* udu.
VaCM« « ivinr	«t^MfO. 2pJ| )U<9
rvft 1« i	^til««
J »u v»	i t: miep
V S. Iti»
"	n i «s
» » |Nuv«ii	nž
*'-'•'	«M^ » ritiu, i||, -3 s*.
t-a • s^i» d	jintjul
IA*	11 f^Me M|A->
*	««ii«' c«Mki.iJn ItfeHM «t
.«««•AMI «MtMÜUä	«Hi riC- 'C Q(t4t 4 «
^^	4 « trm («iftlrt nintfMi
a^^ußitm.	m* *«cv a' tMite rnr
<4* t&j 4» i«	*»• » «a» -tut <
• ^ ^	*C asa « t-v« rt»*»«; ^mci
I -V * totì	t -ti
domače jaslice
Ecrtt rasi 2 3trrrf~i isaa isia Jiia
IAZT: NAJcciTZ -ÌL.: iiyrzn i :LZ-JAJU s	JE 3csrz zìi SIL ZAS:zhj;
t	- CM
«»fei gtlüj))1	i —bi* »t re-
*'«' 'C 1 MKnI -»«•!» «HM	«M
»i^ttfjm« ntd.,.,1 i a«	MU v* ■ » S- Ä '.«k T» D WI
> «mi ■	t «
n» ui> t it	-.»
tnsiAfTi e nu tri r? r ixt t aBsni«nie a«err tue«, a o
-•^crwirmsci 1 ■
Varale	una ti S*f a iiesec mare
s ». *
~ . J	otti
J. «BBrrcstac -•KOTiuo«* o cai

Ka asraoi.
rani ttcTcnt,»: .jMsuinw- i »ai
«i ^ tam it o	1 atta ji ri» t xrmrorrvm
•«- 'Mi -Ut
VrUM»34 : (MIR »It _J«<

tmoti" '«»viut » «mi MCÜC -t jurrjt «MCn^ur
^.tfe «	m
■juttf* tv?
m »»uü t» ..Jvamtjmat-
i«,
auaaui* aam^-iiä* "u -»»j»	a«
» tfc WrnrflU.
-■ ***	«L te- «»■»«>
11--:«	* «uit*. i^fiia»,.
= •	-KM»,»	1	nk >o» w
* '«ki, Kuj«. «m
1 Waat .	... 4 « •
.1,1	j	MIMA««	»	« H»*«.	■
a-, » «Mm mi	.»mm, >
Ì- K«««»*	C« M*«»	t (C ^ ,
ŠU mrmzii .



. ».u—lijt:
'•ita» . v» 1 «•t '»^»«»»k, «ul'M]
i	-» 0141«. M	»4 JM "««A»	» ^ Ut —
-v^HtP wa «t«	^	WHni.
* «MMt« * et.. jWÜÄ	*	ano
«S» «tata, '«tire ^u-Hjüoi. «, ^ ÌOftwK«*»	a,
">K™i "	«»««t W«4tt 4*J »» fc MPMHUCO
J«Mt •JOtuutjfeMt*.	frtj*** ^«^kj«««,
wT '	« Ht^, ^ «
^	a*»«««»*. « *	kMkt. -k»» kMMÜ «IM« >
"	-	>«, Nttäjb- i«t, UM 'Wvat kiv,^«»
******** <**	k rt/iivi <<t>* trn**/1
H
I JOŽB RAZQR I
CLza\ t>eč "ne gremo:
»Pstl Vai prijatelj, tovarniški mojster Vrtov-Sek. Oos pod doktor, pazite se jutri ves dan. Komunisti eo sklenili, da vas jutri ubijejo. Sam sem bil pri tem sklepu navzoč. Ne morem pozabiti, da ste mi rešili sina škrlstinke, pa tudi samemu se mi je zajtudilo vse to zločinstvo. Več vam ne utegnem poročati, ker se bojim, da bi me kdo lahko videl. Pridite jutri ob osmih zvečer h križu pri Boltarjevi hiši, na desni strani Koprivnika. Tam vam bom Se več povedal, obdržite vse zase. Lahko noč!«
»Hvala!« je komaj dahnil zdravnik, in ž« Je izginila senca pred oknom.
Ne Orašič ne Vrtovšek nista videla, da je izza ogla hièe skočila na cesto še druga senca m naglo hitela na stanovanje inž. Vagnerja.
»Vrtovšek je imel prav«, je zlobno pritrdil Vagner, ko je slišal poročilo o Vrtovškovem obisku. »Komunisti bi se • tem umorom onemogočili pred ljudmi. Jutri zvečer naj se še pred osmo uro poskrije šest zanesljivih i» krepkih pristašev v grmovje ob Boltarjevi hiài. Vrtovšek mora brezpogojno izginiti, še preden odpre usta. In kdo ga bo spravil s poti? Orašič, naravno. Vsi bodo verjeli. In tako bo konec njegovega dela. Ljudje morajo biti zanesljivi, ker bodo pričali zoper Grašiča. Zdaj pa, fantje, pogumno na delo!«
(irašič je hitel naslednjega dne zvečer iz Rožnega dola na most h Koprivniku že pomirjen. Cez dan ga je mučil dvom: kaj, ali ni vse to le nastavljena zanka, v katero naj se on ujame? — Samoten kraj ob Koprivniku je kakor nalašč za temne namena onih, ki bi ga radi spravili s poti. Toda vendar... Vrtovšek mu ne zbuja nobenega suma. Preveč dobrega mu je storil, da bi smel dvomiti v njegovo odkritosrčnost. Njegova poročila utegnejo biti zelo važna, morda celo odločilna. Nikakor torej ne bi bilo pravilno, da bi iz napačne previdnosti zamudil to priliko, ki bo morda res prinesla novih pobud v reševanju sfiora okrog stavke. Da se pa zavaruje za vsak primer, je vzel s seboj majhen revolver, ki ga je hranil v nočni omari, odkar se je začela stavka v Kožnem dolu.
Na desni strani Koprivnika je peljala z mostu pešpot po nevelikem travniku. Ob travniku je rastlo gosto grmovje, ki je polagoma prehajalo v gozd. Nekaj korakov od mostu se je Grašič ustavil in pogledal na uro. de nekaj minut je manjkalo do osmih. Prvi krajec je komaj za silo razsvetljeval pomladno noč, kl je bila hladna, da se je Grašič moral tesneje zaviti v površnik. Z napetostjo je opazoval okolico in tehtal vsako možnost. Bližina grmovja se mu je zdela zelo ne-prikladna in sumljiva, zato je šel kakih štirideset korakov dalje po stezi ob travniku in tam čakal prihod Vrtovška.
Oh osmih so zatopolale na mostu stopinje.
»Vrtovšeklc je pomislil Grašič.
Temna senca se je pomaknila z mostu in stopila na stezo, ki se vije od mostu mimo grmovja in dalje po travniku. Grašič je ob medli svetlobi meseca spoznal v tej senci Vrtovška. Tudi Vrtovšek je opazil Grašiča in pospešil korake.
Bil je že dober gorak mimo zadnjega grma, ko se za njegovim hrbtom nenadoma dvigne šest temnih postav in se naglo požene za njim. Vrtovšek se ob šumu in pokanju dračja ozre in tudi sam plane v smeri proti Grašiču.
Grašič je presenečen opazil pojav nepoklicane šestorice.
»Izdajale je pomislil.
Videl je, kako se je vseh šest -ljudi pognalo za Vrtovškom in tudi Vrtovšek sam je skočil v smeri proti njemu ter očlvidno spotoma nekaj vlekel iz žepa. V hipu je Grašič sklenil, da je najbolj pametno, če zbeži. Proti sedmorici bi bilo zelo tvegano braniti se.
V naglici se je ohm i I in skočil vzdolž ob Koprivniku po stezi, ki gre ob travnikih in njivah ter se zopet čez nekaj sto metrov povrne nazaj na cesto. Tekel je že kakih trideset metrov, ko zasliši za seboj obupen klic:
»Gospod doktor, pomagajte, pomagajte!«
Grašič se je presenečen ustavil. Nagli koraki, ki jih je prej slišal za seboj, so se ustavili. SU-
roman
šalo se je topotanje nc mestu in kletvine preriva-jočih se ljudi.
Grašiču je bilo zdaj vse jasno. Komunisti go zvedeli za sestanek in so počakali v zasedi.
»N« pomoč na pomoči« je znova zavpil Vrtovšek.
Orašič je potegnil revolver iz žepa ter z divjo naglico planil proti suvajoči se gmoti na travniku, ki se je gnetla in sklanjala nad Vrtovškom. Prav ko je mislil sprožiti, je skočilo vseh šest ljudi pokonci in naglo izginilo zä grmovjem. Vrtovšek je ostal sam zleknjen v travi.
»Ubit!« je »preletelo Grašiča. »In jaz sem ga krivo sodil!«
Sklonil se je k njemu. Glasno hropenje Je prihajalo iz njegovih ust. Grašič mu je hitro odpel srajco, da ga preišče.
»Strela!« je zavpil. »Razbojniki, banditi!« — Otipal je ročaj noža, ki je bil pogreznjen v prsi pod levo bradavico. Vsa srajca je bila že krvava. Grašič je vzel žepno svetilko in posvetil. Kri je lila kar iz treh ran.
»Izgubljen!« je pomislil Grašič.
Bolnik je hropel, toda vedno slabeje.
»Ali me slišite?« je vprašal Grašič ranjenea.
Vrtovšek je okrenil glavo in dolgo strmel v Grašiča, kakor da hoče nekaj reči.
»Povejte, če morete!«
Vrtovšek je začel šepetati s komaj slišnim glasom :
»Gospod doktor, Vagner je... Vagner je Milana ...«
Vrtovšek je nehal. Sapa mu je pošla. Brez moči mu je padla glava spet na travo.
»Povejte do konca!« je nestrpno sili Grašič. »Kajje naredil Vagner?«
Toda Vrtovšek je samo žalostno hropel. Grašič
S" : izgubil upanje, zato je v naglici trgal srajco, da i zavezal in zamašil rane.
Tu se Vrtovšek nenadoma še enkrat zgane m z muko izgovori:
»Gospod doktor, pazite na Marijo. Vagner hoče...«
Spet mu je zastal dih.
»Kaj hoče? Povejte!«
Toda Vrtovšek se ni več orlasti.
»MrtevI« je vzkliknil Grašič. In v resnici mu srce ni več bilo. Treba bo iti ljudi, ki bodo prenesli Vrtovška v Rožni dol. itvar je neprijetna in nekoliko čudna. Zakaj se niso lotili njega, in zakaj Vrtovška? To Grašiču ni šlo v glavo. Šest ljudi se ne bi zbalo enega človeka. Zakaj se torej tudi njega niso lotili?
Orašič je še enkrat nezaupno pogledal v grmovje ter odhitel po stezi.
»Stoj!« je teda i zagrmelo od tam.
»Zdaj jé vrsta na meni!« je pomislil Orašič. »Ne boste me imeli!« Spustil se je v tek po stezi.
»Stoj, morilec!« je znova zagrmel za njim klic, nato še eden in spet eden. Orašič se še vedno m zavedel. Za sabo je slišal težko ropo'anje korakov. Podili,so se tako nekaj desetin metrov med glasnim vpitjem in pozivanjem, ko se v daljavi pred Ora-šičem pokažejo obrisi štirih ljudi. Tudi razbojniki odzadaj so morali to opaziti, kajti takoj so začeli glasno vpiti:
»Ustavite ga, primite ga, morilca! Zaustavite mu pot! Primite ga!«
Stiri postave pred njim — bili so to kmetje, ki so na Vrtovškov klic pritekli na pomoč — so se razpršili m se očitno pripravljali, da ga ustavijo.
Zdaj se je Grašiču posvetilo. Kakor pribit 6e je ustavil. Zdaj šele je razumel, zakaj niso tudi njega napadli... On naj bi bil Vrtovškov morilec, to so hoteli doseči I Ta misel ga je skoraj vrgla ob tla.
V hipu je bil obkoljen od vseh strani.
»Vdaj se!« je zavpil eden izmed preganjalcev.
»Cemu naj se vdam? Kaj hočete z mano?«
»Se vprašuje! Ubil je mojstra Vrtovška, tamle leži v travi!« se je obrnil eden izmed šestorice do kmetov, ki položaja še niso razumeli. »Slišali smo klice na pomoč in priviteli ravno takrat, ko je hotel zbežali stran od Vrtovška.«
(Nadaljevanje »ledi.)
Itvi
g ČUDOVITA POTA KAKAVE Ì
V borbi za življenjski obstanek so torej ne-katere prastare vrste živali podlegle in izumrl* Ohranile pa so se vse do naših dni one vrste, ki so se raznim okoliščinam znale bolj prilagoditi ali ki niso imele toliko sovražnikov.
Človek je ubil mnogo ptičev in mnogo drugih živali, toda še veliko več jih je ubila narava sama pri svojem razvoju.
Cele vrste živali so uničili razni potresi, po« vodnji, pogrezanje zemeljskih plasti v morske globine, ali pa jih je uničil 6neg in led, ki je pokrit kraje, kjer je prej pripekalo vroče sonce ia 3t razvijalo bujno življenje. Razen tega pa je mnogo živali podleglo v kruti in še vedno trajajoči bort» med močnejšimi in šibkimi ter tako izginilo iz obličja zemlje. Tako so polagoma izumrle tiste živali, ki jih mi imenujemo z imenom predpotopne živali.
Ena izmed teh, igvanodom, je bila zlasti nenavadno velika. Imela je obliko današnjega kuščarja, toda neznansko povečano. Njegova glava je bila velika 1 meter, imela je zelo dolg rep, ogromne zadnje noge, sprednje pa bolj kratke. Ce se je postavila pokonci, je ta pošast dosegala višino štirih metrov. V mnogih ozirih je bila podobna današnjemu krokodilu, 'e da je bila veliko večja. Igva-nodom se je hranil z rastlinjem, medtem ko so se druge take ogromne pošasti hranile z mesom živali, kako tako zvam megalozavri. Vse te velike živali so spadale v vrsto dinozavrov, kar po naše pomeni »strašni kuščarji«.
Morja so bila v tistih časih polna bitij, ki so bila nekako v sredi med povodnimi in suhozemnimi živalmi. Ena izmed njih, ihtiozaver, je imela to lastnost, da so njene oči videle tako blizu kakor na velrke daljave. Ta žival je bila dolga 12 metrov. Tako zvani bradipi so bila ogromna bitja, ki so se hranila z rastlinjem in ki so lahko naenkrat pogoltnila celo drevo.
Podoben tem živalim je bil milodon, čigar ostanki so se našli v neki votlini v Patagoniji. V. tej votlini so se našle tudi kosti ljudi in psov, iz česar bi se dalo sklepati, da so imeli ljudje to po. ša6t udomačeno in jo hranili s travo, kakor mi danes hranimo krave ali druge domače živali.
Pozneje, ko so razne podnebne okoliščine fn krut medsebojni boj za življenjski obstanek uničile velike predpotopne živali, so se razširiti po zemlji levi hi medvedje, opice in gazele, velike goveje živali, bobri in jazbeci, leopardi^ nei in mačke. Po rekah je bilo ogromno število krokodilov, po suhi zemlji so se zelo razmnožili volkovi, psi in lisice. Njih ostanke lahko najdemo povsod po zemeljskih plasteh in v kakih pozabljenih votlinah.
Živali, ki danes lahko žive v oddaljenih pokrajinah najbolj oddaljenega severa, so včasih živele pri nas ali pa drugje v srednji Evropi. Živali, ki dane3 lahko žive v vročem afriškem ali indijskem podnebju, so včasih lahko živele tudi na skrajnem severu v Skandinaviji ali pa na Aljaski. Razlog je v tem, ker je bila nekoč naša zemlja topla tudi na skrajnem severu, drugih pa spet hladna tudi bolj v južnih krajih.
Odtod vidimo, kako čudovito se narava spreminja in kako čudovito vpliva ta razvoj narave tudi na življenje pri živalih in človeku. Tako nam da tudi vedeti, zakaj je izumrlo toliko živalskih vrst.
Kot neko posebnost moramo omeniti, da živi tudi v naših časih sesalec, ki nese jajca kakor kakšen ptič iir ima kljun, ki je podoben račjemu kljunu. Ta žival 6e imenuje kljunač. Zivi pa v Avstraliji, kjer živi tudi tista čudna žival z imenom ken-guruj, ki je precej podobna predpotopnim živalim.
Kakšen pomen so imele predpotopne živali? Vsaka stvar, ki jo je Bog ustvaril, ima svoj pomen. Vsaka žival ima od Boga dano, določeno na. logo, ki se jo natančno drži. Ni bolj ostudnih živali, kakor so recimo krokodili v afriških vodah. Toda vendar ne smemo želeti, da bi krokodili izginili s sveta, kajti ti se hranijo s trupli utopljenih živali. Ce ne bi bilo krokodilov, bi se kmalu reke zastrupile. Tako ima vsako živo bitje v naravi svojo določeno nalogo, kakor so jo tudi nekoč imele velike predpotopne živali. Ko so svojo nalogo izpolnile, so dale mesto drugim živalim.
V naravi je dosti dela za vsa živa bitja. CIo» ve9 ima svoje delo, kakor imata svoje delo tudi slon v pragozdu in krokodil v afriški reki. Vsi izpolnjujejo naloge, ki jim jih je naložil Bog ter na t» način vzdržujejo »vet.

Pisaiaij Cimujtie na«aja kot enega jmni wo-jih m.a*;ottruh spominov pnmci ptička Tiptia. ki a« i» m uit rasli .naii. Karfo e lo»egei ta psiček tako iptuoii pnljuihienot. ? 'tam « za to ditto »t|Wi omo, ui kakor iaoe* pra.-.mo, imei ja 'uln ivi.|Wii, «pfA » zelo preprotto metodo. Kazati e nasproti >i««n. iu k> bili aiaroi nteg*. taui.» zazumaAie a tako pnialeijstvo, da u drugi asso naogii **i, «i* su a« *a> ta aakionjenoiu :u<ii vračaii.
Si Scòtta dobiti poiateijev? L'ßte te vd lega
C idea Tipi)*, Dokaäta tvojo aaxiooi enoti, poia-te ma. ratsiite t&cao na druge-
V jveta kratkih a&esecih h 'tako ustvarite t tem, da te zanimate u druge, mnoge >eč prijateljev, kakor pa v dveh dolgih letih. *e pričakujete a zahtevate, da ivi te drugi zanima.i za va».
Zapooaatle u '.em«u,no resnico-. človek te ae rar» ma ae ze Hur.«. ae za tebe, JQ te zanima precvtcm .n skoraj laiau .e zase, .a to zjutrai, ->poiòne .a zvečer, to -.e pravi, večino.
Teleiooska družba e 7 nekem kraju ugotovila. katera Peseda te naibolj prosto tuši po telefonu. Ti setetia e isla. »Jaz az az
Ce opazujete tiiko, kjer e aaiukana večja dražba :a rav<i katero te nahajate '.uči vi, cagavo saiko botte na,prej :*«:a.i? Gotovo svojo.
ie st dominiate, da te ljudje zaio zammaio za ze vaa, «e lakota vprašajte; -Koliko Ijutii in prišlo n* moj pogreb če bi imri to noč?«
Cìovex se torei zaiuma n«va*ico le zase. Ali j« to .caj iačnega? Prav nič. Tac peč teki. — C-nino bi pa mio. da ne bi znaii .z te 'emeiine resnice o ilcve»*. lamcguoootu potegniti neicai koristnih zaključkov.
-e n .toče» pridobiti priiateijev. pozttraviiai o*eoe, ki 1h srečuje*, prisrčno n iskreno, de bo v*ak vede», da st zelo veaei. ko ga vidiš. To je sicer maieakost. boš .-ekei. 'caia živijenie ie te-M»>. eno iz t ami h neaieakotU. Ce bo* v takih na-lenkoeuh. ki ih ,e na tisoče, pokazai do ludi svojo aa^ion.enoM .n svoje zaxnoan;e, te bodo goto.o vzijeosli.
.-vrne/.kunec Carnegie ia* to navado. de vesiao poezvesiaje za roj*ini daa tvo-ih priiateijev *ii pa z* <ian .-ijiiaotega goda. To seveda naresli
ae tak način. da pnietaii a« 'e. za "1 jn» «a prav ire. Tsisoi nato * zaoeiea dan v pnseoen notes. Gb wietmui pa te lglaai pn priafeiiu t pismom aii pa * iseonim noismim n mu čestita, l'ristlaaaviiail« st. «ano pn»euiii mura ash priateij presenečen 10 akt'.m dokazu «ammanta in aa-Mionientntil — Večjamt sa e «godilo. tako pravi \iaem kanec, ia '« bil 111 edini, k; »a tpomnii
m na majto* rojstni dan.
doktor Karel Eliot e ini eden zmed naiboii .«TÜnbliemh »seučiliških rektorev v Ameriki. Ti tvoio pniiubiienoet ss e pridotni aa !a nacn. da t« e .skreno zanimat za svoie 11 iznjike. Zgled. Mekega dne onde k niemu siuéateii ji 4» prosi za petdeset dosar*» za ueito diiaeko zbirko. Di-ak dobi denar in ia ansai uditi, «n i» rektor zaprosi, aei te m*.o vaede. Na itudentovo oai-večje preaenečeaie mu reče: »Vem. da trpite po-manikaaie .n da ss morate sami kuhati. Stvar tatua morda m tako tiaba, da le imate lečne odi in v atoMU množini. Tutti jaz tem dalai tako v
postal pri ljudeh
mo<ih £a*sh. Ati ste že kdai poskušali narediti teiec:i zrerze*'« ln začel je revnemu itudentu razlagati, kako aaj si aa naiboijii način pripravi teie«-;i zrezeic.
