LIRSKE IN EPSKE POEZIJE NAPISAL A. AŠKERC V LJUBLJANI IG. PL. K I. K1 N M A Y K & KE1). liAMHKRC. 1896 35346 Kazalo. L, i r Stran Razni motivi Moja Muza......... 5 Oblaku ........... 6 Večna luč.......... 7 Moderni Pcgaz....... 8 Vesni ............ 9 Kapelica bela........ io Mi vstajamo !........ n Staremu pisatelju...... 13 Jek 7. Balkana ....... 15 Slovenskim Sokolom . . . 17 Poslednji žarki....... 20 Kosa............. « Jaz.............. a? Iz popotnega dnevnika V sveti........... 39 Po železni cesti....... 30 Sopotnik........... 33 Mohaiuedanki........ 34 V Husrev-begovi džamiji . . 35 Mujezin........... 37 Na mobamedanskem grobišču ........... 39 Srbsko dekle........ 4° Na Kale-mejdanu...... 41 i \< a Stran Pred spomenikom Petofijc- vim............ 43 V gondoli.......... 45 V baziliki sv. Marka .... 47 V doževi palači....... 48 Brat Slovak......... 49 Pod Vavelom........ 51 Na Velegradu........ 52 Na galatskem mostu .... 54 Na hribu Bulgurlu ..... 55 Na vrtu pred Hagijoj Sofijoj 56 Haremski roži........ 57 Po Bos poru......... 58 Selamlik........... 59 Prinkipo........... 61 Stilni, Marica . . .!..... 62 V Kazanski soteski..... 63 Iz pesmarice neznanega siromaka Pokaj . . .?.......... 67 Delavčeva hči........ 6» Temni nauki — pojasnjeni. 70 Božična pesem siromakova . 71 Pomladnja oda siromakuva 73 Dva pogreba........ 74 Večerna molitev siromakova 75 I ;.• 11,- n k- 11, n 11 ■ romance Stran Stran Kirdiizi in derviš .... ■ ■ 79 Zakaj je v brlogu nastal nemir 128 Skala v Savini..... • . 82 Tujega goslarja pos cd 11 j a Na bojišču........ • ■ 84 Najlepši dan...... . . 86 1'azarska parabola ... 134 Iškarjot......... . . 88 Afanasij Sjemjonovič ... 137 Mulce Osojski..... . . 91 Balada o jčzeru..... • • 93 ... 143 NaŠll so rokopise .... . . 95 Vojakova nevesta .... • ■ 98 ... 152 ■ Mca Kulpa!»..... . . IOI Zimska idila....... . . 103 Titui Marcus .... . . . 1C0 Herkulov kip...... . . 105 ... 164 Pcrunov žrec...... . . 107 ... 168 Poslednja straža .... . . no Ponočna potnica .... . . 113 Satanova smrt.... ... 174 Hajka o odprtem nebu . . . 115 Legenda 0 zlati roži . . . l8a Halada o sv. Martinu . . . . 117 Natanova prikazen . . . . . 120 ... 190 Osvoboditelj ica sužnje va . . 124 ... 193 LIRIKA Lir sli e in epske poezije. RAZNI MOTIVI Moja Muza. Moja Muza ni mehkužna Bledolična gospodična; Crnogorka je, Spartanka, Deva zdrava, ognjevita. Moja Muza ne poseda V mesečini v polusanjah, Ona ljubi jasne dneve, Ljubi vroče solnčne žarke. Moja Muza se ne joče Nad svetovnim gorjem britkim, Resno kliče le na delo, Ki naj spasi nas edino! - V levi bakljo, v desni handžar Kvišku dviga moja Muza; Razsvetljuje teme klete In s tirani se bojuje. Oblaku. Pod nebom gre oblak, Oblak ko ptič legak; Črez gore, črez doline, Podi ga sever jak. Oblaček beli moj! Pač plul boš nad vasjoj V dolini tam globoki . . . Postoj nad njoj, postoj! Na hišo sred vasi Z višave se ozri! Nemara da pred hi šoj Tam nekdo zdaj sedi. Ce videl boš obraz V okviru zlatih las, — Glej, v duši sem ga nosil Obraz ta nekdaj jaz. Večna luč. Na polji, polji širnem tam Stoji samoten božji hram. Svetilka zlata v njem gori, Gori vse dni in vse noči. Naj hram ogrinja mrak teman, Naj krog divja vihar strašan: Od znotraj luč ne vgasne mu, Obseva stene jasne mu . . . I jaz sem takšen božji hram, V življenja širnem polji sam . . . A duša svetel je oltar - Kaj mrak, nevihta pač njej mar! Moderni Pegaz. Poetje srečni stari vi, Poetje dobe zlate! Vi jahali ste svoje dni Konjiče nad zemljdj krilate! A minul Pegazov je čas, Ze davno izumrli! Kaj pod nebo zdaj nosi nas? Kaj starci mislite