Kaxo maio ve Irodje *es iskreno zanimaio za ivo-e biiicie nam kake primer slavnega voisko-odie n /rancosicega c esej-; a Napoleona. V zad-mem pogovoru t svojo en o Joietino )i ;e rekel: •Jožeiina. v .-nojem zivijeniu mi e bila sreča zeio miia. In vendar, edina oseba, na katero se lahko
v tem trenutku zanesem. >1 samo ti.« Zgodovinarji pravijo, da ie ie Nepoieon motil tudi v Joieiint.
Ravnatelj neke veiike banke je dobil nalogn, da sestavi zaupno poročilo o nekem podjetju. — Htttna oseba, ki bi mu lahko daia v tej zadevi po-aanila. ie bil pretit«omk neke velike industrijske družbe. Ravnatelj se je podal k njemu in prav ko ie btl sprejeta fride neka gospodična in sporoči predsedniku, datokrat nima nobenih znamk na razpolago. »Jaz zbiram namreč atara znamke za svojega dvanajstletnega sma,< je pojaanil predsednik. Ravnatelj banke ;e nato raziožii predsedniku razlog svojega obiska.
prflfndlien
Spomnil h ji os dogodek glede zaa-nk. a tpomnii i» je tudi. da prihajajo v ojagovo baako ptzma id vseh strani Tveta in da ne ho težii zbrati •« pa spommi na dogodek g!e<ie znamk, ji ipco. Oli sa ; e tudi. da pnhaiaio v aiegovo banita p Imj od vseh strani sveta in da ne bi hsio težko, zbrati precejšnio količino tmih znamk. Dan potem ravnataii banke ponovno k pradaadmku industrij, tke družbe ter mu sporoči, da ima znamke za mt. govega tinčka. Bil ie takoi «prejet z na.večio pr-.iaznoatio in z nai bo i j pristnimi dokaai navda-tania. Pol ure ita oba možakana govorila sama a zbiranju znamk ter občudovala dečkovo tliko. Potem pa predsednik začne sam po tebi govor,ti o zadevi, ne da bi ravnataii za to prosil ter am da do podrobnosti vse potrebna iniormaciie. te več. iel je spraševat ilede tega tutü svo;e uradnike ter celo telefoniral m spraševal ene^a izmed •volih družabnikov
In vse to e ta bančni ravnatelj dosegel s pomočjo nekaj inozemskih rabljenih znamk.'
Človeako delovanje v glavnem izvira iz nekaterih naravnih nagonov, ki so zelo odločilni 1 üviieniu. Naiprei ibvladuie človeka nagon po življenju izi po Jvliemski samoohrani. v'ato pride želia po denarju. kaRi denar je potreben, da si lahko človek nabavi to. kar se mu zdi potrebno za živlienie. Potem pride spolni nagon, nato skrb za svoice in pridvsem za otroke, in končno nagon. ki je zmed vseh prav za prav naiboij močan m tudi vsak 'renutek -.odoben. in to je samoijubje. Če pravimo, da je naiboli močan, moramo tudi Se reči. da mu ie naitežie ustreči. In reanica e. čeprav bolj žalostna, da si po večini pridobi* na-klamenost ljudi takrat, če uatrežei njihovemu tamoliubjo.
Neki slavni nnuki pesnik ie rekel sto let pred Kznsttisom tolei Zammaimo ae za druge, pa se bodo drugi zanimali za nas..
Tisoč pet sto let po Kristusu pa ie rekel neki pmznani krščanski pisatelj: • Če hočeš biti pohvaljen. nikar na šte<U s pohvalo svoiega bližnjega.«
Če hočete torei postati pri ljudeh prilroblieni, si zapocnnite tole zapoved: vedno se iskreno zannitele za zadeve drugih Ijutii
Rabljeva roka
Svasai J. Flticber Bar.
Paaioveail Pran« Poljane«
TJasi je biJa ura pozna, ko sem vrata odprl v sobi), glej, sla me čakali. Io nikoli ne
Slabim, kako je Su/aoa po->inela kakor göltet-, ko je stopila proli meri.
>.^opK). .Scipio,« je vaa prestrašena krik-n*.a, »ranjen =l Kaj ti je?«
Toda Nidija se je nanjo naslonila, jo za-dria»a ,B ji nekaj rekla na uho. Nalo je Nidija t topila k meni.
»Daj, oče,< je rekla, nato mi vzdignila roko, 11 jo sprelao negovaia. Solze so ji padale na piamo, ki je bila roka varij povezana; nato me je nežno pogledala. O Bog! ia lepota njenih oči — Jama Ijube/en ia sočuljel rji 10 svel ponos se je iej,ketai skozi le solze. Ko sem ji gietlal v oči, za bolečino uisem več vedel.
In od ii<ue ure nili .Sn/ana niti celo Nidija ?'«<« po tem spraševali: p«é sja me pa z veliko ne/nostjo negovali. In iz nji iu oči je sve-tila lue. ki io človek hreptiu gletlau v očeh teh, ki jih ljubi. Tako da sem v srcu vetiel, da sta vie razumeli in me zalo nič ne vprašata.
Zdaj pa popišem čudno reč, ki se mi je primerili! na vrtu groba. _ preden smo ie naselili v stanovanju nain pripravljenem. Nekaj dni zalem ko je I,ila Nidija ila v Betanijo. 'em ««i tja okoIi poldne. Nekaj časa sem zamišljen aeslel zraven grobov in mislil na la dva. ki tmo jn bili noter položili. Dan je bil nenavadno vroč. sonce je kar bilo po meni. Pod drevjem
sem si poiskal globlje sence, ko sem. glej, zaslišal ila-, ki me je klical po imenu. Vstal sem in se oziral, pa nisem mogel videti nikogar.
»Scipio,« mi je rekel glas, »Scipio, nikar se ne boj. Jaz sem.«
In tedaj «em vedel. Bil je glas njega, ki «em ga umoril. Padei sem na obraz in na vso moč trepetal.
>Nikar se ne boj. saj ne prihajam, da bi [WguLiljal, ampak da poi^em to. kur je zgubljeno. O, ne^pamelnik kako malo si me poznal! Meni nasproti si srce zakrknil. Sovražil si me, jaz sem le pa vendar ljubil In dasi si me iskal, 'e je ivoja duša meni upirala. Glej! Dolgo sem bil s tehoj. dasi 'aradi svoje nevere tega nisi vedel. Ko «i me klical v noči sinrti, sem tvoj krik slišal Ko «i k pokoju deval trupli teh. ki sta bila z menoj križana, glej! sem bil s teboj. Ko je tvoj sin Ilermas /«1 pri oči v spanju, ki rnu pravijo smrt. sem ti bil blizu. In skoz noč dvoma n juiro gren kosti, ko ^i jedel k rti li osamelo»),• in pil časo bridkosti, sem ti bil ob strani. irce mu je bilo polno sočutja s teboj in hrepenel «em po tem, da te potolažim. In še ver. Ko «i iel v F.frsimski gozil. glej, vem tam »ndi bil. Tvoje dejanje sem gledal in dobro vem. da «i to naredil iz resnične ljubezni do men», -sj nisi vedel, da ne želim nobene žrtve razen «ke«eno «ree.
Po.luj, prosim te. V kratkem odidem od-tod v tisti raj. kjer tvoj sin sedaj živi. Sripio Marciali», ali me ljubiš? Rad bi namreč tvojemu «inu nesel veieie novice!«
Glas je tako govoril. In ko so mi na uho udarile je besede, sem vedel, da je inoja duša navsezadnje našla mir. Padei sem na tla in glasno zavpil:
»Jezus — Jezu« iz Nazareta! TI. ki si slepemu Bart imej u odprl oči. si s svojo usmiljeno ljubeznijo odprl oči mtrjemu razumu. Odslej daj, da grem za teboj prav do konca.«
Nekaj éa«a. ne vem kako dolgn. «rm t«ko klečal in velik mir. mir, kakor ga dotlej nisem noznnl. je legel naine. Moje «ree je pa pelo. Tedaj sem odprl oči in pogledal proti Oljski gori. kakor iia mi je nekaj v meni velelo, naj to naredim In glej! Videl sem množico ljudi, ko so na njej stale. In dasi sem klečal na vrni zraven grobov, je bilo, kakor ila me je nekaj ne«lo blizu enim, ki so stali tamkaj. Videl sem namreč galilejske žene in učence, ki «o hodili za njim. In Btrtimej je bil tain in tisti, ki «o ga klicali za ovčjega pastirja. Sredi te gneče ie pa stal Vstali. In glejl Vzdignil je roke ia blagoslovil in njegove oči «o bile uprte v mene. In medtem ko sem še gleslal, je priplaval velik oblak in ga sprejel in nel» se mil je odprlo In glejl za oblakom sem zagledal svojega sinu — Henna, oblečenega v prečudiio veliko glorijo. Videl sem ga samo za trenutek; nato se je oblak vzdignil še više in pokril né-besti lice.
Koliko časa sem tam klečal, ne vem; toda ko sem vstal, je bilo videti, kdkor da je pojemajočo sončna svetloba griče zlatila z nekim svetim bliščem. In ko .sem poslušal tičje petje nit vrlnt-iu drevju, se mi je zilelo, da je njegova navzočnost itosvetila zemljo. S tem noviin mirtilli v duši sem vstal in oi|Sp| naravnost na svoj dom. Korak mi je bil lahek in srce se je rmlovttlo: saj sem jaz, Scipo Mnrcialis s svojimi očmi videl bo/je veličanstvo.
Ko sem prišel na svoje stanovanje, glej! so laui bili Ktifiis, Probus in Debora.
»Scipio, kaj ti je, tla si videti tako zelo zamišljen?«
>2ena, povej mi tole. Ko ga je sprejel oblak io je šel v nebesa, ali nisi nikogar videla, ki ga je tam čakal?«
»Ne, kajti našim očem je nebesa zakril oblak. Zakaj sprašuješ.«
d Od 4. do 13. oktobra bomo imeli v Ljubljani velcsejein. Blagoliotnosti Eksc. Visokega Komisarja in posebnemu zanimanju fašistične vlade gre hvala, da so omogočili letošnji vele-sejem, ki bo sijajna revija trgovine in industrije. Pokriti razstavni prostor meri 9.200 kvadr. jnetrov in se je po dograditvi novih razstavnih dvoran povečal za 1.200 kvadr. metrov. Vsi prostori so zasedeni in zaradi pomanjkanja prostora okrog 90 tvrdk ni bilo več mogoče sprejeti. Prireditev l>o sijajna manifestacija naše in italijanske eos|>odarske delavnosti, ki je tudi se-tliniji težki časi ne morejo pritisniti ob tla. Na velesejma bodo zastopane vse pomembnejše
Iiroizvajalne panoge naše in starih pokrajin traljevine, tako kmetijstvo, obrt, strojna in kovinska industrija, precizna mehanika, foto, radio, elektrotehnika, ogrev, avtomobili, motorji, vozovi, električni vlak, sport, lesna industrija, stanovanjska oprema, igrače, tekstil in konfekcija, moda, usnje in konfekcija, krznarstvo, papir in konfekcija, pisarniške potrebščine, kemija, živila, kmetijska proizvodnja, poljedelski •stroji, stavbarstvo, glasbila, bižuterija itd. Lepa lx> tudi turistična razstava. Na železnicah velja 50% popust.
d Začetek šolskega pouka. Prosvetni oddelek Visokega Komisariata sporoča javnosti, da se začne redni šolski pouk v šolali dne 6. oktobra. šolska sv. maša pa bo 4. oktobra.
d Spremembo poštnega okoliša. Kraj Toško čelo, ki je spadal v okoliš pošte šent Vid pri Ljubljani, se dodeli okolišu pošte Dobrova pri Ljubljani. — Kraja Paunoviči in Milici, ki sta spadala v okoliš pošte Donje Prilišče (Nezavis-na Hrvatska država), se pridelita pomožni pošti Preloka (nadzorna pošta Vinica pri Črnomlju), kruj Marindol, ki je tudi spadal k prej imenovani pošti pa se dodeli pošti Adlešiči
d Pristojna oblast je določila za sadje in zelenjavo sledeči cenik (v oklepajih prodaja nu debelo); česen 6.20 (5.15), čebula 2 (1.60), glavnata solata I. vrste 3.65 (2.93), glavnata solata II. vrste 2 (1.50), špinača 2.60 (2), paradižniki 2 (1.60), jabolka I. vrsto 3.75 (3.05), jabolka II. vrste 2.«« (2.55), hruške I. vrste 4.10 (3.40), hruške II. vrste 3.70 (3), češplje I. vrste 4 (3.15), čcšplje II. vrste 3 (2.50), breskve I. vrste 4.85 (3.70), breskve II. vrste 4.^ (3.50), grozdje 6.50 (4.95), limone nad 100 gr težke za komad 0.50 (0.45), limone lažie vrste 0.45 (0.45, domači krompir 1.10 (v nakupu pri kmetu po 0.80), uvožen krompir 1.20 (t). Cene so mišljene v lirah.
d. Vremenski zaključek za 8 letošnjih mesecev. Letošnje leto je v 8 mesecih zaznamo-valo po zapiskih meteorološkega zavoda v Ljubljani 124 deževnih dni, ko je bilo za 1.120.2 m/m dežja. Razen januarja so bili vsi meseci precej bogati mokrote in so imeli nad 100 m/m dežja, najdeževnejši meseci pa so bili: februar, ko je v 15 dneh bilo 186.3 m/m padavin, 7 dni je močno snežilo, dalje april, ki je imel v 16 dneh 152 m/m dežja in avgust s 171 m/m dežja v 13 dneh.
d Cene surovih kož. Pristojna oblast je odredila za kože, ki jih proizvajalci mesarji odstopijo trgovcem, naslednje cene: volovske'in kravje kože 19 lir, bikove 17 lir, telečje 22 lir, ovčje 19 lir, konjske 10 lir, kože od mul in oslov 8 lir, svinjske kože od 1. aprila do 30. novembra 10 lir, od 1. decembra do 31. marca 15 lir za kilogram, ovčje kože pa 19 lir za kos, kože kozličkov 15 lir za kos.
d Ljubljanski časnikarski dom je le dni obiska! hrvatski konzul dr. Anion Ivanič. Tam se je razgovarjal z zastopniki ljubljanskega tiska tudi o kulturnih in gospodarskih stikih Hrvatov in Slovencev.
d Novi most je bil te dni izročen prometa. Ore čez Gruberjev kanal pod Golovcem. Novi most je v celoti dolg 50.40 m, sam lok pa je dolg 35 m. Širina mostu, ki je ves tlakovan z asfaltom, znaša 3 m, saj je namenjen samo pešcem. Z novim mostom je skrajšana pot iz Streliške ulice na Golovec za dobrih 700 m. Ker je ljubljanska mestna občina pod županom dr. Adlešičem uredila tudi lepo cesto na Golovec, je Ljubljana tudi na svoji vzhodni strani dobila prekrasna sprehajališča.
1500 Uusov, ki so služili v bivši carističnl armadi kot oficirji, podoficirji in navadni vojuki.
h Temeljne kamne za novo sodobno šolo, cerkev in župni.šče so 14. septembra slovesno položili v Kustašiji pri Zagrebu.
h Hrvatsko kmetijsko ministrstvo je dalo na razpolago tri milijone kun za zgraditev sušilnic v Bosni. Zgrajenih bo 800 do 1000 sušilnic, v katerih bodo sušili bosanske slive.
h Na Hrvatskem nameravajo preurediti ljudsko šolstvo tako, da bi trajala šolska obveznost šest let. Zadnja dva razreda bi služila v mestili obrtniški, na kmetih pa kmetijski izobrazbi. Hrvatska ima sedaj na razpolago 14.000 učiteljev, potrebuje jih pa še 6000.
h Začel se je izvo« sliv iz Bosne. Doslej so izvozili okrog 400 vagonov v Berlin, Prago in na Dunaj.
h loa zlatih kun je 1700 papirnatih kun, računamo otl 1. septembra dalje.
h 100 milijonov kun za zgraditev delavskih naselbin je določila hrvatska vlada. Zgradili so že sedem naselbin, v katerih je 536 delavskih hišic.
s Srbska narodna banka pamenjuje še bivše jugoslovanske bankovce osebam, ki so prišle ob vse svoje premoženje in ki pridejo iz katerega koli dela bivše Jugoslavije v Srbijo. Morajo pa predložiti za zamenjavo potrdilo, koliko so prinesli denarja s seboj in vložiti posebno prošnjo na Srbsko narodno banko.
s 36 slovenskih sodnikov je nastavila doslej na 6vojem področjii srbska vlada.
s Ker Srbija nima morske obale, niti kamne soli, jo bo morala uvažati iz inozemstva. Sedaj je srbska vlada nakupila sol v Nemčiji, Madžarski in Romuniji.
g Kamniška mladina na vaditeljskem tečaju. Iz kamniškega okraja je zadnje dni odpotovalo 40 fantov na vnditeljski tečaj v Lnnds-kron. Tečaj bo trajal tri mesece, nakar se bodo fantiči zopet vrnili domov ter naduljevali svoje delo med ljudstv'om.
S
veliki uspehi
lovenskih športnikov
Pretekli teden je bilo povabljenih v Rim pet članov športnega kluba Ilirije iz Ljubljane. Pridružili so se italijanskim prvakom v Rimu in se skupno pripravljali za prvo srečanje med italijanskimi in slovenskimi tekmovalci v plavalnem stadionu v Rimu. Nedeljski plavalni prireditvi v Rimu je prisostvovalo veliko navdušenih gledalcev, ki 6o imeli priložnost prepričati se, da je tudi ljubljanski plavalni šport na izredno visoki 6topnji. Zlasti moramo pohvaliti Branka Žižka, ki je zmagal kar trikrat. Na 200, 400 in 1500 m pro6to. V posameznih točkah so zmagali: 100 m preeto: 1. Vittorio (Italija) v času 1 min. 3 sek., 2. Pelhan (Slov.).
1	min. 4.1 sek. 200 m prosto: 1. Žižek (Slov.), 2. Signori (It.). 400 n. prosto: 1. Žižek (Slov.) 5:25, 2. Močan (Slov.) 5:26.6, 3. Nanati (It.), 4. Mihalek (Slov.). 1500 m prosto: 1. Žižek (Slov.) 21:15.2, 2. Močan (Slov.) 21:19,3, 3. Signori (It.J 22:26.1. 100 m hrbtno: 1. Angeli (It.) 1:15.4, 2. Pelhan (Slov.) 1:15.8. Uspehi naših plavalcev so odločno boljši od onih na slovenskem prvenstvu v Ljubljani. Očividtio je, da je bila konkurenca zelo huda in da so naši vložili vse sile, da tudi v Rimu potrdijo sloves slovenskega športa.
Nov slovenski rekord v Milana. V nedeljo 21. t. m. so bile v -Milanu velike mednarodne lahko-atletske tekme, na katerih sta po!eg Italijanov, Madžarov in Švedov nastopala tudi dva slovenska atleta. Zanimanje za to prireditev v Milanu je bilo izredno živahno. V lepem milanskem stadionu se je zbralo ogromno gledalcev, med njimi veliko državnih in diplomatskih odličnikov. Tudi Ljubljančani so se močno zanimali za izhoa milanske tekme, na kateri sta sodelovala dva naša odlična zastopnika. Zmagoslav Košir, 21 letni slušatelj ljubljanske univerze, je tekmoval v teku na 1000 metrov in zasedel v težki mednarodni konkurenci tretje mesto, obenem pa je postavil nov slovenski rekord v tej disciplini:
2	min. 28.2 sek. Za prvakom Lanzijem je zaostal samo za pičli dve sekundi. Se večji uspeh je dosegel naš močni inž. Stepišnik v metanju kladiva. Zalučal ga je 49.65 metrov daleč in s tem zasedel drugo mesto. Prvi je Italijan Taddia z rezultatom 51.50 m.
Pismo stcJiìexfv
o Športu j
Sport je novost. Sport je pokret, za katerega Je mladina vedno bolj navdušena. Morda imate tudi Vi otroke, ki radi telovadijo, skačejo, tečejo* smučajo in brcajo žogo. Morda jim privoščite veselje, morda pa se jezite: »Le kaj je tega treba..«
Ko sle bili mladi, še ni bilo nogometa, tudi na športnih in telovadnih društev. Vendar, čisto bre« športa, tudi Vi niste živeli. Kako radi ste se igrali v vaški druščini, kako ponosni ste bili, če sta zmagali pri domači rokoborbi, kako veseli, če Vam1 je oče posodil puško in ste lahko odšli na lovi Malo šjiortnega dulia je vsakemu mlademu človeku prirojenega. In če se odrasli sinovi ukvarjajo s športom, je to znamenje, da so po srcu mladi, da se hočejo razvedriti, da se želijo pomeriti z drugimi, tekmovati, zmagovati.
Ne pozabite, da ste VI odrasli, da ste v zrelitì letih, Vaši otroci pa so mladi. Mladini pa je razvedrilo prav tako potrebno, kakor sta potrebni dobra družba in dobra knjiga. Vsak mladenič se hoče razvedriti. Prav zaradi tega zahajajo fantje radi-v gostilne. Tam na jdejo družbo. Pogovarjajo se, pojejo in pijejo. Kdor lažje da za pijačo in kdor ga več nese, ta se bolj postavi. Ali ni res?, Ali se Vam ne zdi, da je tudi popivanje neke vrste šport, ki ima precej iste osnove kot pravi šport, za katerega se ogreva sodobna mladina?
Co boste rekli sinu, naj ne hodi v gostilno, lioste kaj malo opravili. Ce pa boste otroke na* vdušili za pravo športno razvedrilo, če jim bost« dovolili na igrišče ali plavališče, tedaj je verjetno, da bodo Vaši sinovi tudi pozneje bolj navdušeni za zeleno igrišče, kot pa za zakajene gostilne« Zlasti ne pozabite: po vinu glava boli — in žep dobi luknjo, po športni igri in borbi pa je človek dobre volje.
Zdrav lan t se hoče uveljaviti. Nekateri imajo veselje s tem, da so pri delu prvi; drugi se uveljavljajo z bistro glavo, zelo veliko pa je takih, ki se uveljavljajo na nevšečne načine. Ce se ho* čete nevšečnostim izogniti, poslušajte nas nasveti navdušite otroke za šport, zakaj tam bodo tekmovali. Tekme pa so za mladino najlepša priložnost za uveljavljanje. Po trajnih športnih vajah bodo postali Vaši fantje krepki in odporni, nič mehkužnega ne bo na njih. Tudi pri vsakdanjem delu bodo vedrejäi in vztrajnejši, zakaj pravi športnik noče nikjer zaostajati za drugimi.
Ce bi vprašali za naavet zdravnika, bi Vami odgovoril: šport je zelo zdravi In to je res. Športne vaje krepijo mišice, utrdijo dihala in srce, na« vadijo človeka na zdravo in pravilno držanja. Mladenič, ki se resnično navduši za šport, bo sani od sebe opustil pijančevanje, zakaj kmalu bo spoznal, da je pitje alkoholnih pijač in kajenje največji škodljivec športnih uspehov.
Premisiite vse to dobro in dovolite otrokom da se v prostem času igraju. In če imajo Vaši fantje veselje do športa, bodite prepričani, da sa bodo marsikateri nevšečnosti izognili.
Veliko smuško skakalnico v Planici Je prevzelo v oskrbo Koroško smučarsko okrožje. Kakor znano, je ta skakalnica največja na svetu* Povsod jo poznajo, ker so na njej skakali že čez 100 m, Sedaj jo preurejajo ln pripravljajo za bodoče velike tekme, ki bodo v Planici od 1. do 7. marca prihodnjega leta. Razen velike skakalnice, je prevzelo Koroško smučarsko okrožje tudi ostale tri skakalnice in oba smučarska doma Športnega kluba Ilirije v Planici.
Uspeh slovenskih atletov na tekmah v Italiji. Trije slovenski lahkoatleti so se udeležili športnal prireditve v Schiu in dosegli odlične uspehe. Inž. Stepišnik Je vrgel kladivo čez 47 metrov dalefl in zasedel drugo mesto, Milanovič je skočil v višino 1.80 m, Košir Je pretekel 1.000 m v 2 minutah 30.5 sek. Tudi Milanovič in Košir sta st priborila drugo mesto. O Stepišniku lahko rečemo, da je naš najmočnejši atlet, o Koširju pa, da j« najhitrejši.	, ,
Ljubljanska občina aradi sodobno športno kopališče v Koleziji v Trnovem. Bazeni za plavale« so že izkopani in obzidani. Tako bomo Imeli v: Ljubljani kar dvoje lepih kopališč, kjer bodd imeli meščani dovolj priložnosti za gojitev plavalnega športa. Prav je, da skrbi ljubljanska občina tudi za javna kopališča, saj navajajo ljudi na h]K£ eno, jih vabijo na zrak in nudijo dovolj prilo» nosti za zdravstveno okrepitev.
IZ TRŽAŠKE IN QORßKE" POKRAJINE
K • ■ f i t e se izpolnjevati položnice, da boste lahko poravnali naročnino za »Sloven-čev koledar«. Pološnire bodo priložene t U namen prihodnji teden, to je dne 1. oktobra, v >Domeljnbn<.
p Tolmin je sprejel novega kaplana. V Tolmin je prišel novi kaplan, g. novomašnik Stanko Ponlar iz Kobarida. Dekliška Marijina družba ga ie 7. t. m. sprejela z lepimi pozdravi in mu poklonila koš lepih cvetic. Clanica družbe mu je v po/drav deklamirala lepo pesmico. G. kaplana čaka v veliki tolminski fari mnogo dela. Voščimo novemu gospodu obilo moči in zdravja, pri delu pa božjega blagoslova.
p Poroka. Poročil se je p. Berlo Ravbar, trgovec, sin znane trgovske hiše v Komnu, z grič. I. Ukmarjevo. hčerko ugledne družine v Avberju. Obilo sreče!
' p Z bar Marijinih draib. Dne 11. in 12. sept. ie bil na Sv. gori vsakoletni zbor Marijinih družb iz Julijske Krajine. Nad 2000 družbenic iz vseh krajev dežele se je zbralo, da se nebeški Materi zahvalijo za dobrote, se ji priporočijo za zaščilo in se opogumijo za bodoče delo. Z dnižbenk-ami je priromalo tudi 52 duhovnih voditeljev Marijinih družb.
p Najdena relikvija. V kraju Meda so zidarji popravljali neko hišo. Pri delu je evlen njih naletel na kos marmorja, na katerem je bilo vklesanih nekaj latinskih besed. Zidarji so bolj iz radovednosti kakor pa iz obzirnosti začeli previdno kopati naprej, dokler niso zagledali majhne skrinjicc iz debelega stekla, ki je bila zametana med kamne debelega zidu «tare cerkve. Na majceni skrinjici je bil napis: »S. Julianus mart.« (Sv. Julijan mučenec). Ker je bil v skrinjici dr! kosti, so delavci takoj poklicali domačega župnika, ki je odnesel relikvijo v cerkev. Tako so ugotovili, da je relikvija prava in da je iz tnmošnjega ženskega samostana izginila t«laj, ko so za Napoleona fran-roski vojaki oropali samostan in razmetali vse. kar se jim ni zdelo vredno ali pa'je imelo kakšno zvezo z vero. Pozneje »o nune dobile relikvijo nazaj, toda iz bojazni so jo zaupaie neki zanesljivi osebi, ki je pa relikvijo zazidala v zid svoje hiše. Pozneje so nanjo pozabili in so jo našli šele sedaj povsem slučajno.
p Hlače moškim! Zadnjo nedeljo je vesela družba tržaških fantov in deklet napravila kolesarski izlet po Krasu. Dve izmed deklet, ki sla v vsem hoteli sličiti svojim moškim tovarišem in ju je bolna moda že docela zmaličila, sla namesto dostojnih kril oblekli dolge moške hlafe. Ko je proti sedmi uri zvečer družba v najlepšem razpo-
Molitev za Cerkev in mir
»Osservatore Romano« je Ib. sepL objavil poziv SV. očeta, nai bi se v mesecu oktobru, podobno kakor lansko leto v krščanskem svetu zopet opravljala molitev za cerkev in mir. Predstavniki svete Stolice pri raznih narodih bodo povabili škofe, naj bi verniki v oktobru, ki je mesec rožnega venca molili da bi po posredovanj u Matere božje dobri Bog skrajšal dneve preizkušnje za Cerkev in za vse bedno človeštvo. Velika krščanska družina je poklicana, da svoje glasove strne kakor en gfan in kakor eno srce v prošnji za usmiljenje božje.
Sv. oče. ki ie v to poklican, da tolmači človeškemu rodu božjo voljo, kaže znova na Marijo kot morsko zvezdo, ki naj pomaga toneče-mu človeštvu. Rožljanje orožja naj preglasi zaupljiva in ponižna prošnja, ki pri Bogu gotovo ne bo ostala neuslišana. Marija, prepolna milosti, ona, ki se v materinski skrbi sklanja natì vsakogar, ki jo kliče v zadnji ori, na vsakega, ki trpi preganjanje zaradi pravice, Mani« bo uslišala tudi glas svojega ljudstva, posebno glas nedolžnih src in bo izprosila lepše in mirnejše čase.
V tem smislu objavlja »Osservatore« Članek, in poziva krščanski svet, da s« odzove pobudi svetega očeta. .
loženju kolesarila skozi Komen, je varnostno oko opazilo nedostojno ohlačani mladenki, jima odvzelo kolesi in ju kaznovalo zaradi prestopka. Izlet je bil pokvarjen, družba se je slabe volje, vsa poparjena vrnila v Trst. Dotier nauk dekletom: hlače pustite moškimi
p Gad ga je pičil. V torek, 16. t. m. popoldne je v bližini Solkana 18-letni A'ilo Furlani prekladal kamenje. Ko je hotc4 odvaliti neko skalo, ga je pičil v desno roko gad, ki se je skrival pod kamenjem. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico.
p Vrabče s« dobile svojega dušnega pastirja. Vrahče. razsežna duhovnija visoko v vipavskih gričih, je bila dalje časa brez stalnega duhovnika. Upravljali so io kar štirje sosedni gospodje. V sredo. 3. sept.. pa je prišel na Vrabče naš novi župni upravitelj g. Bogomil Berte, novomašnik iz Dornberga. Pri kapelici na Vrabčah je bil slovesno sprejel, tam so ga čakali farani v velikem številu. Kapelica je bila lepo okrašena, čez cesto je bil napet mogočen slavolok. Navzoče je bilo zlasti mnogo mladine, v imenu katere je došlega duhovnega voditelja pozdravila deklica Faganel z originalno deklamaciio, ki jo je zložil domačin g. Janez Suša. Od kapelice se ie razvil sprevod v cerkev na Tabor, kjer je novi upravitelj maševal za farà V njegovem spremstvu je bilo več duhovnikov, med njimi vipavski dekan g. Breilen-berger in dornberški dekan g. Godnič ler vsi štirje bivši upravitelji. Dekan Breitenberger je v ljubeznivem in duhovitem nagovoru predstavil !ar.-ino.'n novega gospoda. Upamo in želimo, da bi naš novi dušni pastir bil zadovoljen z nami in bi ostal dolgo pri nas.
p Smrt znanega slikarja. V Trstu je umrl akademski slikar Giovanni Zangrado, eden najstarejših in najbolj znanih tržaških umetnikov.
p 711 letni jubilej tržaškega obrtnika. Fotografski obrtnik Karel Braulin v Trstu je te dni slavil jubilej, ki je res izreden: 70letnico izvrševanja svojega samostqfpega poklica. Starček je sedaj star 83 let.
p Marijino Celje aad Kanalom. Dne 27. avgusta smo imeli sv. birmo. Birmnncev je bilo 160, nekaj tudi i/, sosedne Benečije. Sprejem nadpastirja in cerkvene slovesnosti so se izvršile lepo in dostojanstveno, kakor se to navadno dogaja povsod.
p Cene sira. Uradni list fašistične stranke objavlja najvišje rene sira raznih vrst v raznih italijanskih pokrajinah. Cene znašajo od 12 do 17 lir za kilogram.
p Cesta Col— Godovič. Važna promelna žila, ki iz Ajdovščine čez Col, Črni vrh in Codo-vič gre v Idrijo, veže Vipavsko dolino z Idrijsko kotlino in je ena najvažnejših cest v zahodnem delu nn<e pokrajine. Oni del le ceste, ki leži med Coloni in Godovičem, sedaj temeljilo popravljajo. Številne trume dclavoev so razmeščene na razuih odsekih. Ponekod cesto širijo, drugod jo hočejo nekoliko preložiti, jo izravnavajo, jemljejo ovinke in klance ter gradijo nov tlak. Tudi na moderno izpeljavo odtokov mislijo in ne pozabijo na vodovodne naprave. Z del om močno hitijo, ker bi ga radi dokončali pred zimo. Prenovljene ceste se vesele vse vasi in naselja, ki leže ob njej. v korist bo pa vsej deželi.
p Nove orgle. Prijazna Pliskovica na Krasu bo v kratkem dobila za svojo župno cerkev nove orgle. V nedeljo, 28. septembra ob štirih popoldne bo slovesna odobritev. Spored otvoritvene svečanosti predvideva tudi koncert priznanih mladih mojstrov gg.: župnika Mirka Zileja iz Mavhinj, bogoskivca Rencrja in slepega umetnika Franca Sparala, po rodu iz Kostanjevice. ki navzlic svoji nesreči igr« tako dovršeno, da ga občudujejo povsod, kjer nastopi. Orgle so delo priznanega mojstra Valička iz Gorice. Izdelane »o deloma iz starih orgel, v
f [lavnem so pa nove in so stroške pokrili žup-jani, ki so na pobudo podjetnega g. župnika Ivana Delpina požrtvovalno zložili kar 21.000 lir.
p Udar strele. V nočni nevihti, ki je silovito divjala po Krasu in po tržaški okolici ono nedeljo ponoči, je udarila strela v Tržiču v hišo Riharda Maichen. Porušila je del strehe, dva dimnika ter poškodovala stanovanjske prostore,
ljudem pa se k sreči ni pripetilo nič žal"jra škoda, ki jo je povzročila strela, se ceni ni JOOO lir.
p Ladjice iz bankovcev, toki Loren/o Ma. aotti tam nekje pri Novari jcdoživil pr«l ,|llt vi veliko presenečenje. Ko se je vračal s trra domov, je našel svojega štiriletnega sinili,i ki je 6 škarjami rezal bankovce po ItH) in Vm |jr da bi i/ njih naredil papirnate ladjice. I),, ,,n.' hoda očeta je sinček zrezal že okrog Jo brni. kovcev.
p Metan namesto premoga. Na železnic«], v Kalubriji in Lukaniji so začeli za pogon porab. Ijati metan namesto premoga, kur pomeni velik pribrunek pri uvozu premoga.
p Ko so se odprle meje med l jubljansko pokrajino in ostalo Italijo, so našli podjetni Ribničani že novo tržišče onkraj meja |xjWj-jine. Na Krasu jih je /e mogoče videti p-nsnl, pa tudi v Trstu jih lahko srečaš. Povsod imajo dobre kupčije, sicer se pa dobro bìago -.mio hvali.
p Po operaciji je umrla. Gospa Frančiška Nusdorfcr, že priletna, 7J-lctna žena i/ Ajdovščine, je bila Trstu operirana. Ko se je vrnila domov, je mirno v Gospodu zaspala. Bila je blaga žena. Zlasti otroci so se radi sni tik ali okrog nje. ker jim je vedno kruh z medom «.Indila. Bog ji daj po hudem trpljenju večni mir, ostalim pa nuše sožalje!
p Strela je udarila. Zadnjo nedeljo okrog ene ponoči je v Budanjah udarila strela \ «I i inni k neke hiše, gu /rušila in po zidu zginila v zemljo. Pri tej priliki je onesvestilo JMiino gospodinjo Tcre/ijo Pračck, ki je šele |xi več urah prišla k sebi.
>S 1 • v e n è e v koledar« naročite takoj! Naroči ga lahko vsakdo čisto enostavno i dopisni t-o, ki jo naslovite na: Uprava >S loven če-v e g a koledarja«, Ljubljana, Kopitarjeva 6, provincia di Lubiana. Zapišite prav (isto enostavno: naročam »S 1 o v e n č e v koledar« za lir 11, ter spodaj še pripišite točen vaš naslov, ime in priimek, kraj, hišno številko in pošlo.
Koledar boste plačali v prihodnjih dneh po položnici, ki jo bomo v ta namen priložili našemu listu. Koledar bo obsegal okrog 2211 strani formata skoraj tako velikega kakor je oblika »Domoljubje, ali bolj točno 23.5)<3(i,"i centimetrov. V knjigi bo dosti zemljevidov in slik, ki bodo ponazarjale dogodke in opise, ho tudi mnogo koristnih nasvetov, številčne tabele, kakor n. pr. ta izračunavanje prostornine lesa, obresti denarja itd. V koledarju bo tudi lepa povest. Poleg koledarja bo vsak naročnik dobil še lepe naše domače jaslice s številnimi p as t i r e i in ovčkami in ta di Sv. tremi kralji.
Naročite koledar takoj, kajti le Se par tednov je čaka. Tako lepe knjige nc sme manjkati v no-b-eni naši družini!
Najhitrejši Ijodje na sveta so gotovo lahko-atleti. Oglejmo si na kratko česa so zmožni tekal-ei, ki nosijo ponosen naslov svetovnega rekorderja: najhitrejši v teku na 100 m je ameriški črnec Jesse Owens, ki Je pretekel to progo v 10.2 sek. Rekorder na 1000 m je Francoz Ladoumegue s časom 2 minuti 23.6 sek., v teku na 5.000 in Finec Maeki 14 min. 88.8 sek.; v teku na 10.000 in tudi Finec Maeki 29 min. 52.6 sek.; v enournem teku pa je dosegel znani Finec Nurmi 19.210 ni, to je skoraj 20 kilometrov.
•
Izumitelj »smrtnih žarkov« Grindell Matthews v Swansea v Walesu je umrl te dni. Uporaba >smrtnih žarkov«, ki naj bi onemogočila vojno, se praktično ni obnesla.
Velikansko zaklonišče zoper zračne napade so zgradili v Budimpešti; tam je tudi prostor za knjižnico, ki šteje nad milijon knjig.
Dedek pripoveduje
Moj dedek je bil gozdar v neki vasici na deželi. Kadar so ga ob nedeljah prišli obiskat nenapovedani gosti in se je babica bala, da zajčje pečenke za vse goste ne bi bilo dovolj, ji je ded pomagal iz zadrege na kaj prebrisan iiačin. Nekaj minut pred jedjo je začel gostom pripovedovati tole zgodbo:
»Zadnjič sem šel po opravkih v sosedno ivas Pozno je že bilo in postal sem lačen. Zavil sem v gostilno k »Zlatemu jelenu« in povnra-žal krčmarja, ali bi mogel dobiti še kaj dobrega za pod zob.	. ,., ,	j
Krčmar je malo pomislil, potem pa je od-
*0T°>Nekaj zajčje pečenke še lahko dobite.«
Tristo zelenih! sem si mislii, od kod pa ima zajčjo pečenko? A ker lovišče v sosedni vasi ne spada več v moj delokrog, sem si na tihem rekel: To ni moja stvar! — in naročil sem zajčjo pečenko.
Dolgo je trajalo, preden je krfmar prinesel skledo z zajčjo pečenko na mizo. Teknila mi je na vso moč, ker sem bil lačen kot volk. 2e sem oglodal skoraj vse kosti, ko sem se spomnil svojega psa. Položil sem sklevlo s kostmi in ostanki mesa na tla in zaklical psu:
»Aj, aj, Ijubček ali bi tudi ti rad znjčjo pečenko jedel? No, kako pravi olikan pes?«
Lahko si mislite, kako som se prestrašil, Vo je moj pes na vprašanje molčal, iz ostankov pečenke pa mi je tožečo zadonelo nnsproti: Hov, hov, hov! — Cez nekuj dni sem šele zvedel, da so prav tistega dne krfmarjevega psa ustrelili, ker ga je povozil neroden kolesar...«
Ko je moj ded to zgodbo končal, je njegova žena hitro prinesla zajčjo pečenko na mizo. In naj je bilo okoli mizo še toliko postov i— zmeraj je ostala skoraj vsa zajčja pečenka na mizi...