vi vrli? Ce nas kdo na perutih v zrak Nevidnih smelo švigne, Na vzlet za idealom tak Navdušenje ga sveto vzdigne. Vesni. Pozdravljam tc, Vesna, iz srca globin, Tolažbo po zemlji troseča! Budilka življenju planin in dolin, K ljubezni, veselju vabeča! Poslancev brez broja tvoj sveti prihod Ze s cvetjem in petjem oznanja; In s petjem in cvetjem slavi se tvoj god Vstajenje od smrtnega spanja! Kaj čuda prirode ta praznični dan, Kaj to, če se zemlja pomlaja! Da narod, da narod naš živ pokopan Iz groba stoletnega vstaja . . . Kapelica bela Kapelica bela, kapelica lepa . . . Svetišče sred tihega gozda si ti! S cvetlicami vse so ovenčane stene, Pred svetoj podoboj svetilka gori . . . Kapelica lepa, ti dekle za gozdom, Glej, srce prenežno mi tvoje se zdi: Nedolžnosti rože v njem bele dišijo, Ljubezni pa lučica — komu planiti? TO Mi vstajamo! Mi vstajamo! In — vas je strah? Pokaj tako hrumite! Slovana se bojite ? Teži vam dušo huda vest ? In vest vam stiska jezno pest? Bojite se — osvete Od množice neštete? Mi vstajamo! Ni ljubo vam? Mi vstajamo gotovo V življenje svetlo, novo. Nič več ni drag nam spanja mrak, Na delo vodi nas korak; Noč temna je za nami, Svobode svit nas drami. Mi vstajamo . . . Poslednji čas! Mi nočemo umreti, Mi hočemo živeti! Iz svojih vstajamo močij, Četudi smo pozni, mladi: Kaj uk je zgodovine? Bodočnost je — mladine. Mi vstajamo, mi vstajamo! Če še tako hrumite, Če še tako kričite! Pokaj tako jezite se? Nas morda res bojite se? Napredek in prosveta To.naša bo osveta! Staremu pisatelju. (A. Kremplju.) Počivaj mirno, narodnjak, V gomili častni svoji, davni! Saj zemlja jc slovenska tu, Kjer spavaš ti Anton naš slavni. Ze daleč je za nami čas, Ko ti pošteno si se trudil, Da bi s peresom narod svoj Iz sna na delo dušno vzbudil. V besedi naši pravil si, Kako je v časih starih bilo; Kaj vse na zemlji sveti tej Domači se je dogodilo. Kako napadal njega dni Nam domovino je sovražnik, Kako Slovenec branil jo, Kako ji hraber bil je stražnik. Kako prelivali so kri Za zemlje vsako ped očetje . . . Junakom na gomile tem Pesniško trosil ti si cvetje. Zdaj duh nesmrtni tvoj z višav Ozira pač se cesto doli; Na raj Slovenskih zre Goric, Po domovini vsej okoli. Katera zemlja druga pač V lepoti našo to prekaša? In, glej — še bivamo tod mi, Se je slovenska, še je naša! A narod le — učiš nas ti —, Ki domovino ljubi, brani, Ki dela, trudi se za njo, Zasluži, da si jo ohrani. 'T* Jek z Balkana. (18. sept. 1885.) Kaj od Balkana sem grmi Črez polje in gorovje? Ko burja divje jek buči, Ubran ko spev zvonov je; Vesel ko bojna pesen je, Ko psalm slovesnoresen je, <■ Marica šumi čez ravan, Med brati hitro teci! Oznanjaj jim veliki dan, Povej jim, šumno reci: Zedinjen je bolgarski rod, Na zemlji svoji sam gospod! «Raduj nad nami se, raduj, O Balkan, oče stari! Nad vsemi nami zdaj kraljuj, Ned svojimi Bolgari! A s hrbtom svojim brani nas, Če vrag ločiti kani nas! «Evropa, maneš si oči, Strmite, diplomati ? Kar modro ste zgradili vi, Da htelo ni vam stati! Ej, silnejša je moč idej, Ko grozni zid papirnih mej . «Marica, šumi celo pot, Valovi poskakujte! Gredoč novico to povsod Veselo razglašujte: Svoj, prost če biti moj Bolgar Podjarmljen več ne bo nikdar Slovenskim S6kolom. (Ob ustanovitvi vseslovenskega »Sokola« dne 9. julija 1893.) Pozdravljeni, oj bratje Sokoli, Pozdravljeni iz vseh slovenskih krajev! Od Save, Soče, od Savine in Od Adrije smo sinje prileteli, V Ljubljano belo sem smo vsi prispeli, Da roke si podamo bratovske, Da na srce pritisne brata brat, Da misli drugu drug odkrije srčne . . . Mišljenje, bratje, skupno in vzajemno, Ideja jedna — to so krila naša, Ki sem so na sestanek nas prinesla Crez hribe in doline V središče domovine. Njo, domovino ljubimo mi vsi. Ljubezen ta je ona sveta vez, Ki krepko spaja njene vse sinove. A čvrst le sin je materi ponos, Čvrst, jak in zdrav na duši in telesu. In materi preljubi naši v čast Lirske in epske poezije. 