I ^ ^ n -■ ■
Ce iloveka prav ne razumejo. Stegu je pri-iel praznike voščit, sedel k peči ter dejal: »1 a sem zares žejen.«
Graparica: »Malo počakajte, vara prinesem (»ode.«
Stegu:. »Jaz sem rekel, da sem žejen, ne nmazan.«
Računaj. Ko je neki šaljivec vprašal modrega Sokrata, koliko dinia bi bilo, če bi sežgal skladanico drv, je odvrnil Sokrat: »Steh-Haj pepel; kar manjka na teži, je dim!«
Točna. Gospa: »Kje pa so viiša spričevala?« Nova služkinja: »Doma sem jih pozabila, jih pa drugič prinesem. Ampak povem vam, da eem povsod točno vrSila svoje dolžnosti. V zadnji službi sem vstajala že ob petih, skuliaja zajtrk, vse sobe in vse postelje pospravila, še preden je kdo vstaL«
Otrok je izginil. Simen je izvedel, da bo očka. Od same sreče na dan rojstva ni več vzdržal doma. V kavarni je pil dva konjaka, v gostilni si ves blažen naročil dve četrtinki. Ža-irečega obraza in nekam krivega pogleda se je ■vrnil domov. Pokažejo mu otroka in kakor T megli zre dobrodušno Šimen malo čudo. Naslednje jutro je njegova prva pot k zibeli. Pa kako se začudi in išče z očmi. Nato žena: »Kaj iščeš: Simen?« — »Kam ste dejali drugega otro-fcička?«
Med alužkinjama. Prva: »Da bi ti samo videla, kako se naša gospa šopiri v moji obleki.« — Druga: »V tvoji obleki?« — Prva: »Da, T listi, ki mi jo |e obljubila dati za boži?.«
Važno sodelovanje. Gusti: »Ali je res, da ki ti tudi sodeloval pri zadnji mednarodni nogometni tekmi.« — Pepe: »Seveda «em; na-pumpal sem žogo.«
Težki £asL Prvi tat drugemu: »Da, da, tež-jke čase preživljamo. Nikjer ni več poštenja. Če dandanes vtakneš na eni stroni v vrata ve-trih, ti ga na drugi strani kdo — ukrade.«
Hud« žena. Pri našem sosedu žena nosi klade. Zadnjič je moral mož poslušati pridigo. Točno seut videl, kako )e zamahnila z roko in zaklicala: »Samo besedo še zini in jaz sem — vdova!«
Kip Naše Gospe Presvctcga Srca. 35 m visok brez. podstavka, ki stoji na hribu 15 km severovzhodno od francoskega Liona, je izdelal nedavno francoski kipar Serraz.
Ki oseb je povozil brzovlak na železniški postaji v češkem Umu.
Smrtno kazen so uvedli za stavkanje na Norveškem.
Letošnji pridelek pšenice v Kanadi je manjši od lanskega v razmerju 83 :150 milijonov meter-skih stotov.
1'rve domače bankovce po 100 drahem so te dni natisnili v Grčiji; doslej sta grške bankovce izdelovali Francija in Amerika.
50 žrtev je zahteval vihar, ki je pretekli teden divjal na otoku Luzon na Filipinih.
Vlaki londonskih podzemskih železnic bodo imeli od 1. oktobra dalje samo vozove tretjega razreda.
41100 konj ia kmetijsko delo v Grčiji je nakupila na Hrvatskem posebna grška komisija.
Velik požar je nastal v montartrskem okraju v Parizu v tovarni otroških vozičkov. Nad pet milijonov frankov škode.
Več kilogramov čistega zlata in drugih vrednosti so odnesli tatovi iz j>odzemeljskih shramb narodnega egipčanskega muzeja.
kratke
400-letnico svojega obstoja praznuje letos jedilni list, ve nemški »Der Fremdenverkehr«.
Velik koncert milanske »Skale« je bil te dni v največji dvorani v Monakovem; izvajali so Beethovnovo »Eroiko«.
Zobe iz umetne smole so začeli izdelovati v Švici in pravijo, da so boljši kot zlati ali porcelanasti.
180.000 avtomobilov vozi že sedaj v Nemčiji lesni ali takoimenovani tekoči plin.
Prvo telefonsko napeljavo v Evropi je dobilo mesto Boston pred 60 leti.
338.895 hI piva so izdelale lani slovaške pivovarne.
Samo en dan v tednu smejo počivati gostinski obrati v Nemčiji.
Posebno ministrstvo za propagando bo ustanovila japonska vlada.	....
Nič mila ne bodo prodajali v letošnjem oktobru v Švici.	....
Namesto po dva zavojčka cigaret, bodo dobivali kadilci Pariza in okolice odslej samo po en zavojček na teden.
Krušne karte so uvedli s 22. septembrom na Madžarskem. Težaki dobe 600 gramov, fizični delavci 400, ostali 250 gramov kruha dnevno. Vsi pa še posebej 2 kg bele moke mesečno.
100.000 ton trgovskih ladij, v glavnem par-nikov za prevoz petroleja in bencina, ima zdaj v delu Španija.	....... .
Letni pridelek tobaka v Bolgariji hočejo dvigniti na 100.000 ton.
Dve tribuni sta se podrl» med kolesarsko tekmo v Fosu na Portugalskem; 60 oseb ra-
n^enTovomo letalsko p>ogo so uvedli 25. sept. med ameriškim Njujorkora in portugalsko Liz-
Mavzolej za pokojnega nemškega "»s«rja Viljem« II. so začeli graditi v parku j .zo-zemskem gradu Domu.
Okrog 100 ljudi je bilo ubitih ln rt .ijenjh pri nedavni železniški nesreči med Miotom in Simonosekijem na Japonskem.
Skoraj 50 milijonov radijskih sprejemnikov je bilo leta 1941 v Evropi. Računajo, da je radijskih poslušalcev v Evropi več kot 200 mili-
IOD°Veliko opustošenje je povzročil nedavno potres v Anatoliji v Mali Aziji, 36 vasi razdejanih in nad 500 človeških žrtev.
Naznanilo
n Sv. Anton P. v Veliki Loki pri Višnji gori praznuje prvo obletnico posvečen ja oltarja in cerkve. Zato se ondi vrši 28. sept. služba božja ob pol 11. Častilci sv. Antona vabljeni. Romarji morajo izstopiti na postaji Žalna- aH Višnja g°ra- . .
Pijančevanje v starih časih
Nekdaj so pijančevanje Imeli za nekaj, kar nI bilo sramotno. Močni pivci »o imeli navado druga klicati na korajžo s tem, da so jih pozivali, naj za stavo z njimi pijo, kdo bo prej omagal. In s« je močno družabno pregrešil, kdor je tak poziv: odklonil in ni hotel tekmovati v pljanfcvanju. Francoski pisec Rabelais, ki je bil tudi zdravniki in je živel v 16. stoletju, piše, da more človek svoje prijatelje primerno počastiti le, če jim močno napi ja in nazadnje z njimi v pijači tekmuje. Angleži so mnogo starih grških in rimskih navad obnovili, med njimi tudi pitje in napijanje. V imenitnih družbah je nastala navada, da so gospodje imenitnim damam napijali, kar so imenovali »toast«. In je bilo veliko vprašanje, ali je kaka dama vredna takega »toasta«, take napitnice. Na-pijati so imenitniki smeli le damam, ki so bile dovolj spoštovane.
Tudi pijanosti včasih niso imeli za preveliko sramoto. Nekateri so trdili, da je včasih kar celo zdravo, če se človek čez mero napije. Francoski zdravnik Arnaud de Villeneuve jp bolnim in sla* hotnim ljudem celo svetoval, naj se včasih pošte-i no napliejo. Še ob koncu 18. stol. je bilo hudo m o« derno, ce jé kdo na "vso moč pijan prikolovratil domov. V začetku 19. "stoletja pa so resili ljudje začeli spoznavati, da pijančevanje nad vse škcx duje človeku, da ga uničuje telesno in duševno. Spoznali so že posledice pijančevanja prejšnjih' stoletij na novih rodovih. Tako so že od 19. stoletja naprej vsi plemeniti ljudje zatirali pijanče« vanje, ki je velika nesreča za družine in nesreča za ves narod.
Solze ubijajo
Solze, posebno ženske solze imajo veliko moS, Ni treba posebej naglašati, kdaj in kje, ker je to že marsikdo skusil. Fiziki pa poznajo še dva dru« ga zanimiva učinka solz.
Poskusi s solzno tekočino eo pokazali, da sol* ze ubijajo bakterije. Solze razmočijo površino očesa in tako odplavijo vso umazanost. Dokazali so tudi, da ima solza še mnogo večji pomen. Ca damo na primer nekoliko solz v steklenico, v kateri gojimo bakterije, opazimo, da bakterije hirajo in končno poginejo. Nasprotno pa se bakterije, ki1 niso prišle v stik s solzno tekočino, razvijajo ša naprej. Tega ne povzroča sol, ki jo solza vsebuje, marveč pred nedavnim odkriti lizocim. Ce je lizo-cim pravi vzrok pogina bakterij, potem se jo vprav temu sredstvu treba zahvaliti, da je tako malo primerov očesnega vnetja.
Telesna toplota zdravega človeka znaša pod pazduho 36.5 do 87 stopinj, toplota krvi v fsrcil pa 39 stopinj.
Življenjska doba rdečega krvnega telesca Vi človeku se more ceniti na štiri tedne do pet.
Galenus, stari rimski zdravnik (leta 131. do 200.). je dejal: Zdravnik je pomočnik narave.
»led delom odda človek v 24 dneh za 1000 gra« mov ogljikove kisline več kot med počitkom.
Diabetiki izločijo včasih z urinom v enem sa« mem dnevu četrtino do pol kilograma sladkorja, celo tudi do enega kilograma.
Ko normalno odrasel človek počiva ali spi, so skozi njegovo srce v 24 urah pretoči 10 ton teža krvi.
Glava rase. Da glava neprestano rase, va vsak moški, ki si poskusi natakniti klobuk, kakršnega je pred desetimi leti izvrstno nosil. Tal klobuk mu bo čepel čisto zgoraj na temenu. Dej« sivo je to in dejstvo so tudi izmerili, da postajal človeška glava najmanj do 55. leta čedalje debe« lejša, pod pogojem, da se ta človek na kakršen koli način duševno zaposluje in da ne živi kakofl žival tjavendan. Največjo rast doseže glava med 20. in 40. letom.	,
Pozor — pri uporabi bakrenih pesno! Zaradi delovanja oetove kisline na baker nastaja zelo strupena zelena prevleka, ki obstoji iz bakrenega; bazičnega acetata. Po vživanju kislih jedil iz bak« renih posod so že često nastala težka zastrupijo« nja, katerega znaki so: trebušni krči, bruhanja, driska, včasih tudi duševne in živčne motnje. Ta« koj Je treba poklicati zdravnika, ki bo da) sred« i stva za bruhanje in odvajanje, živalsko oglje 14 beljakovino poleg drugih zdravil za poživite* i krvnega obtoka in dihanja.
ZA ORNIM
IAMANTOM
Slovenski rudar
Hoj, kam, možje;' — Kakor sence gredo.
Ofen j pritajen o očeh jim gori,
nič ne greje »amo skeli.
'i lučko v rokah in sključeni
drug za drugim gredó
p črno zemljo
za kruhom, za kruhom ...
V temnem gozdu, v globokem črnem močvirju Je rastlo visoko drevo. Polagoma se je postaralo. Korenine so segnile. Zapihal je veter in podrl steblo. Drevo se je pogreznilo v blato. Voda je nanosila pešk» in zemlje, ki je potiskala drevo p lotil je in globlje. Zeleno listje je počrnelo in ■gnilo, deblo pa je postalo trdo kot kamen.
Prošlo je nekaj sioletij. Iskalci žlahtnih kovin •o izkopali veliko, globoko jamo. Mislili so na »lato in srebro, a so našli črni diamant — premog.
ln tako so se mrtva drevesa zopet znašla nad Kemijo, pod svitom krasnega sonca.
Prvi kos premoga je prišel v kuhinjo: tam «o ga užgali in tako z njegovo pomočjo skuhali juno, ocvrli pečenko ìh napravili močnato jed. Drugi k06 je poromal v spalnico, babica je zakurila peč in naložila na žerjavico premog, ki je oddajal sobi prijetno toploto, čeprav je ta čas žvižgal zunaj oster, mrzel veter. Tretji kos se je znašel v plinarni. Tam so ga razgreli v popolnoma zaprtem kotlu in pretvorili v goreči zrak ali svetilni plin. Nato pa so plin skozi dolge jeklene cevi •pustili v ulične svetilke in v razne hiše. Tam «o ga po potrebi užgali in v najbolj temnih noèeh so te zasvetile ulice in sobe. C: trti kos premoga je padel v telezniški parni stroj: zavrela je voda in se pretvorila v paro, ki je spravila lokomotivo in z njo vred ves dolgi vlak v premik. Tako opisuje črni diamant staro šolsko berilo.
Nam pa je dana naloga, da povemo o premogu še kaj.
Kakovost kakor tudi uporabljivost premoga zavisi od zoglenitve, tekom katere se sestavni del vsebujočega ogljika vedno veča, množina drugih sestavnih delov: vodika, kisika in dušika pa manjša. Pri tem procesu nastane, računajoč z večjo ali manjšo dobo zoglenitve, iz živega drevesa najprej
Kočevje t znanim premogokopom
tota, nato sledita rjavi in črni premog in končno antracit. Pripominjamo, da opisana doba ut- zavisi samo od času. ampak tudi od drugih zemeljskih vplivov.
Glede zgodovine črnega diamanta bodi omenjeno. da stari vek kaj malo ve o premogu in njegovi uporabi. Zgodovinarji pravijo, da Grki in Rimljani črnemu diamantu niso pripisovali posebne važnosti. Slavci potopisec Marko Polo, ki je živel v 13. 6toletju. pa trdi. da so na Kitajskem uporabljali premog Še v starih časih S splošno uporab« Ornega diamanta je začela Nemčija v 14. stoletju. Velikopotezno izrabo premoga pa zaznamuje zgodovina šele v novj dobi.
Kar se tiče svetovne množine premoga, navajajo strokovnjaki število 5000 milijard ton, od katerih pripada Ameriki, na črnem diamantu najbolj bogati deželi, 3500 milijard ton, na Evropo in Azijo pa pride 700 milijard ton.
Večino lastnega premoga uporabijo same dežele proizvajalke. Središča premogokoj>ov so običajno tudi postojanke največjih, zlasti tako-zvanih težkih industrij.
Kar se tiče izvoza premoga, je na drugem mestu Nemčija, njej sledijo Združene države, biv-4a Poljska iid. Največja izvozna država sa trni diamant je bila doslej zaradi svoje izredno ugodne lege ob številnih morskih potih, neka druga svetovna država.
Kolikor pride bivša dravska banovina v po-štev, kopljejo premog v Zagorju, Hrastniku. Hudi jami pri Laškem, v Krmelju pri 6t. Janžu na I>o-jeniskem. v Kočevju, v Velenju, v Zabukovici v
I rovu globoko pod zemljo
Savinjski dolini; zadnji čas pa tudi v Črnomlju iii med Skoteljco in Lavrico pri Ljubljani.
Trboveljski rudnik ni bil samo največji prc-mogokop v bivši dravski banovini, temvev tudi v vsej bivši Jugoslaviji. Rudarji so se zarili vaili že v začetku 19. stoletja. Več kot 185 let grabijo venomer uz podzemlja črno kurivo, pa lastniki ni-majo bojazni, da bi iztrebili premocova skladišča
in niža. Te skromnejše rove imenujejo odkopne. Zbiralni rovi pa služijo za zbiranje in odvažanje premoga.
Pravo rudarsko delo se začenja v odkopnih rovih.
Krampi in lopate se grabežljivo zajedajo v mrko steno. Črni kosi se krušijo in padajo na tla. Delavci jih odmetavajo v tresalne drče. To so posebne naprave, po katerih drče nalomljeni pre-mogovi kosi skozi odkopne rove. Tako jih pritre-8ejo do vozičkov, ki stoje že na razširjenem delu rova, od tam jih spravljajo po zbiralnih rovih na dan.
Izkopavanja ne vrše samo s krampi. Razen ročnega izkopa poznajo rudarji tudi strojne pri-j>omocke. Za strojni izkop rabijo razne zaseko-valne priprave in strojna kladiva. To so orjaški svedri, ki grizejo in sikajo v črne stene, da se dragocena ruda v velikih kosih lušči na tla.
Na mestu, kjer je še pred kratkim domovala skozi tisočletja premogova plast, je nastal sedaj prazen prostor. Zato je treba vnetim kopačem velike previdnosti. Prazen rov bi se znal zrušiti na njihove glave in vso skupino bi pokopala sproščena zemlja. Da ne pride do nesreče, oblagajo
Pri vrtanju v premogovno plast
sproti strope in stene z lesom. Za opornike jim služijo drobnejši smrekovi blodi, ki jih imenujejo jamski les. Skoraj na vsak četrt metra postavljajo take opornike. Tesarska dela opravljajo rudarji sami. Vsak izučen rudar mora biti vešč tudi tesarskega dela, zato spada tesarska sekira k najpotrebnejšim rudarjevim pripomočkom.
Rudarji imajo pri delu obilo ovir. V mnogih rovih pritiska velika vročina, često po 34 stopinj
Slovenska rudarska druiina
Celzija, da celo po 40 in več stopinj. Rudarji od-vržejo s sebe suknjiče in srajce in do pasu goli vihte krampe in lopate.
Plini, ki uhajajo iz premogovih plasti, so med najhujšimi sovražniki rudarjev. Kvarijo zrak tako močno, da ne zdržiš dolgo v skvarjenem zračnem mešancu. Zato dovajajo v rov sveži zrak z zemeljskega površja. Pa tudi treskalni plin, ki se je vžgal, je že zahteval nešteto življenj.
Kadar je nastala zaradi odvoza premoga kj® v podzemlju prevelika votlina, jo založe s ka-
rrerez sodoMW*nega rudnika
V rudnikih kopljejo črn, diamant „u pod zemeljskim površjem Kovi 1,0,1 "J pota. no speljani v različnih nostromi! v različne smeri. V tej krtov, deželi ,7' krampi, ropočejo vozički in škiepeWJ0' 6,P r| ranega jutra do poznega večera. pa lu()j "7 Rudarji »o zajjosleni kar v treh delovnih jib, vsak po 8 ur.
Predan se poda rudar v rov, „« IJaW)ti čilnico 'I am zamenja svojo dnevno ol,lek0 , lovno, ki jo nosi v rovu. 'ludi po Končane»\ ga najdemo najprej v oblačilnic. kamor„ ludar vrnil ves umazan 111 zmučei, V tai se očedi, nalo »e »pet preoblet.- in hitiJ ** družini	"I
i;
razdo
V podzemlje vodi jaiek To j, navnjčec ». k: je globok 60 ali ie več metrov bila pot, če bi rudar plezal navzdol po fl" Zato se poda v torilo, ki je priprava m spuS in dviganje in je podobna kowir, viseči m i belih jeklenih žicah. Torilo upravlja poseben h
iač. Torila ne prevažajo samo rudarjev in obisko-alcev, temveč služijo v glavnem za dviganje vo-iikov, naloženih s premogom.
Vsak rudar je dodeljen v določeno skupino, ii hodi hkratu na delo. Ko jih torilo odloži, do-ipejo najprej v rov, ki je spočetka celo kake tri iietre visok in širok. Stropi in stene so obokani in obzidani z opeko. Dozdeva se nam, kakor da imo prišli v mogočno klet. Pod stropom svetijo arnice. Ob zidovih so napete telefonske žice, po aterih je beseda v podzemlju zvezana z onimi, j vodijo delo v pisarnah.
Na poti skozi rove moraš paziti; po tleh teče »jimreč proga ozkotirne železnice. Po njej drče vagončki, nazvani hunti. Včasih »e moraš previdno stisniti h Bteni, če začuješ ropotanje prihajajočega vlaka. Ce bi kurili podzemeljske lokomotive s premogom, bi dim še bolj pokvaril slab zrak v globokem podzemlju. Zato gonijo lokomotive v rovih elektrika, bencin ali pa stisnjen zrak. Čimbolj gre namreč rov h koncu, tembolj Be stiska
na
»Mi imo pa od iam doma, kjer te »once ne smehha«
menjem, ki so ga pripeljali na vagončkih iz kamnoloma in tako odstranijo nevarnost, da bi se površje jiogreznilo.
Kje v bližini premogokopa je nameščena se-paracija, kakor se imenuje čistilnica in pralnica za premog. Tu dele premog po razsežnosti v različne vrste. Ce ima nad 100 milimetrov višine, ga nazivajo kosovec. Drobnejših vrst pa je več in so znane pod imeni: srednji premog kockovec, orehovec in zdrob.
Poleg separacije so ogromna skladišča premoga, ki je prišel iz čistilnice. Tam čakajo za prodajo pripravljeni, v skladišču brez strehe, skladi črnega diamanta ugodnih časov: naročil.
Pogled na ogromne kupe premoga v skladišču je sicer zanimiv, vendar pa prav nič razveseljiv. Slabo »namenje je, če so kopice prev ,se. Zakaj takrat premog ne gre v denar, kakor si to žele tudi oni, ki jim daje izkopavanje črnega diamanta trdo prislužen vsakdanji kruh.
Čistilnica premoga
/IM1EME v-
Odkod kompas?
Kdo je odkril kompas, ja vprašanje, ki ca raziskovalci še niso razčistili. Običajno veljajo za njegove izumitelje Kitajci, Le malokdo pa vé, da se bavi s tem tudi neka arabska pripovedka.
Ta pripovedka pravi, da je Abrahamov sin Izmael, prednik arabskega ljudstva, ko' ga je oče zavrgel, potoval proti jugu in dospel po dolgem romanju v dolino Meke. Tam je postal poglavar mogočnega beduinskega rodu. V neki vojni s sosedi je zbolel Iztnael vprav v trenutku, ko so se začele sovražne čete bližati. V svoji stiski je zato pomolil k Alahu in ta je vrgel z neba kamen, ki je obležal pred Izmaelovimi nogami.
Bolnik se ga je dotaknil in je pri tej priči ozdravil ter potolkel sovražnika. Kamen iz neba nI bil nič drugega nego sloviti »črni kamene Kaabe, ki je storil Še marsikakšen čudež. Ozdravil je ljudi od kužnih bolezni. Sosedi so Izmaelo-vemu ljudstvu ta Čudodelni kamen zavidali, pa so ga skušali dobiti na vse načine. Nekega dne so poslali v Meko tropo krepkih mož, da bi ga ukradli. Možem je to uspelo, toda Izmaelovci so jih začeli takoj zasledovati. Na begu so tatovi kamen odvrgli, ki se je pri padcu na tla razbil na več kosov. Poskušali so jih spraviti spet sku-kaj, toda nekoliko drobcev se je Izgubilo. Eden teh drobcev je prišel v roke nekemu brodarju, ki jo na ladji ugotovil, da kaže drobec z eno stranjo vedno prot severu, z drugo pa proti jugu.
Zanimiv tehnični poskus
Neki mlad tehnik iz Kassla je napravil nedvomno zanimiv poskus. Oblekel je potapljaško obleko, vzel s seboj kos tračnic in pripravo za avtogeno varenje ter se spustil pod vodo. Pol ure je ostal spodaj in v tem času je izrezal iz tračnice ovalni kos železa. Plamen gorilca je bil zaščiten s plaščem Btisnjenega zraka, ki je povzročil, da je nastal okrog plamena prazen prostor z 12 cm premerom. Plamen v teh prilikah ne ugasne, ker se voda trajno odriva z dovajanjem stisnjenega zraka. Poskusu pripisujejo v nemških tehniških krogih velik pomen, ker bo, če se ta postopek izpopolni, mogoče spreminjati želzne konstrukcije pod vodo, kar je bilo doslej zvezano z velikimi stroški in' z ogromno potrato časa.
Kolikšno starost lahko dosežejo živali
Odgovoriti na to vprašanje nI lahko. Kajti le malokatera žival umre naravne smrti. Preveč ima sovražnikov. Navadno konča nasilno. Redke so živali, ki umro od starostne obnemoglosti. Najmanj časa žive hrošči In žuželke. Visoko starost pa dosežejo ribe. Tako dosežejo krapi starost do 100 let. V starih letih postanejo ribe lene, mirno se <Xrže v vodi In se zganejo le, če se jim približa kak masten plen. Med dvoživkami dosežejo krastače posebno visoko Btarost. Žive do 40 let Zabe poginejo prej. Tudi kače živijo zelo dolgo. Pravi Me-tuzalemi so želve, ki dosežejo 200 do 300 let. Ptiči v splošnem ne dosežejo visoke starosti. O orlu vedo, da doseže 60 let, papiga pa celih 100 let. Izmed vseh vodnih ptičev je labud najbolj trdoživ. Zivi do 60 let. Celo gos bi živela 40 let, če bi Je prej ne pojedli. Ptiči-pevci žive največ 15 let Med sesalci je slon pravi Metuzalem. Zivi dobrih 150 let. Kralj živali, lev, pa le 70 let. Medved more godrnjati le 50 let. Ostala divjad živi tem manj Casa, čim manjša je. Zajec bi letal okrog le 8 let, če bi ga lovec nikoli ne ustrelil.
Se noče prepirati
i • u.'-ric PoIde ie Pri5eI obiskat svojo žlahto v Ljubljano ter ie že mesec dni lam, ne da bi se zmenil za odhod. On in onn sta že oba obupana, ker je stric pri najboljšem zdravju in teku. Upa je nazadnje naredila imeniten načrt, da bi se strica odkrižala. Zaupala je svoj načrt
iti® nJeuU 111 oz!1-, ki naj bi ga pomagal uresničiti. Opoldne pri kosilu naj mož začne robantiti, češ da je juha zasoljena. Ona bo na vso moč huda zaradi te obdolžitve. Nazadnje naj razsodi stric. »Ce ho meni dal prav, ga ti vržeš iz hiše, če pa bo tebi dal prav, ga vržem jazlc tako je
velela ona in lako je obveljalo. Naslednje opoldne je ona prinesla na mizo juho. Mož je takoj
.... _ _ • 21,-1 ..j •! _ ____..	...1.i..1.
po prvi žlici udaril s pestjo jki mizi in zaklel: »Tale juha je zasoljena! Ali res ne moreš paziti, kakšno lirozgo devlješ na mizo?« — »Kako
govoriš?« se je razburila ona. »Ta juha naj bi bila zasoljena? Ali nimaš nobenega zdravega okusa več r sebi? Naj pa stric pove, ali je juha res zasoljena ali nil?« Stric Polde pa je mirno
srebal juho s svojega krožnika in je pravkar iz|>raznil prvi krožnik. Začel si je nadevati drugič. Potem pa je spregovoril: »Teh šest tednov, kar še mislim ostati pri vama, se res ne bom prepiral.«
čistilci ušes na Kitajskem
Ce potuješ po severni Kitajski jeseni, ko Je rado vetrovno, se ti zdi, da jo bo takoj treba popihati iz te dežele. Veter dviga v prah izpre-menjeno izsušeno ilovico in ta prah sili v oči, nabira se pod obleko ln pokrije ti vse telo. Človeku ne diši jed, v ustih čuti blato. Oči se mu solze in ušesa ima tako zamašena, da sliši glasove iz neposredne bližine kakor bi prihajali iz velike daljave. Zato se ne smemo čuditi, da se na Kitajskem preživljajo nekateri ljudje tudi a tem. da čistijo svojim bližnjim ušesa. Kitajski čistilci sedijo na oglih ulic po kitajskih mestih, kakor pri nas postreščki in čistilci čevljev. Na mesto ščetk imajo strgulice, žličice in podobno orodje. Njihovo delo terja mnogo spretnosti.
Slama kot surovina
Slama je med najmlajšimi surovinami v industriji. Prej so slamo uporabljali samo v papirni industriji, zdaj pa ji poskusi odpirajo poti tudi v druge industrijske panoge. Posebno važna je poslala slama za industrijo stanične volne v onih državah, kjer je dovolj žita in premalo lesa.
Nizozemska industrija umetne svile se je samo zaradi tega lotila izdelave stanične volne, ker ji slama nadomešča les. Z nemško In italijansko pomočjo uvajajo v Španiji industrijo umetnih vlaken in bodo prvi obrati že prihodnje leto dali okrog 3.7 milijona kg umetnih vlaken, pri čemer bodo porabili kakih 35 milijonov kg slame. V petih letih se bo proizvodnja dvignila na 27 milijonov kg umetnih vlaken.
S predelavo slame je tudi Madžarska dosegla pomembne uspehe. Lanena slama in odpadki, ki so jih prej metali na smeti in zažigali, dajejo zdaj dobro prejo za izdelovanje tkanin, ki nadomeščajo bombaževino. Novi preji so dali iznajdi-telji ime »kotonin«. Iz letošnje lanene slame in odpadkov, ki jih cenijo na 16.000 ton, bodo pridobili 1600 toa »kotonina«, kar bo v madžarskem tekstilnem gospodarstvu dobrodošlo dopolnilo rezerve surovin.
Raj na zemlji
Tisk ln kino se bavita zadnje čase z otokom Bali, ki ga imenujejo »svet umetnikov«, edini otok, kalerega še ni oskrunila civilizacija.
Bali leži nekaj kilometrov od velikega otoka Java. Dostop do otoka Je zelo težaven zaradi strmega obrežja in visokih gora, v katerih zavetju žive ljudje mirno, zadovoljno prastaro življenje. Ljudstvo je sicer razdeljeno v strogo ločene razrede, zemlja pa pripada posameznim vasem, v katerih vladajo skupščine vseh oženjenlh mož. Da je Bali Se ohranil svojo neodvisnost, se mora zahvaliti modri odredbi, ki strogo prepoveduje vsako prodajo zemlje tujcem. — Tudi pri divjakih se človek lahko marsikaj pametnega nauči.
Kava ni kava
Na Novih Hebridih, otočju v Tihem oceanu,-« imajo domačin neko posebno pijačo, ki io delajo l ' v,",*'* PfProva rastline, in jo imenujejo »kava«. Njihova kava ima skoraj iste učinke blasone zaspanost!, skrajna sreče in aadovoljnosti 18
-------- —	«TO IU UKIOVOtjnOSlI m
pozabljen)« vseh skrbi, težav in nadlog, kakor opij. Vendar pa »kava« nima tako strašnih poale-die ta zdravja. Se mnogo nedolžnejla ie menda alkohoL _ Preden so prilli na otok« več» oddelki belokožcev, zlasti Angležev, .o domačini 1 ùveli lepo brezskrbno in mirno življenje ter Iteli I
-v
preko milijona ljudi. Belokožci pa «o jim prepo-vedali »kavo«, jih mesto nje nalivali z žganjem, Id (e povzročil nasilja, pokolje in Izumiranja, tako da je danes samo ie 45.000 domačinov. To je delo civiiizacijel
Kratice zanimivosti
Obedniee na drevesih. Nedaleč od Pariza s« nahaja »Hobinson Crusoe«, gozd z orjaškimi dr», vesi. Semkaj prihajajo na oddih letoviSčarji; r». stavracijo in tudi bari se nahajajo na drevesih, a tem da je okrog debla narejena miza, pod njo je pod iz desk, pritrjen na debele veje tik delila.
Pravljica vzhoda. Volk. lisica In lev so sil skupaj na lov in ubili kozo, jelena in zajca. Tedaj je rekel lev volku: »Razdeli zdaj plenU Volk je dejal: »Koza je zate. jelen zame, zajec pa za lisico.« Zaradi tega odgovora se je lev ujezil, planil na volka In ga raztrgal. Potem je dejal lisici: »Pa ti razdeli plen!« In lisica je rekla: »Koza bo za tvoj zajtrk, jelen za kosilo, zajec pa za večerjo.« Tedaj jo je vprašal levi »Pri kom si se pa naučila tako pravično deliti?« »Pri volku, ki leži pred teboj, moj gospod in kralj,« je odgovorila lisica.
Grob Meaesa I. Raziskovalec Walter Emmery je odkril blizu Sakkare v Srednjem Egiptu grobnico iz dobe prve dinastije egiptskih kraljev. Domneva, da gre za grob kralja Menesa I. V grobnici so naili tudi kraljev žig in razno posodo iz gline.
Bahač. Celo uro se je v železniškem kupeju baliaril »mogočen« gospod ter dolgočasil sopotnike s svojim pripovedovanjem o bogastvu iu podobnih stvareh. Pa je vstopil vlakovni preglednik in zahteval vozne lističe. Bahač mu ga je pomolil, ne da bi prenehal z govorjenjem. — »Kara pa se peljete?« ga jo vprašal. — »Za božjo voljo, ali ne znale brati, sai stoji na listku,« ga je nahrulil »mogočni« tako, od zgoraj doli. »Na tem listku, ki ste mi aa izročili, stoji, da imate uro v zastavljalnici.« Baharije je bilo nato konec.
Najstarejše drevo. Po mnenja nemSkih rastli-noslovcev stoji najstarejše evropsko drevo v Lužici, in sicer pri letoviškem kraju JCrombachu pri Cvikavl. To drevo je tisa, ki so v Srednji Evropi, kakor znano, že zelo redke. V skupini treh prastarih tis je tudi drevo, ki meri v višino sicer samo 13 m ln v obsegu 4 m, a ie po strokovnja-ških cenitvah staro najmanj 2000 let Ena izmed vej tega drevesa, ki je debela le 6 cm, ima n. pr. nič manj nego 128 letnih krogov. Umevno, da so časi zarezali v drevo že globoke brazde, toda od kar tamkajšnji ljudje pomnijo, se na sunaj bistveno ni spremenilo.
Vodni vrtinci. Opazovanje In lilmskl^vosnetki velikega števila vodnih vrtincev so spravili na dan nenavadno dejstvo, da se vrtinci na južni polobli vrtijo v smer! kakor kairalcl na uri, na severni polobli pa narobe. Bržkone ae to dogaja pod vplivom zemeljskega vrtenja.
Dopis
Rovte nad Logatcem Župna cerkev bo
kmalu na novo poslikana. Nn Mihelovo nedeljo se bo sveti Mihael že postavil z novo obleko. — Zadnji čas smo pokopali Gašperja Jelovška s Petkovca. Naj počiva v mirul — Da bosta imeli pozimi kaj čitati, naročite čimprej »Slovenčev koledar« pri poverjeniku Illadniku Petru ali pa v župnišču. — Izšle bodo tudi povest-ne knjige po 5 lir. Vsaka knjiga bo večja kakor včasih Večernice. Letos mohorjevk ne bo, zato sežite po teh, da vam ne bo dolgčae pozimi
Novi grobovi
m Umrli so: v Selcah nad Skofjo Loko brata Zane in Stefan Luznar, v Splitu slovenski slikar in profesor na ženski gimnaziji Franc Kopač, v Podbrezju 83-letn« Manca Paulinova, v Mariboru bivši davčni inšpektor Ludvik AvšM. v Kočevju rudniški ravnatelj v Kočevju Ini Jan Hamrla. —' V Ljubljani je odšel v večnost kapetan I. ki. v p. Franc Jere, narodna učiteljica Mara Aplh, MenceJ Albin, gozdarski pristav ini. Martin Vranlčar, zobni Sdravnik dr. Josip Tc^ar, 78-letni Guinot Alain ln Tomaž Presi. — Naj po&vajó v mirul
m H Gospodu le odiel po večno plačilo %< Franc Močnik, duhovni svetnik in župnik iz otopne pri Rogaški Slatini. Blagemu gospodo svetniku bodi Bog obilen plačniki
Sz česa je sestavljena
Površina, na kateri iivimo, ni vsa iz iste «movi Mi ponekod hodimo po pesku, drugje po ilovici drugje spet po trdi skali. Ce kopamo glo-toko v zemljo, naletimo na rudnine, kakor zlato, baker, srebro, ali pa na premog.
V naravi poznamo različne stvari. Poznamo rrrinio kamenje, ki je lahko tako ali tako, poznamo mehko zemljo, recimo ilovico, poznamo premog poznamo lapor itd. Vse to imenujemo z bendo snov. Vsaka snov je pa lahko v trojnem Minili- v trdnem, tekočem ali plinastem. Ce kako trdno telo postane tekoče ali plinasto, se njegova mov nikakor ne izpremeni. Tako mi vemo, da je
prav za prav
led le voda v trdem slanju, vodna
Dara pa je le voda v plinastem stanju.
To jc treba vedeli, če hočemo proučili snovi, iz katerih je sestavljena zemlja. Pod besedo zemlja mi pojmujemo vso kroglo ter pri tem mislimo tudi na ves zrak, ki obdaja zemljo, torej na vse, kur je trdega, tekočega ali plinastega. Mi sami sebe smatramo kot živa bilja, ki žive na trdi površini zemlje, toda nikoli izven zemlje. Kajli resnica je le la, da je velik del snovi, ki sestavljajo zemljo, prav za prav nad nami, in sicer v višini nekaj sto kilometrov, torej da se mi gibamo ne toliko na zemlji marveč v zemlji. Popolnoma nad zemljo se mi ne moremo nikoli dvigniti. Tudi če se dvignemo z letalom v velike zračne višine, nas vedno obdaja zemeljska snov.
Velika krogla, ki se vrti v brezdanjem prostoru in na kateri mi živimo svoje bedno življenje, je torej sestavljena iz mnogovrstnih snovi. Kakor smo rekli, moremo vse te snovi spravili v trojno stanje, trdo, tekoče in plinasto ali pa tudi še v kakšno drugo stanje, ki ga pa mi do-eednj še ne poznamo.
Recimo, da i male pred seboj srebrn ali pa zlat novec. Oba novca sta iz trde snovi, oba sla primerno težka in oba se svetlikata. Toda eden jn iz zlata, drugi pa iz srebra. Lahko jih stopite, jih lahko spravite v plinasto stanje, lahko jih spravile zopet nazaj v tekoče stanje in še dalje ponovno v trdo stanje, toda srebro ostane vedno srebro in zlato vedno le zlato. Torej ostaneta ti <lve kovini v vseh svojih slanjih vedno isti in ne-izpremenjeni.
To sta torej že dve snovi, Iz katerih je sestav-
ljena zemlja in ki se ne moreta izpremeniti ena v drugo. Povedali vam bomo nasproten primer. So nekat?re enovi, ki se popolnoma razlikujejo med selioj, pa so vendarle končno iz isle snovi. Vzemimo diamint, svinčnik in košček premoga. Vsak človek ve, da se te 6novi popolnoma med selioj razlikujejo. Pa vendar vam lahko mirno zagotovimo, da 60 vse te tri snovi prav za prav iz iste snovi.
Te tri snovi so namreč različne po videzu, različne po barvi, različne po trdoti, različne po teži, jih najdemo na različnih krajih. Med njimi je veliko večja razlika, kakor pa med zlatnikom in srebrnikom. In vendar, če postavim diamant v zelo zakurjeno peč in ga grejem tam do visoke temperature, bo zgorel na isli način kakor če vržem košček premoga na ogenj. Zakaj to? Vse te tri snovi so sestavljene iz iste prvine, ki se imenuje ogljik. Torej so vse te tri različne snovi med seboj prav za prav le ena sama, ki pa ima razne oblike. To je nekako tako, kakor voda. Voda je ena sama snov, kadar je v tekočem ali kadar je v trdem ali plinskem slanju.
Zdaj pa dobro pazite, kajti to vas lahko zmoti in privede do napačnih zaključkov.
Znanstveniki so si postavili cilj, da ugotovijo razliko med raznimi snovmi, ki sestavljajo površino zemlje. Ta znanost, s katero se ti znanstveniki bavijo in ki je ena izmed največjih modernih znanosti, se imenuje kemija. Kemiji se mora človek zahvalili za velik del moderne industrije in modernega napredka.
Ko torej ti znanstveniki proučujejo kakršno koli snov, jo sestavijo v tisle snovi, ki se potein sume ne dajo več sestavljati. In te snovi, ki jih ni mogoče nikakor več dalje razstavljati, mi imenujemo prvine ali pa s tujo besedo elemente.
Morda ne razumele, kaj hočemo s tem reči. Vzemite sami zlat prstan, dajte ga na ogenj, ohladile ga, raztopite g», razbijle ga, naredite z njim kar hočete, vedno bo ostal le zlato. Naredile isto z železom ali z bakrom. Železo lio ostalo vedno le železo, baker vedno le baker. Nikoli ne boste mogli razstaviti zlata v več različnih snovi, ki bi jih poleni spet mogli združili in naredili iz njih zopet zlalo. Zalo torej pravmo, da so zlalo, baker in železo prvine ali elcinenli.
Zdaj pa vzemimo drug primer. Vi gotovo pönale Pivkovega Toneta, ki ima na koncu vasi žganjekuho. Pojdite k njemu in ga vprašajte, kako on pridobiva žganje. Odgovoril vam bo, da pridobiva žganje iz jabolčnih ali pa vinskih tropin. Vi to že veste, da ima žganje v sebi alkohol, jabolčne tropine pa ga nimajo. Kako je torej mogoče dobiti alkohol iz snovi, ki alkohola sploh nima? Na to vprašanje bi vam lahko Pivkov Tone kur sam odgovoril. V bakrenem kotlu se preku-havajo jabolčne tropine toliko časa in pod lako vročino, da se sprostijo iz njih nekatere snovi in se pod vplivom silne vročine spreminjajo v alkohol. Torej so tropine sestavljene iz raznih snovi, ki jih lahko razdružimo in sestavimo z njimi nove nsovi. Torej imamo mi dvojne vrste snovi. Ene so take, ki jih mi ne moicino nikakor več dalje razstavljati, in to so prvine, druge pa so sjjet lake, ki se dajo razkrojiti v osnovne prvine in te prav za prav imenujemo s svojskim imenom spojino.
Zdaj mi lahko sklepamo, da je vsa zemlja sestavljena lz nekih sjiojin in iz nekih prvin. Spojin je veliko, prvin je pa sorazmerno zelo malo. Vseli spojin je ogromno, vseh prvin ali elementov pa je samo 92. Točneje povedano: vseh spojin je okrog 253.000. Zdaj pa strinile I Ogromna površina zemlje no; bi bila sestavljena samo iz dvaindevet-deset prvin! Ali je to možno? Seveda je lako. Računati pa moramo, da se le prvine združujejo med seboj pod toliko in toliko različnimi okoliščinami in toliko in toliko različnimi medseliojiiiiiii razmerji, in zato ni nič čudnega, če naslaue iz teh 92 prvin 235.000 spojin!
Kako so iznašli frak. Pred 150 leti je neki nerodni natakar z omako polil pariškega krojača Jeana Jacquesa Fraeasa. Ta je ves jezen slekel domov, da bi se preoblekel. Tedai je videl, da mu je bila suknja le spredaj polila. Krojač je vzel škarje in odrezal suknji sprednia dela in je tako nehote iznašel slovesnostno oblačilo moškega sveta: frak. Spočetka so kaj pisano gledalil to oblačilo, a slednijč je prišel v modo' in je dobil ime po iznajdilelju krojaču Fracasu. — Seveda ni bil tedanji Irak še tak kot ie dandanašnji. Predvsem ni bil črn, marveč različnih barv; šliriri J so segali do taL K fraku so spadale hlače do-kolenke.
Wm. H. Prescott (1796-1859) iz Salema Mass je bil popolnoma slep ko je začel pisali zgodovino Španske, Mehike in Peru. Veščaki trdijo, da je ta Prcscottova zgodovina najbolj popolna.
Smola barona Porivala
»Prijazen gor, prijazen dol! ienitvnnjski sleparji so vsega vajeni.«
H ula vzdih ne.
»Kes je zelo žalostno, da lake reči počenjo.<
»Kaj nas briga? Če so na svetu ženske, ki gredo takemule ciganu na limanice — je zn naju vseeno.«
Ruta spet vztdihne.
>Kaj pa ti je?«
Konzul jo pogleda.
»Ne!« ugovarja Ruta. »Zdaj me ne smeš gledati! Saj si mi obljubil!«
Spet zame očetoto glavo v roke in jo tako obrne, da je ni mogel videti. Konzul se ni branil. Videl je. da ima Ruta mokre oči. Temna slutnja ga stisne. Tiho ji reče:
»Kar govori, dete!«
Ruta napne vse sile. Ni se hotela obnašati kakor butosta, nesrečno zaljubljena deklica. Močna je hotela biti. Ne bo se ji oče smejal.
»Dobro v«š, oče. da sem mu obljubila trideset tisoč dinarjev, če nam dobi pismo. Za denar mu ni bilo dosti. Prav nič. Hotel je le--«
»No, kaj je hotel?«
»Oče — moja roka! Me bolil«
»Naprej, naprej 1«
»Zahteval je — dva poljuba.«
Konzul je spustil roko. Hotel se je obrniti k njej, pa mu je Ruta zatisnila oči.
»Tako — zdaj ti tiščim oči, ker se zmerom obračaš!« pravi Ko je nekaj dni pozneje prinesel pismo, sem mu dala eu — poljub. Zares samo enega, oče!«
»Naprej!«
»Nimam nič kaj povedati. Poslej ga nisem nič več videla. Tudi sam ni dal nobenega glasu od sebe. Prav nobenega.K tebi tudi ni prišel po denar. Hotel je torej imeti od mene samo poljub! Samo poljub!«
»Čuden obešnjok!« zamrmra konzul.
»Pa veš, oče kuj mi je s poljubom naredil? Zavdnl mi je. Vedno moram nanj misliti. Dostikrat me prime hrepenenje po njem — ne verjameš, kakšne misli se mi potem podijo po glavi. Tako mi je, da bi morala letati po vsem mestu, da ga poiščem, da ga še enkrat vidim, da ga Se enkrat slišim govoriti — ah, kaj vem! Mi sedimo lepo na Prulah, v razkošni vili in on — ki smo mu hvalo dolžni, da se lahko brez skrbi veselimo življenja — sedi morda za jet-niškimi zidovi in r.ima nikogar, ki bi mu rekel prijazno besedo!«
Ruta prestane.
»Saj! In — in meni je pri srcu, da bi kri-I čnln!«
Konzul jo nalahko poboža po laseh.
Pusti jo, naj joka. Ne zine niti besedice. Ganilo ga je. V skrbi za njega se je podala v zvezo s tem čudnim človekom! Od veselja, da je pismo vendarle prišlo v njegove roke, se za ceno ni zmenila. Ali naj mil pismo poplača s svojo srečo?
Ne! Niti v glavo mu ne pade, da Iii njegovo pamelno dekle obesilo srce na človeka, ki ga preganjajo vse mogoče policijske oblasti zaradi vseh mogočih zločinov. L<? počasi! Dekle naj se najprej umili — ji razloži, kako — kako je vse neumno bilo!
Po kratkem premolku pravi Ruta:
»Oprosti, oče, da sem tako ravnala. Saj se drugače ne cmerim! — Pa — včasi ne gre drugače. Zdaj vse veš. Pomagati — pomagati mi ne moreš. Kaj takega mora človek sam poravnati.«
Konzul se popraska.
On je drugačnih misli. Zdaj je lepa prilika, da ji da očetovske nasvete. Razložiti ji je treba lepo vse po pravilih pravilnega mišljenja.
»Poslušaj me!« prične. Predvsem moraš imeti pred očmi, da nismo več v časih zaljubljenih vitezov in lepih prineezinj. Nič več nt plemenitih razbojniških poglavarjev, o katerih smo brali, ko smo bili Še otroci! Današnji roparji in zločinci nimajo prav nič več ne junaštva ne plemenitosti. ■ Poleg tega današnji človek preveč trezno misli. Kar tiče Ivoje zadeva imej vedno ?red očmi, da je ta človek prem©, ten hotelski tat, dalje — «
»Nikar se ne mači, oče!« pruvi Ruta.
j \L RAZNIH KRAJEV^
in obupni klici na potno«. Delavci na vrhu so Se pravočasno odskočili, ie Rudi Kovačič je malo ranjen. Čudežno se je reiil Jož» Podgornik. Njega je vrglo na tla in — vsa teia se je prekobalila čezenj. a oa je ostal nepoškodovan. Milan Podgor-n.k, ki je sedel v kabini, je tudi ostal neranjen, I» obleko mu je vso posnelo i života. Najhujše pa je prizadelo oba brata. Ludvik je na mestu ostal mrtev. Viljemu je pa polomilo roke in noge. Avto je ves zmeékan. Po prvem strahu so nepoškodovani delavci zdiriali v Tolmin. Takoj se je odpravil vojaški avlo reševat ponesrečence. Mrliča so prepeljali v Tolmin k svetemu Urho. V torek j» pa bil pogreb na domače pokopališče pri Sv. Luciji. Vsa soseska žaluje s prizadeto družino.
Kal aad Kanalom. Na angelsko nedeljo obhajamo pri nas svoj drugi farnj praznik. Morda še bolj slovesno kot prvega, sv. Jurija, ki je včasih še pod snegom. Cerkvene svečanosti so se ob udeležbi sosednih gospod°v, vseh taranov in obilo sosedov prav lepo izvršile. Le par nadutim pijancem v krčmi se je zahotelo se malo postaviti; dokler jih ni ostra župnikova beseda ukrotila. —
Važno opozorilo vsem naročnikom!
Ne pozabite, da moramo letos zaključiti koledar prej, da ga bomo lahko poslali vsaj do sv. Miklavža vsakemu naročniku. Zato pa je potrebno, da se na to veleianimivo knjigo, ki bo najvernejši dokument današnjega časa, takoj naročite! Zaradi naklade moramo čimprej vedeti število naročnikov. Ne o d I v šajte niti dneva, ampak takoj naročite koledar pri naših zastopnikih, ali pri naših inkasantih, ki po bi rajo naročnino za list ali z dopisnico na opravo »S I o v e n-t e v e g a koledarja«, Ljubljana, Kopitarjev» nliea 6, ali enostavno g položnici, s katero plačujete naročnino za naše liste.
Tujcu, ki obišče našo larno cerkev, se zdi ta ur«, cej prazna, čeprav narodi prijeten vtis. Res r,. ,1" zato pa je tudi naš skrbni gospod župnik Žerial podvzel široko zbirko, da bi okrasil svetišče ka kor se spodobi. Bog daj, da bi se mu s sod. lo! vanj'-rn vseh dobrih taranov to tudi posrečilo
Novo mesto. Novomeški SK Elaa je gosto val ono nedeljo v Ribnici, kjer je s tamoänjim nogometnim društvom odigral prijateljsko tuo ter jo odločil z uspehom 4: I v svojo k.ir st" — Zadnji ponedeljek je bil sejem za praoče, -Dogon je bil velik, vendar je bilo povpraše-vanje po mladih prašičih razmeroma majhno, Zato «o cene nekoliko padle.
Razdrto pri št Jerneju. Tesar Anton Bučar je podiral leseno šupo. Sredi dela se je nenu-
Idoma vse ogrodje šupe zrušilo na Bučarja in ga pokopalo jx»d seboj. Dobil je razne poškodba in je moral na zdravljenje v kandijsko bolnišnico.
Naklo pri Kostanjevici. Posestnik Martin Pire je vozil oni dan iz gozda domov drva. Med potjo ga je konj brcnil v trebuh in mu prizadejal hude notranje poškodbe.
Dobrunje pri Ljubljani. Posestnikovega si-na 11 letnega Ivana škrjanca je na paši napadla krava. Pri tem je fant tako nesrečno padel, da si je zlomil roko.
Cerkniška dolina. V Cerknici se je ustanovilo društvo Rdečega križa z nalogo, da p. i maga tistim, ki trpe hudo pomanjkanje. Vsi, ki ste blagega srca, vpišite se v društvo kot redni ali podporni člani in tudi sicer pomagajte, ko-likor morete. — Občinska uprava je pozvala vse, naj obdelajo v jeseni, kakor tudi spomladi čim več zemlje. — Pri delih za Dolenjo vasjo je zaposlenih precej ljudi. Potrebno jc ša večje število delovnih sil. Seveda pridejo najprej v upoštev brezposelni iz domačih krajev, Kandija pri Novem mesto. Te dni se je pripetil izreden slučaj: v enem dnevu se je v dveh popolnoma različnih krajih dvema osebama na isti način pripetila nesreča, s popolnoma istimi jiosledicarai. Zgodilo se je to-le: 40 letni posestnik Franc Zupančič iz Velikih' Brusnic in 42 letni posestnik Muhič Alojzij iz. Golobnjaka pri Mirni sta vsak na svojem do-mu klenala kose. Pri klepanju pa je obema <>d-skočil tos železa v oko in sta oba posestnika dobila nevarne poškodbe na levem očesu. Olia se zdravita v kandljski bolnišnici in sta njuni poškodbi popolnoma istega značaja ter obstaja za oba bojazen, da bosta izgubila levo oko.
I>*fea'lje. ''•>> letnica cerkve oa Mali Staren kaj i potekla Dobra vej so as aa ta redki
f.rai&ik i vnesi»» pripravljal: duhovno in nmaaje.
JuV/voo; v cerkvi so K* »r»tj!e v tridnevnimi ure čeireo,«, prid.^ovani« ia druge pooočrati ie prv/inj; dan in vw» aoč. Bilo j* nekaj nenavadnega. a prwrčoo 1*p*-ga. N« prazri.k sam je vreme malo nagajal«. vetiar v, varani vztra,ili in »o j^/stavIjaTi BiLa je, ven««, »Lavoioke, da so M tujci kar čudili, unuA tot,kina vnema. Dopoldne je l.ila zopet gvardijanova pela rmU. Voditelj iio-venv»ti. I g. pater Odilo je v lepih besedah krepko in v srt« f^i/jit govoril o pomenu praznika. Popoldne ob štirih smo pa le prižgali svečke po vvh oknih. Iz vsth K>~ednih tara so prihajale mno&ee kljub vetrovnemu in deževnemu vremenu. Pred \n<s'-.f> je doma".a in znani govornik č. g. Stanič v zgodovinsko lepo zasnovanem govoru povedal Dobravcem marsikaj novega o njih cerkvi. Zaradi obilne rr/nož.re je moral govoriti pred cerkvenimi vrati. Potem v. je pa razvila nad vse veličastna procesija. Okrog dva tisoč ljudi je ► ;.remljalo Gospoda, ki je obiskal v*e frakcije <iot,rav-ke. Oko ni vedelo, ali bi se čudilo belo-oblečenim angelčkom ali lepim slavolokom ali mo4ki pobožnosti mož in lantov. Vsi so bili kot eno v molitvi in proslavi. Ko se je procesija po ekoro dveurnem obhodu vrnila, so pevci ie enkrat zape'i domačo pesem na čast prazniku. Be-s'-iilo je zložil domačin g Stanko BreMak, uglasili!. in to zelo ubrano in mogočno, pa g. pevovodja Vrčon. Vsi udeleženci so med darovanjem prejeli »jtominike podobice. Ljudstvo se je kar nekam t'-žko razhajalo iz prijazne dobravske eerkve. Radostno so se pogovarjali, kako lep in redek praznik »o učakalL Ites, vsa čast vrlim Ižobravcern in pa «vetokriškemu gospodu župniku, ki je bil duša te prelepe domače slovesnosti I
Stralunila nesreča. V soboto pred Malim firriarriorn je Ttlminsko pretresla huda nesreča. Znano podjetje bratov ßtrukljev je s tovornim avtom peljalo les in grede v Javorco za Tolminom. Avlo je krmaril -solastnik Ludvik Štrukelj. Poleg sta še sedela njegov brat Viljem in delavec Podgornik Milan Na avtu so sc še vozili delavci: Kovačič Rudolf in dva Kovačiča Franca ter Podgornik Jože. Vse je šlo v redu po strmih ključih nad prepadi. Bilo je že proti poldnevu. Bili ho ravno na cesti iz Javorce v Zatolmin. Hipoma se zemlja udere, rob ceste se useda. Težko vozilo se i zamaje. Krmar zaman obrača, voz se nagiblje in ! se zakotali po rebri slo petdeset metrov globoko v prepad. Vse je za hip tiho! Potem pa stokanje '
»To namreč vse že sama vem. Stokrat si že dopovedovala. In zmerom sem prišla do zaključka, da je n»m, tebi in meni, izkazal veliko uslugo, da nimamo nobene pravice, biti njegovi sodniki Ne, pustiva. Počasi bom že spet, kakor sem bila. T udi smejati se bom naučila. Samo malo potrpljenja imejte z menoj.«
Ruta vstane. Pred ogledalom si pokrije klobuček.
»Moram na trg. Kajne, oče, da ne bo? povedal malerif Precej se tako prestraSL Zdaj je vsa srečna med svojimi rožami.«
»Kajpak, da ne bom,« zagotavlja konznl. Potem se Bkloni in pobere posetnico, ki je ležala na preprogi.
»Kdo je to? Dorival Samostrel? Ali si ti posetnico izgubila?«
»Ne. Posetnica je bila tamle poleg drugih. Kaj je bil gospod Samostrel pri tebi? Potokar ga je nedavno k nam pripeljal. Saj ti je mama povedala, ne?«
»Mi je povedala,« reče konzul. »Se pa ne morem spomniti, da bi bil gospod kdaj pri meni. Ime mi je popolnoma neznano. Nikoli nisem imel z njim opravka.«
»Čudno. Kako pride posetnica semkaj?«
»Te zanima? Bom Kvedra vprašal.«
Pozvoni slugi, ki mu naroči, naj pride Prokurist k njemu. Precej pride mali gibčni gospod, ki je svoj čas pretipaval Dorival«, je-li resnično njegov kožuh, ki ga je prinesel konzul iz »Carskega dvora«.
»Cospod konzul?«
»Povejte, Kveder,« da konzul prokurisfu Dorivaiovo posetnico, »kdo Je ta gospod in kaj je iskal pri nas? Kako j* prišla posetnica na mojo mizo?«
Prokurist prebere ime in za hip pomisli —
»Gospod konzul se gotovo spominja zadeve o plašču. Gospodu konzulu je nek zločinec med konferenco v hotelu »Carski dvor« ukradel plašč, svojega je pustil tam. Gospod konzul je začasno oblekel plašč in ga drugi dan semkaj prinesel. V plašču smo našli dosti po-setnic -tega gospoda Samostrela, ki stanuje na Beli cesti. Pisali smo mu, je-li mu je bil plašč ukraden. Rekel je, da mu je biL Prišel je sem in odnesel plašč. Posetnico je pač takrat oddal. To je vse.«
»Zahvalim, Kveder, lahko greste.«
Prokurist odide iz sobew
»Vidiš, dete,« pravi konzul, »možakar je tudi tat na plašče. Imej to zmerom pred očmi, potem — potem se boš zopet vso zbrala.«
Ruta ne odgovori nič.
Poljubi očeta. Mudi se ji na trg, da naku-pi, kar ji je mati naroČila. Na skrivaj spravi Dorivaiovo posetnico v torbico.
Zdaj mora biti čisto sama.
Po glavi ji rojijo grozanske mislil
Vendar je to čudno.
Temna slutnja ji vstaja v duši.
Je neumnost — pa vse eno — na jasnem hoče bitil Sklene dognati, kdo — je bil — gospod, ki je sedel pred Carskim dvorom v plašču njenega očeta poleg nje v avtu!
15.
Major Potokar ki je bil pravkar napredoval in prišel v generalni štab — je dobil od Rožičeve Rute pismo, kjer je bilo kratko in jasno napisano, da bo njena mati zelo, zelo ve-
sela, če bo danes popoldne videla gospoda majorja pri čaju.
Točno ob petih stopi skoz vrtna vrata T. Rožičevo vilo.
Prav blizu, poleg visokih vrtnic, je stala Ruta. Zdelo se je, da ga čaka —
»Prisrčne čestitke, gospod majori Uniforma se vam sijajno prilega. Širok trak ob hlačah je treba samo nekoliko prebarvati, pa ste general. Prisrčne čestitke, gospod Potokar!«
»Zakaj se tako redkokdaj prikažete pri nas! Zadnjič ste bili pri nas na obisku, ko ste pripeljali s. seboj gospoda Samostrela. Mami in meni je bilo strašno hudo, da sva vama obisk pokvarile. Lepo pia je od vas, da ste danes takoj prišli na moj klic. Da ste mi ostali dober prijatelj, najsi se takrat, saj že veste, kdaj, nisem preveč vljudno obnašala do vašega prijatelja. Tisti dan sem bila zelo muhasta. Saj mi je bilo potlej zelo žal, da sem bila tako neotesana. Ne, neznosnal Lepe reči si bo gospod Samostrel mislil o meni. Seveda, gospod Potokar, preklicujem uvod. Gospoda Samoslre-la pripeljite k nam, kadarkoli hočete. Afe bo vsaj od lepše strani spoznal!«
»To — to je pa nemogoče!« zaječi ja Po* tokar.
»Zakaj ne?«
»Saj — bojim se, da sem bil jaz neroden! Dorival — mojemu prijatelju Samostrelu jo ime Dorival — je, zdi se, opazil, da vam ni dobrodošel, gospodična Ruta. Sram bi me bilo... nee, skrbno se bom ogibal, sem hotel reči, da bi ga spomnil na zadevo. Preneumno! Si' cer pa, midva ostaneva vendar še stara prija* telja, kajne, gospodična Ruta?«
(Nadaljevanje sledi.)
Misli o zakonu
Ce se dva človeka resno potrudita, da se prilaKodita drug drugemu, bosta čas in ljubezen ustvarila srečen zakon. Mo2 se bo prepričal, da ima lena v svojih rokah večji zaklad zanj, kakor pa ves ostali svet.
Ta zaklad pa ie njena ljubezen. Te ljubezni mu ne more dati niti sorodstvo, niti notvno drugo bitje na svetu. Ta ljubezen je del njegovega lastnega bitja.
Noben človek, ki ve, kaj je prava ljubezen, ne bo odobraval poskusnega zakona ali takšnega, da ga ie mogoče raztrgati. Kdor resnično ljubi, ljubi le enega človeka. Ona ljubi le njega, edinega in prav tako ljubi on edino le njo.
Mož, ki svojo ženo resnično ljubi, skrbi zanjo in za njene otroke. Ona je njegovo bogastvo, ne pa breme, njegova tovarišica, nikakor pa sužnja. Z veseljem dela zanjo in deli življenje z njo. Zaveda pa se, da je ona njegova opora.
Tisti, ki zagovarjajo »zakon na poskušnjo« ali ločitev zakona, nimajo pojma o pravi ljubezni, ki stremi za tem, da ostane ljubljeno bitje v njeni izključni posesti za vedno.
V srečnem zakonu pa je nujno potreben obojestranski sporazum. Prizanesl jivost in popustljivost ne smeta nikoli izostali. Sebičnost uniči Se tako idealen zakon. Prav tako so njegovi sovražniki prevzetnost, ljubosumnost, trma in vse podobne lastnosti. Zalo ostani to kar si, toda pusti, da tudi tvoj drug ostane to kar je — kljub temu pa obrani nesebičnost in zvestobo. Predvsem pa se oklepaj ljubezni. Te ne smeš za nobeno ceno žrtvovati.
Nerazpoloženje
V življenju vsakega človeka pridejo od časa do časa ure, ko sonce ne sije tako lepo, ko se zdi, da ie barometer razpoloženja padel na najnižjo točko.
Ce pa poskušamo spoznati vzrok tega ne-Tazpoloženja, ga le malokrat moremo najti. — Kakšna nepremišljena beseda sočloveka nam je pokvarila dobro voljo. Mnogokrat je tako težko iti preko kakšne malenkosti. Kaj je treba torej storiti?
Najbolj zanesljivo sredstvo je zaposlenost. Ce se v delo res poglobimo, bo nerazpoloženje gotovo izginilo.
Ce je nerazpoloženje že tako močno, da ga ne moreš obvladati, tedaj poskusi s knjigo. Naj bo že zabavna ali poučna, gotovo bo pripomogla, da se tvoje misli obrnejo drugam. Tudi glasba in petje sta zelo učinkovita. Pogovor z osebo, ki nam je draga ali pa s človekom, čigar družba nam je všeč, nemalokrat prežene žalostne misli.
Ko boš zopet nerazpoložena, poskusi z zgoraj navedenimi sredstvi drugo za drugim. Preden boš vse preizkusila, boš najbrž že pozabila, čemu si z njimi začela; s tem pa si tudi že dosegla smoterl
Da se živila ne pokvarijo
Telečje meso ohraniš v vodi, ki st jI prilila I
kis.
Svinjsko meso potresi 8 soljo in ga spravi v ilovnati posodi.
Ribe zavij v krpo, katero si namočila v vodi ln kisu.
Ce Je Balama postala plesniva, Jo podrgni s soljo.
Surovo maslo zavij v krpo, katero si namočila * slani vodi.
Ce se Je surovo maslo že nekoliko pokvarilo, ga izperi v čisti mrzli vodi in ga pusti nekai časa v svežem mleku.
Sir, ki se je že osušil, postane zopet svež, če ga nekaj dni pustiš v kislem mleku.
Da ostane mleko dlje časa sveže, mu primešaj ta nožno konico jedilne sode.
Ce Je mleko staro, ga segre I, nato mu primešaj za nožno konico jedilne sode in ga mešaj,
dokler ne zavre. Tako preprečiš, da bi se sesirilo.
Kruh hrani v zaprti posodi, najboljše je v ilovnati. Da ostane bolj svež, ga pokrij z mokro krpo.
Pecivo se ohrani najbolje v pločevinastih škatlah.
Zelenjavo ln sadje, ki ni še gnilo, najbolje ohraniš v ilovnati posodi, pokriti z vlažno krpo.
Pleten plašček s čepico
Za izdelavo je treba 30 dkg svetle volne in 20 g bele volne angora. Najprej je treba pripraviti kroj. Vsi deli se začno delati na spodnjem robu.
Zadnji del: Nasnuj potrebno število petelj PO kroju. I. vrsta, osem levih, štiri desne. Desne peti je moraš prekrižati tako, da prvi dve sna-meš s pomožno pletilko in pleteš najprej naslednji dve, nato šele. oni dve, kateri si snela. Tako delaš do konca vrste. Od druge do šeste vrste pleteš levo leve petlje, desne pa desno. Sedma vrsta: desne petlje prekrižaj od zadaj in pleti levo, kakor tudi naslednji dve levi. Naslednje štiri leve pleti desno in jih prekrižaj kakor v prvi vrsti in tako do konca Nato pleleš zopet pet vrst leve petlje levo, desne pa desno. 13. vrsta kakor sedma itd. Za obliko se ravnaj po kroju.
Ko si vse dele končala, narediš na sredini vsakega krožka, ki ga tvorijo desne petlje, tri vbode z angora volno. Ovratnik in zapestje rokavov izdelaj iz angora volne. Pleteš samo desno in noto obkvačkaš z zračnimi peti jami.
Cepiča sestoji iz treh delov, dveh stranskih in zgornjega, katere pleteš po istem vzorcu kot plašček. Rob je iz angora volne.
2ena v pregovorih
Zakon brez otrok, brez sonca dan. Mačka gospodinjo brihta. Pridna gospodinja mora za pero čez plot skočiti. Na most in k materi ni nikdar predaleč. Mož, ki za kokoèi ne mara, tudi žene ne mara. Nememu detetu niti mali ne more pomoči. Slaba gospodinja je kakor kokoš, več kot ima, več razkopa.
Tako se godi, da ga vsaka ne dobi; pa se tudi tako piše, da ga vsaka ne išče. Pava lepša perje, ženo mož.
Dora je pogledala na uro: »Oprosti, nisem ti še povedala, da bo prišel Janez pome. Rada bi videla, da bi te spoznal. Mnogo sem mu pravila o tebi.«
Kmalu je zapel zvonec. Vstopil je mlad, prikupen gospod. »Moj Janez,« ga je predstavila Dora. Niso vedeli o čem bi govorili. Iz vljudnosti je ta ali oni povedal prazen stavek. Kadar se je Dori zazdelo, je svojega zaročenca objela ali poljubila, da bi pokazala svojo srečo. Štefki je bilo zoprno to razkazovanje ljubezni. Tudi Dorin zaročenec je bil v zadregi.
»Na poroko moraš priti,« jo je ob slovesu vabila Dora. Štefka je gledala za njima in si mislila: »Kako sta le prišla skupaj? Ali je to lju« bežen? Nel Kaj pa je potem?«
Teden kasneje je bila Dorina poroka. Nevesta je šla v cerkev v beli obleki, z glave in ramen ji je kipela snežnobela tenčica, v laseh se je belil vencek cvetja. Stopala je ponosno kakor kra« ljica; niti sledu zadrege ni bilo na njenem obrazu,
Štefka se je umaknila za steber. V bližini sta stala dva mlada gospoda. »Ubogi Janez, kako s» je ujel,« pravi prvi. »Ce bi vedel, koliko poljubor sem dobil od njegove neveste,« se smeje drugi. »Tudi s teboj se je igrala?« »Da, hodila je z« menoj, vendar je riba v pravem času odplavala. Kje je vendar dobila to ubogo žrtev?« »Poleti sta se seznanila. Janez pa je še predpotopni ka-valir, ki verjame, da se mora poročiti z dekletom, ki mu je vzel dobro ime. Kaj misliš, da s« današnja dekleta še pulijo za dobro ime?«
»Žalostno je, da so danes vsa dekleta taka. Ce bi ti tudi prišlo na misel, da bi se poročil, kje boš dobil pošteno dekle.« »Dragi, teh danes ni več, Poglej tja pred oltar: snežno bela devica, zdi se kakor angel; toda vedel bi povedati lepe zgodbice o njej.«
Štelka ju ni mogla več poslušati. Izginila je v stransko kapelo. Obraz ji je žarel od sramu.
»Ali so vsi moški taki? Dvorijo ti, se ti vsiljujejo in te zapeljujejo, končno pa mečejo blato vate. In lahkomiselno dekle, Dorine vrste, spravlja vsa dekleta ob dobro ime. Kaj bi res ne mogle nastopiti proti tem brezvestnicam? Iz poganske zemlje, omočene z mučeniško krvjo, je zrastel nov, čist, krščanski rod. Ali naj junaški zgled poštenih in nedolžnih deklet utone v modernem poganstvu?«
V. Izbrani
Čudoviti klic: »Daj mi svoje srce!« ne prihaja vedno le iz človeških ust, tako tudi Bo^ kliče svoje izbrane; toda le včasih, saj so božji izvoljenci redki..
Ljudje se vedno iznova čudijo, kadar zapazijo med seboj nekoga, ki je ves odmaknjen svetu, v čigar očeh skrivnostno žari odsvit večnosti« Zanje je to sanjač; trudijo se, da bi ga epame< tovali.
Tudi Štefkinega brata Antona, ki je želel pO" stati duhovnik, so pomilovali, a obenem občudo« vali. Starši so se upirali, sorodniki so ga skušalt pregovoriti, le Štefka se je veselila bratovega sklepa.
Na Antonovi novi maši je bi Ta tudi Štefkina prijateljica Marija. Še vedno pod vtisom velikega dogodka, sta se popoldne v Štelkini sobi pogovarjali o svoji bodočnosti. »Upam, da se bode tudi meni samostanska vrata kmalu odprla,« vsa srečna pove Marija. Starši bi že privolili, bojim se le, da bi me ne odslovili iz noviciata.«
»Tega se ti pač ni treba bati. Živela bi r svetu, kakor drugI. Opravljala bi kako lepo delo ali pa bi se poročila.
»Ne trdim, da bi v svetu ne mogla živeti. Le to hočem reči, da ne želim ostati v svetu. Vse življenje tu zunaj se mi zdi brez duha in vsebine. Ne razumem ljudi, čemu hite vsi zaskrbljeni za malimi opravki in si belijo glave z vprašanji, ki so za blagor človeštva brez pomena. Žene skrbe samo še za lepoto svojega telesa, nji« hove duše jim niso mar.«

NAŠI VELIKI M0Ž1E
flfiTOfi MARTIN SLOMŠEK


Tri rotici- » našem naj vrtu cveto: la prva jr roža veselja; Naj v»e|ej opleta luim naio glavo, Pravična naj »[/olili w želja. Tri rožice v našem naj vrtu cveto: Nedolžnosti lilija druga; Lejxata to riaM-ga urea naj bo, iJa virrit nam kaj bud'ga ne žuga. Tri raUee v riaomn naj vrtu cveto: Zeleni rožmarin pa U tretja : Na grobu naj naAi-m usajeua bo, Zeleua od veka do veka!
Anton Martin Slomšek.
Anton Martin Slomšek je brez dvoma eden iz«ned največjih iu najslavnejših mož. ki jib je lodila slovenska zemlja. Njegova osebnost je tako velika iu tako nepristranska. da mora brez vsakega osjoravauja in brez vsakih ugovorov puntati re* skupna naiodna last in narodna veličma, oče domovine.
Anton Martin Slomšek w je rodil 'Hi. nov. IIMj na Siomu biizu železniške postrje Ponikve im<l Celjem. Njegova rodbina je imela prej ime Novak Éiele pozneje »o Novakovi sprejeli ime Slomšek. Anton je uk»raj že v rani mladosti j»o-magati pri trdem kmečkem delu. Njegov oče mu ie kot prvorojencu namenil nasledstvo na kmetiji, loda Anion« je bolj vleklo v iole, k učenosti. PriMjI je v šolo kaplana Jakoba Prašnikarja. ki je kmalu »jto/jial sposobnosti nadarjenega lanta ter ga vzpodbujal |>ri njegovem nadaljue ut učenju. Antonovi iu malerini prošnji se je vdal tudi ofce iu poslal sina v Celje, kjer je uiludi Anton prekosil v>« svoje ttoucence v pridnosti in v šolskih usptbih, čeprav ni imel zadostne šolske pred-izobrazlte. Tako «e je mladi Slomšek riajsotjJ na jx/l umnosti, ki ga je privedla v duhovsko tem«-uitfv, od tod k duhovskeniu poklicu, ter končno na odgovorno mesto lavanliuskega (kota, čast, ki jo je on izvrševal z največjo natančnostjo in boga-boječnost jo. Pri vsem prizadevanju za časa njegovega učer.ja mu je bil vedno največja opora kaplan 1'rašnikar.
'/.<■ zgodaj je Slomšek zaslovel kot dober po-rnavalelj slovenščine in ludi kot slovenski pisatelj. Zelo veliko »e je te v zgodnjih letih narodno udejstvoval. Zlasli je zaslovelo njegovo delo, ko je začel s pisateljevanjem in pesnikovaiijein budili ljudstvo in ga izobraževati. Zlagal je pesmi v ljudskem duhu, zdravice ter druge popevke veselega značaja. Pozneje je pesnil tudi resne in cerkvene pettini, ki imajo vzgojen pomen, kakor tudi veliko različnih drugih del. Mnoge njegove pesmi so poslale tako priljubljene, da so sčasoma ponarodele in jib Se danes slovensko ljudstvo poje ob raznih prilikah, zlasti v veseli družbi.
ftfi bolj pa se Je uveljavil Slomšek med svojim narodom kol pisatelj in vzgojitelj. Upravičeno su lahko Slovenci ponušanio s Slomškom kot enim izmed največjih vzgojiteljev svoje dobe sploh. Njegove smernice ho čudovito sodobne še danes In bi |ih moral upoštevati vsak vzgojitelj tudi v današnjih dneh pri svojem delu. Najbolj slovi Slomšek na tem področju s svojimi »Drobtinicami« ter k knjigo »lilaže In Nežica«. "
»Drobtinice« Jn Slomšek ustanovil, da so prinašale duhovnikom in učiteljem vzgojiteljskih smernic, staršem pa |ioiik, kako naj bl otroke v «Irahli božjem vzgajali ter tako skrbeli za svojo di užino.
Največjega pomena za slovensko šolstvo pa Je knjiga »Blaže in Nežica v nedeljski Soli«. V okviru te povesti j« Slomšek razvrstil vso učno snov tor soslavil nek temeljni šolski načrt. Seveda Slomškovo delovanje ni le ostalo pri tej knjigi, ludi |M>zno|e se je Slomšek veliko in plodonosno bavil s šolskimi In vzgojnimi vprašanji ter na Ia način visoko dvignil kulturno stopnjo našega ljudstva.
Slomškovo književno delovanje ie Imelo jasno začrtan cilj. Molel je dvigniti svoje ljudstvo umsko in versko ter ga vzgojiti v slovenski narodni 8
zavesti. D« doseže ta cilj, je bilo treba gojiti «ol-stvo, gojiti, izobraževati Slovence, narodu pa (lajati dobre iu ueopormme knjige. Za izdajo dobrih kujig »e je trudil SlouiAek vse svoje življenje. Njegova vekovua zasluga je, da »e je leta 1&52. ustanov.!» družba bv Mohorja, ki je v teku osemdesetih let prav do dauašnjiii dni dala slovenskemu ljudstvu v roke ogromno dobrih slovenskih knjig ui s tem brez dvoma velezaslužoo prispevala pri giaduji kulture našega naroda.
loda Slomšek u« slovi med slovenskim narodom »auto kot j/esuik, pisatelj in vzgojitelj, marveč tudi kot škof ic cerkveni knez. On je kot visok cerkven dostojanstvenik dvignil del našega naroda ua višjo stopujo nravnosti iu verske zavednosti ter ga tudi v svetnih skrbeh usuierii po poti pravsnosti in pravičnosti.
Po svojem značaju je bil vedno vesel in to ve»elosl je kazal pri vsem bvojeni delu. Kdo ne pozua njegovih veselih pesmi, kakor so recimo
Slomiek med tlovensko mladino.
»Preljubo veselje« alf »En hribček bom kupil«, ki »o res izraz vesele in zdrave slovenske duše in so se prav zaradi tega tako priljubile našemu ljudstvu I
Njegovo zasebno življenje je bik) polno samo-zatajevanja in kreposti. Bil je vsem vse. Njegova brezmadežna poštenost je svetila in spodbujala njegove stanovske tovariše in njegovo ljudstvo. Živel je tako lepo in naravnost svetniško življenje, da so merodajne domače cerkvene oblasti začele zbirati gradivo, ki naj bl služilo kot dokaz, da Je Slomšek živel resnično svetniško življenje in da ga naj zato cerkev tudi uradno priglasi za svetega moža. Zato si moramo šteti vsi Slovenci v svoj narodni ponos in narodno čast, če bomo dočakali kdaj oni čas, ko bo vesoljna katoliška cerkev proglasila Antona Martina Slomška za svetnika.
Slomšek Je globoko zaoral pri probuditvi našega naroda. Bil je za tedanji čas silno razsoden in razumen razsojevalec Časovnih okoliščin. 7. vso odločnostjo se je postavil proti raznim zgrešenim zahtevam liberalizma, ki je že v tistem času začel rušiti edinost naSega naroda, ter se zato ni pridružil raznim prenapetim narodnim voditeljem, ampak Jo samostojno na podlagi prave pameti in krščanske vere polagal s svojim dolom globoke In trdne temelje, na katerih so si Slovenci zgradili svojo bodočnost.
Pet stogi stoteqq
Najboljši in najcenejši slovenski tednih je »Domoljub«r
Oton !.. prvi neuišso-nnisi. cesa-, j. , tako daleč. d» je zahleval zane papešLo izvolil« kvt »et>i insluo pravico.
Kadi Utk toga postopanja cesarjev J( izbruhnil, stoletna borita mod papeilvom m ekranom Ti borb« a* je bila lauit s peresom Lkkor tuiy meiern. Papež ae sicer m buri! t vL,Jhko protj poseganju cesarjev v cerkvene zadeve, ud» ,Pa. darle je bil ujego» vpliv med svetnimi tul.k, da je imel r tej borbi tud. pomol rarnih narodov proti uasiiuosti neniško-riniskit. c»ttrjer tiorba s* J* končala a popolno zmaeu Cerkve. ški cesarji »o bili prisiljeni, da so ae oipor»^ piegar ju v cerkvene zadeve in t tem primll tudi načelo, da je cerkev na svojem področju m-bodna.	. . __
Raztrga« plašč
Leto »ÖS je začetek vlade NikoUjs 1. k: p največji papež svoje dobe Njegov» giavn» bkrb » bila utrditev cerkvene edinosti. V" U iiamen ■> liavetal tesne stike t Bolgari, ki so M- pr«» i tistem času spreobrnili b krščanski veri tltupij s svojim kraljem Boriwm. Klical je v K.m evtl» brata Ciriia in Metoda, ki sta se taL-f. pripni. I jais na pokristjaiijenje Slovanov. V t. ni sumil je il« tudi njegovo prizadevanje naspro:. Grioa, zlasti pa nasproti cangrajBkemu patriariiu Fotiju.
Koti J je bil zelo izobražen laik. ki p dowgd L 807. patriarško čast v Carigradu, ie s,r«r m-mesto dotedanjeea patriarha Ignacija, i. gì fi regent Barda pregnal na samotni otok v ; 6tvo. Folij je zaprosil Rim za potrditev Toda Rim je njegovo postavitev odklonil Tod» Fo.,j « ti vdal. Ni pustil patriarške stoLtee. maneč je u-vladal kot pravilno izvoljeni patriarh f>e; je «ki dalje in zavel gonjo proti za?«dm Cerkvi OnUl ji je tudi neke zmote glede verakita restie.
To je bit začetek razdora med rimsko .c pravoslavno Cerkvijo.
Zapad in Vzhod nista le dve pram: marveč dva svetova Ločita se po oniiM m po duhu. Krščanstvo je ustvahlo iz teb dveh Menib svetov eno samo Cerkev, čeprav je vsak del ohranil svoje značilnosti.
Nastopile so pa okoliščine, ki so sofx-t »iprj« ataro raidvojeooet; edinost je bila raztrgan» ia Kristusov plašč, ki je bil raztrgan na Ka'vtnp pod križem, je bil znova razdeljen na dva dela.
Ustanovitev Carigrada kot glavnega mreti vzhodno rimskega cesarstva je dal vzbodr.'-m» svetu priliko, da se je okrog njega začel zbirati ves vzhod. Vzhodnorimski cesarji so skušali n«to čim bolj povečati vpliv rarigrajskih škofov. Tudi škofje sami so skušali vedno bolj razširiti in povečati svojo oblast. Najprej so dosegli nadškofijsko oblast. Kmalu nato so si pridobili patriarh čast. Za časa papeia Gregorja Velikega eo si ni-deli visokodoneči naslov »vesoljnega patriarh»'-To je dalo papežu Gregorju povod, da si je nadel naslov »služabnik božjih služabnikov«, ki se •» danes rabi v nekaterih papeških listinah.
V Carigradu pa so se začeli kazati vedno bolj očitno tudi znaki popolne neodvisnosti od Rima. Do popolnega preloma pa vendar še prišlo. To je izvedel šele patriarh Fotij.
Kakšni vzroki lahko opravičijo razkol med Vzhodom in Zapadom? Brez dvoma moramo precej vzrokov iskati v veliki samozavesti Carigrada. Treba pa je k temu dodati tudi okoliščino, da s« je v tistem času Zapad politično ločil od Vzhoda, zlasti potem, ko je bilo na Zapadu ustanovljeno sveto rimsko cesarstvo. Zadnja kaplja olja, ki j« padla na tleči pepel, pa je bilo dejanje papeli Nikolaja, ki je poslal v Bolgarijo latinske misijonarje, medtem ko si je Carigrad lastil Bolgarijo kot svoje območje.
Razkol je trajal samo deset let, kajti novi cesar Bazilij Macedonski je odstavil Folija, postavil pa na patriarško mesto zopet prejšnjega Ignacija. Tega cesar seveda ni storil iz kakih verskih ozirov, marveč, ker so ga k temu priganjali politični razlogi; znamenje, da je vzhodna Cerkev že popolnoma padla v odvisnost svetne, politične oblasti. Nič čudnega zato ni, če je po Ignacijevi smrti isti cesar postavil zopet Fotija za patriarha, in če Je naslednji cesar Fotija ponovno odstavil. Ob svojem drugem vladanju pa je bil Fotij od Rima priznan kot zakoniti patriarh
Za naše mlajše
STANKO IN VERICA ODKRIVATA NOV SVET
»Kako si Jih pa .spoznala?« Je vprašal 'Stanko.
»Imela sem različ-jne knjige. Ena je bila tako majhna, da sem jo lahko nosila v žepu. V nekaterih knjigah so bili ptiči celo v barvah. Citala «em o njihovih r navadah, o njihovih gnezdih in jajče-oib, o tem, kako živijo, in še mnogo drugih zanimivih reči.«
»Pojdimo na ptičji lov,« je dejal Stanko. »Se danes hočem začeti g seznamom o raznih pticah. Saj sem jih že danes precej videl: brinovko, taščico, kosa, vrabca, goloba, vrano. Oh, saj jih poznam že zelo mnogo I«
Otroci so popolnoma pozabili na zbirko cvetlic. Saj je bilo tako lepo tekati po gozdu in opazovati ptičke, ko letajo z enega drevesa na drugo in skačejo z veje na vejo. Ce so ptico poznali, so takoj napisali njeno ime vsak v svoj zvezek. Ce pa je niso poznali, so stekli h gospej Rayevi in ji jo opisali. Bili so presenečeni, koliko najrazličnejših ptičev je živelo na vrtu, v gozdu in na travniku, kjer so postavili šotore, ln ki jih do sedaj še niso poznali.
Sedaj pa vam hočem pripovedovati, kaj se jo pripetilo Francku.
Trelji dan njihovega bivanja na prostem se ]e Francek prvi zbudil. Pomel si je oči in sedel na svoje ležišče. Gledal je proti prebujajočemu se gozdu in užival lepoto sončnega jutra. Opazil je tedaj na veji nekega grma, ki je rastel blizu šotora, malega sivoaajenega ptička z drobnim kljunčkom, z majhnimi nožicami in drobnimi bleščečimi očmi. V kljunčku je jtiiel dolgo suho travnato bilko. Francek ga Je takoj spoznal. Saj ga je videl naslikanega v živih barvah v knjigi, katero mu Je pokazala gospa Rayeva. Bila je penica. Nekaj časa je ostala na veji, nato se je spustila y travo. Cez čas se je zopet dvignila v zrak in odletela preko grma. Francek je negibno sedel na svojem ležišču. Kmalu Be je penica zopet vrnila. Tudi sedaj je imela bilko v kljunčku. Zopet se je spustila v travo na Istem mestu kakor prej. Cele pol ure jo je opazoval. Nikoli še ni videl koga delati tako pridno in s tako vztrajnostjo.
Ko sta se tudi Stanko in Verica zbudila ter začela govoriti in se smejati, je penica izginila. Francek nI ničesar povedal 06talim. Po zajtrku se Je zopet splazil v šotor in gledal proti kraju, kjer je zjutraj videl penico na delu, v nadi, da jo bo zopet videl. In res je kmalu spet prilelelrf in se spravila na delo. Francek se je tiho splazil iz šotora ln odšel Iskat gospo Rayevo. Skupaj sta so vrnila in opazovala ptička, ki je pridno prinašal bilke in majhne lističe.
»Čudno je,« je dejala gospa Rayeva, »da dela čisto sam. Navadno samec in samica skupno pripravljata gnezdo. Zanimivo je to, da mnogokrat samci delajo gnezdeča samo za zabavo in niti ne mislijo na to, da bi si v njem vzgojili družino. Zdi se mi, da je ta eden izmed teh samotarskih bamcev, ki dela gnezdo samo zase.«
Francek je bil razočaran. Tako rad bi bi! Videl tudi jajčeca v gnezdu ln nato mladiče.
Popoldne je gospa Kayeva odvedla tudi Stan-kota in Verico gledat, kako penica dela gnezdo.
Naročila pa Jima Je, da se ne smeta preveč približati, da ne prestrašita ptička, ker drugače bo odletel in ne bo dokončal gnezdeča.. Naslednjega dne se je zdelo, da je svoje delo dokončal. Prihajal je le še poredko in prinašal majhne lističe. Tedaj so Be otroci počasi približali. Zagledali bo majhno gnezdeče. Bilo je okroglo in imelo ob strani-majhno odprtino. Od zunaj Je bilo spleteno iz bilk in mahu, v notranjščini pa je bilo postlano b perjem. Brez dvoma bi mladi ptički bili v njem zelo na mehkem in toplem.
»Kako razumna je penica,« je vzkliknil Francek, »ker zna narediti tako lepo gnezdo.«
»Ali bo sedaj znesla Jajčeca v to gnezdo?« je vprašala Verica.
Gospa Rayeva se je nasmehnila.
»Ta ptiček ne more znesti jajčec,« je pojasnjevala. »Toda mogoče je kje mala mamica, ki bo priletela v gnezdeče in znesla jajčeca. Toda s Franckom je še nisva videla in bojim se, da je to bil le samec-samotarček in da bo zato to gnezdeče ostalo prazno.«
Zvečer so odšli zgodaj spat. Stanko in Verica sta zaspala še preden j« gospa Rayeva končala pripovedovati. Francek pa je še dolgo ostal zbujen. Ptički so že utihnili, le tu pa Um se je slišalo zaspano čivkanje. Nenadoma pa se je v bližnjem grmičevju zaslišal klic penice, ki je oznanjal bližajočo se nevarnost. aVečkrat zaporedoma je odmeval v nočni tišini. Kmflu so se oglasili tudi Ščinkavci s svojim »pi-i-i pi-i-1». Nato se ie zaslišal tenek glas sinice. Končno se je zbudil kos, ki je s svo: jim glasnim klicem zbudil ves krilati svet. Vrabci so začeli čivkati vse vprek. Kaj se je neki zgodilo? Francek se je splazil k vhodu in pogledal naokrog. Peničini klici so postajali vedno bolj pogosti. Videti je bilo da je zelo prestrašena. Bila je na hrastu, nad svojim gnezdom.
Francek se je tiho splazil iz šotora m se previdno približal hrastu. Radovedno je pogledal navzgor. Civkanjc ščinkavcev je postajalo vedno glasnejše. Na nek! veji je zagledal črno senco. Pobral je majhen kamen in ga vrgel proti njej. Hipoma se e senca zganila in velik ptič je zletel z veje in prav kmalu izginil za grmičevjem. Le iz daljave se je še zaslišal njegov zločesti klic.
Ščinkavci in taščice so utihnili. Francek je ostal negiben. Mala penica pa se je z drevesa spustila na grm, čisto blizu dečka. Francek je mogel videti, kako so se njena mala prsa naglo dvigala, kar ie pač jasno pričalo, v kako silnem strahu je bila uboga živalca.	. .	„ .
Sklonil se je k pnezdecu m zagledal v odprtim malo glavico, dvoje drobnih svetlih <jčesc in majhen zakrivljen kljunček. Bila je samica, ki pa je v tem trenutku odletela na vejo, k svojemu zvestemu
tovarišu.	.... , -XI
Francek je sedaj vedel zakaj je mala penička bila tako v strahu m zakaj je ostala na veji, kljub temu, da je velika nočna ptica bila tako blizu nje. Hotela je varovati svojo malo tovarišico.
Deček je previdno vtaknil prst v gnezdeče. Otipal je v njem drobno toplo jajčece.
Tiho se je zopet vrnil v šotor. Bil je srečen, da je mogel odgnati sovražnika. Previdno je zlezel na svoje ležišče, da bi ne zbudil Stankota. Tedaj pa se je nenadoma z grma, pod katerim |e bilo gnezdo, zaslišalo čudovito milo in sladko petje, kakršnega Francek do tedaj še ni slišal. Mali samček se je s petjem zahvaljeval za rešitev.
Drugo jutro je Francek pripovedoval o nočnem dogodku svojima tovarišema in gospej Rayevi, ki mu je pojasnila, da ta nočna ptica m bila sova, ampak čuk, kar je mogla sklepati iz dečkovega opisovanja nočne roparice. Povedala je tudi, da čuk nemalokrat napada manjše ptičke.
Nekaj dni se otroci niso več približali gnezde« cu. Tudi niso nikoli videli samice, ki bi prihajala ali odhajala.
»Najbrže je našla drugo pot, z nasprotne strani,« je pojasnjevala gospa Raveva. »Bolj previdna je kot samec, ki prihaja in odhaja vedno v poletu, tako da ga moremo vedno opaziti.«
Kakšnih pet ali šest dni pozneje je Francek zopet potipal v gnezdo m našel v njem štiri , jajčeca.
»Gotovo je že začela valiti,« je dejala gospa Rayeva. »Sedaj ne bo znesla nobenega jajčeca več.«
Dvakrat je Francek še slišal peničin klic na pomoč. Enkrat se je sraka spustila v travo onkraj grmičevja, drugič pa 6e je i nekega oddaljenega drevesa zaslišal krik čuka. Vsakokrat je pregnal sovražnika. Pogostokrat je videl samca, ki je letal okoli grma, od časa do časa pa je opazil tudi samico, ki se je hranila z žuželkami na bližnjem drevesu. Vzljubil je mali ptičici. Tudi Verica ju je imela rada; 6aj ni noben večer pozabila moliti, da bi se jima nič ne zgodilo in da bi ju ne napadel čuk. Skupno so otroci izračunali, kdaj se bodo izvalili ptički in so 6e že sedaj veselili, da bodo mogli opazovati, kako se bodo mladiči učili letati.
Nekega dne, ko je samica odletela iskat hrano, je Francek odvedel Verico k gnezdu, da bi se mogla dotakniti jajčec.
»Kako so drobna!« je vzkliknila. »Kako je mogoče, da so v tako majhnih jajčecih ptički?«
»Ali ni to čudovito,« je dejal Francek, »da se ta mala jajčeca polagoma spreminjajo v ptičke? Mati mi je povedala, da če bi samica 06tala odsotna več kot četrt ure in bi se jajčeca ohladila, bi ptički, ki so šele na pol razviti poginili m bi se nikoli ne invalili. Ker samica to dobro ve, 6e nikoli ne oddalji več kakor za nekaj minut.«
»Stanko mi je pripovedoval, da je nekoč našel siničje gnezdo, v katerem je ležala samica, ki pa ni odletela, ko ga je zagledala, ampak je pustila, da se je je dotaknil. Meni se zdi, da ptički zelo ljubijo svoja jajčeca;«
. »Res je to,« je dejal
VjL - J Francek. »Mati mr je pri-Jj/, jf.y povedovala, da je ne-"koč videla etrašen prizor: ptičje gnezdo, ki ga je uničila fiodgana. V njem ni bilo več drugega, kot kup perja in samičine no-žice. Mati je iz tega sklepala, da se je samica pustila rajši imoriti, kakor pa da bi bila zapustila svoje mladiče. In videla je tudi 6atnca, ki je ves dan sedel na bližnji veji in njegovo žalostno čivka" nje je jasno pričalo, kako zelo hudo mu je po njegovi družinici.«
»Oh, Francek!« je vzkliknila Verica vsa prestrašena, »ali bi ne bilo strašno, če bi podgana napadla naše peničke? Nocoj bom pa še bolj goreče molila zanje.«	. _ . . . , ,
»Prav je, da tako storiš. Saj se bodo skoraf gotovo prav nocojšnjo noč izvalili mladički.«
Ko so zvečer otroci klečali poleg svojih ležišč je Verica dejala Stankotu, naj tudi on moli za družino peničic, ker se bodo najbrž kmalu izvalili mladiči. Stanko je zaprl oči in se na vso moč trudil, da bi bil kar mogoče zbran. Toda komaj je bila molitev končana, je že prišel na dan z vprašanjem, ki se mu je porodilo med molitvijo.
»Mamica, ali morajo tudi jajčeca ptičkov bili oplojena kakor žabja ln kakor semena cvetlic?«
»Seveda.«	. „ „ . . . . . ,
»Toda kako je to mogoče? Saj imajo trdo lupino.«	.
»Toda lupina še ni trda, ko so jajčeca v sami« čittem telesu. Jajčece je v začetku tako drobno, kakor seme cvetlic. Ostali deli, rumenjak, beljak i« lupina se pridružijo šele pozneje.
Jajčeca so spravljena v gnezdu, na kakšnem skritem mestu in oba jih skrbno čuvata, oče in mati. Onadva tudi hranita mladiče. Dokler ne po. stanejo dovolj veliki, da si sami poiščejo brana Starši jih učijo letati ra peti.« ,
Mali oglasnik	
V Domoljubu so zaračunajo mali oglasi p0 besedah, in sicer pinta tisti ki išče «luibo U 0.20 sa bosodo; v ženitvenih oglasih in dopisih beseda L 1'— ; f vseh dragih oglasih stane beseda L. 0*86. Vsem oglasom se prišteje še oglasni davek. Na manjši znesek L. 7-—, za ženitveno oglase L 20•-. Redni Domoljubov! naročniki plačajo polovico manj pri oglasih gospodarskega značaia.	
Pristajbiaa za cale osiate m platoje aaprej.	
Nov gepelj proda Ivan 8 k u b 1 o , Pljava gorica »t. 1». p. Škofljica.	Sveže gobe in lisička aa vlaganj« kupuje večje količin« trgovina Cuček, Sv. Pe. tra cesta U.
Kdor ina ili ve za vox a žigom ICS na levem traklnu na prednjem koncu, oddan v artilerijski vojašnici. naj k» lavi proti primerni nagradi na : I. Nagode. Hote-d rt Ica 11.	
	Šivalni stroj »Singer« kot nov a okroglim čolnlčkom. in razno rabljeno pohlitvo proda Nova trgovina • Ogled«. Mestni trg 1, Ljubljana, vhod «kozi veto.
Preklic Prektlcujem vsa talliva besede, ki sem Jib govoril o Manct Trček a Brezovica. Jakomln Franc, Brezovica 107.	Sepelj in tricikelj v dobrem stanju, naprodaj. Fliter, Drugo, mer 11. p. Brezovica.
	Sadno drnje za Jesensko saditev Imam naprodaj. Z oddajo vseh plemen tn vseh oblik prlčnem v začetku oktobra. Alojzij Podobnlkar. dre-vesntčar, Dobrova l rl LJubljani.
Šivalni str«ji! Ao neka.) pogrešiJivlh (nemških znamk) je naprodaj pri »Prometu«, nasproti krlfcan-•ke cerkve. - Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled.	
	Dosarti» stanovanje s vso oskrbo dobi starejša ženska v prijaznem kraju na deželi, če vlotl 8000 lir. Naslov v upravi »Domoljuba« pod iL 11244.
čevljar, pomočnika. sprejmem za meiana dela. Travnik (Trebnje.	
čevljarskega vajenca ki se je že učil, sprej mem. Travnik. Trebnje, Dolenjsko.	
	Izvrsten radio velik,. 6 cevni, ln krasen zimski moder plana za IS letno deklico. zamenjam sa živila (krompir, fižol Itd.. Bandn. Miklošičeva cesta 7-IV.
Slamoreznico tudi rabljeno, aH ■ manjkajočimi ln zlom-Ijentml deli. kupim. Tornili A., Verd it. IS, p. Vrhnika.	
	ION lir nagni« dobi, kder sporoči, kje se nahaja kobila fuksa z dolgo liso na slavi. Mera 15C-180, alar» t let. Brez tlga. Pavla Gabroviek. vaa Matena 20, p. Studenec-Ig.
Polhove kože In vse druge od divjačine kupuje In piala visoke cene. Po ceni ne vprašati, le blago pri n es Ilo. — Zdravi a. Ljubljana, Stari trg ]0	
Suhe gobe jurCke ln lisičke kupi vsako količino po naj-vliji dnevni cent tvrdka Fran Pogačnik v Ljubljani, Tyrieva cesta it IS (Javna skladišča).	Kmeikega hlapu močnega, starega do t3 lat, ličem k enemu konju. Tržajka 107
	Viäci alin (prej Mesosnel) na Viču pri Ljubljani,. 1» prenovljen ln prevzema tudi najmanjio količino žita In koruze v mletev. Izdeluje tudi kašo ln jeiprenj.
Vrtnarskega vajenca sprejmem. Izve se v SelenburgovI S, v cvetličarni.	
mm
4. - 13. OKTOBRA mM
indu»tri|ske, obrtniške in kmeii ske produkcije kraljevine Ililiie m njene nove I ub.'janjke pokra,ine.
amo raiaUfiU« Celotno razstavišče i vsemi razstavami je občinstvu dostopno do 9. ure zvečer.
Fdničaa vaoiaa aa fahiald
Pri ooetajni blagajni kupite cel vouii listek v Liubljano in ga pustite Sgolati p n ve!ese,efn-ki blagajni, nakar velja za brezplačen povratek.
Golo sad Icob. Na praznik Povišanja sv. Križa — v nedeljo I*, septembra je bila v naši cerkvi ganljiva slovesnost: blagoslovitev novih cerkvenih orgel. Orgle imajo eden manual in osem registrov z zelo ubranimi glasovi. G. stolni dekan dr. Kimovec je imel pri tej slovesnosti krasen cerkveni govor, ki bo ostal našim žup-Ijanom v trajnem spominu. Popoldne je bil mali orgelski koncert in cerkev polna ljudi, ne samo domačinov, ampak tudi tujecv. G. dekan, za krasni užitek, katerega ste nam v teh skrbi polnih časih nudili. Bor Vam plačaj! Bog pa naj povrne tudi vsem drugim darovateljein in dobrotnikom!
«OTf
Preiskaiea redilni prašek
„Redin" za pratile
Pri malih prašičkih pospešuje Redin prašek hitro rast.krepi kodi in |ib varuje raznih bolezni. Večji prašiči pa se čudovito hitro redijo in dobro prebavljajo. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. L 4 -, po pošti L 8'-, 3 zav. po pošti L. 11--, 4 zav. po pošti L 20*-. Mnogo zahvalnih pisem. Pazita: pravi Redin se dobi samo z gornjo sliko.
PraSaja tfngcrija lane LjaMjaoa. ZMavskail. 1
Na deželi pa zahtevajte Re di o pri Vašem trgovcu
ali zadrugi, ker ri prihranite poštnino. Naročniki is Tržaške in Goriške province morajo poslati denar vnaprej.
listivi mm Mastio
Z nato umetno eoenco Mostra •i lahko vsakdo z malimi stroški pripravi «borno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 »teki. ta 150 litrov L 11-50, po pošti L 20-—, 2 steklenici po pošti L. 35— i steklenice po poäti L 47—.
PraSaja tn§«rti« Kmc IjaNjaaa. 2ittowla rl.1
Na deželi pa zahtevajte Mostin pri Vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino.
Sela pri SiMberkn. Te dni se je dogodila nad vse drzna tatvina, katere žrtev je postala Koejančičeva (Tomaževa) družina na 1'odbu-kovju. Sredi popoldne, ko »o bili domači na njivah, »o tatovi vdrli skozi okno in pobrali vse. kar »e ie dalo. Iz omar «o odnesli moške in ženske oblete. Očetu in fantu Tonetu vso praž-njo obleko od klobuka do čevljev, da še v cerkev ne moreta. Dekletom obleko, zimske plašče in ročne torbice s precejšnjo vsoto denarja. Ljudje božji, pomagajmo drug drugemu. Svarimo pred nakupi.
JABllN - Jaholftik
za izdelavo umetne domače pijače Vas stane ta 50 litrov zavitek L 11 40. po pošti L. I«"—. 2 zavitka po pošti L. 30 —, 3 zavitki po pošti L 43 — Prodaja Dragerija Emana Ivan Kane - L|skl)aaa
Čatež nad Zaplazoa. Kdor hoče naročiti časopise ali »Slovencev koledar« za leto 1912. lahko najugodneje odpravi pri zastopniku časopisov Lavrihu Janezu, Dolenja vas 16. Naročila sprejema tudi ob nedeljah. — Dne 5. oktobra bo zadnje žegnanje in obenem romarski shod na Zaplazu. Pridite počastit Kraljico miru!
Sv. Gregor. Poročil se je Franc Adamič, posestnik iz Grabna z Marijo Levstek od Sv. Gregorja. Bila sta zelo delavna in požrtvovalna delavca na polju prosvete. Naj jima Vsemogočni podeli obilo božjega blagoslova na novi življenjski poti. — Le še nekaj dni je čas za na-ročilev »Slovenčevega koledarja«, zato takoj poravnajte naročnino pri našem zastopniku ali p« z dopisnico naravnost pri upravi »Slovenca« v Ljubljani.
Ro prezrite »Mali oglasnik«
LJUDSKA
Posojilnica fe bila ustanovljena leta 1895.
Posojilnica
V ljubljani
zadruga z neomejenim jamstvom ▼ lastni palači r Ljubljani, Mikloiičera cesta 6 nasproti hotela Union
sprejema hranilne vloge ▼ vsaki višini in fili najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu
zanimivejši tednih je brez* dvomno »DOMOLJUB«!
^ta^kU-aciie^. n r a"v a rf&JSlJKF^ii? i "	,n 'Plse «prejema u r e d n lit v o .Domoljuba«, naročnina, Inse-
rate ta reaiamacije pa «prava »Domoljuba«. - Oglasi g zaraiunajo t» posebnem cenik«. - Telefon uredništva in uprave: št 4S-04
Izdalafeli. a* r«.«.ii d.Ti.1 i? j iT 7. .,'..»v fwvvncm l-chi-d, — ieieion uredništva In upra' izdajatelji dr. Gregorij Pečjak. - Uredniki Jože Kotiček. - Za Ljudsko tlakamoi Jože K r a m s r l č.