17 2 Mi urimo si mišic naših moč, Mi vadimo se v gibčnosti telesa, Da branimo si mater, ko bo treba, Da čuvamo so vragov jo vsekdar . . . Dovolj krat že pokazal je Slovan, Da boja se najljučjcga ne straši, Da broja se sovražnih čet ne plaši. Slovanska hrabra, močna, težka pest Podrla marsikoga že je v prah, Ce domovino nam napal je sveto . . . In kakor sokol z bistrimi očmi Pod saboj vidi vse in vse motri Ter brž z višav na gnezdo svoje šine, Ce k zarodu približa mu se ropar: Tako odganjajmo i mi poslej Sovražnic ptic od domovine mej! Slovenec vsaki bodi sokol hraber, Slovenka vsaka vrla sokolica! . . . V telesu zdravem zdrav prebiva duh. Telo se vežba — duh naj bo brez vadbe ?! Ne, bratje, tudi duh naš naj se vežba! In vežba duh v mišljenji se globokem. Brez mislij ni prosvete, ne napredka. Telesno pokazavši svojo moč Pokažimo zdaj tudi moč duha; To našo moč naj tudi vidi tujec! . . . iS Že čas se bliža, nov in lepši čas. V krvavem boji narod z narodom Ne bode meril več se za prvenstvo; Bodoči boj bo nekrvav — duševen. Duhov to boj z orožjem bo duševnim. Za boj ta krasni vadimo poslej I mi Slovani resno se za rana! Kdor v boji tem kulturnem bo močnejši - Njegova zmaga, slava in bodočnost! . . . Težavna borba je za ideal. Zato v stremljenji, hrepenenji svetem Po njem mi vztrajajmo pogumno vsi! Ta vztrajnost, bratje, moška je značajnost. Z njoj oslavimo mater domovino, Z njoj priborimo ji svetlejših dnij. Ti dni pa dela znojnega so sad. Na delo to se združi z bratom brat, Pod jeden prapor zberimo se vsi, Na skupno delo vzdigni vsak desnico Pod geslom, ki nam s praporja žari: Za narod svoj, pravico in resnico! Poslednji žarki. Poslednji še padajo žarki Z gore po dolini okrog, Poljubljajo vso pokrajino, Zlatfjo livado in log . . . Poslednji so padali žarki Mi v dušo iz tvojih očij; Bil lep je, bil svetel je večer Pred temoj sedanje noči. ".'O K6sa. Koso nekdo kleplje svojo, Cuj, nekje tam sred vasi . . . Ostro-rezko to klepanje Skoz večerni zrak zveni. Jutri rano pa bo trava Padala pod kosoj tdj In cvetov po polji mnogo Palo mrtvih bo pod njoj . . . Slušam, slušam to klepanje . . Bog ve, kaj, da mi se zdi: — Smrt je, ki tam kleplje koso, Da ž njoj mene pokosi. Jaz. Strah pred menoj te mar je, strah? Razuma božjega nositelj, Prirode smeli ti krotitelj! O človek, ti trepečeš plah! Sam polboga veličaš sebe — Močnejši kdo je li od tebe? Poglej mi, velcum, v obraz: Jaz, moč prirodna, to sem jaz! Veliki človek, kdo pa ti si? Ti meni gospodar — še nisi! Ti meni to si, kar črvič. Ti meni majhen, pust si — nič! In s tem ničesom, kadarkoli, [gram se jaz po svoji volji. Ce hočem, s tajnoj ti rokoj Potresem zemljo pod teboj: In pokajo kosti ji, skale, Ki prej so trdno se držale; In tla se zemska zibljejo ln majejo in gibljejo Ko morska raven valovita, Ce burja biča jo srdita . . . In kar gradiš si, «zemlje car» Na tleh nestalnih — kaj mi mar! Ta mesta tvoja in palače, Po kterih znanost se uči, Umetnost sveta se slavi Otročje meni so igrače! Ce hočem, samo jeden hip ln vse razrušim v prah in sip. Porušim cerkve ti ponosne, Pagode stare stolponosne; In džamije razsujem v prah In sinagoge ti na mah. Podercm tvoje žrtvenike ln ž njih svetnike in malike; Ti sam pa iz razpadlih hiš Befač brez strehe mi bežiš . . . O, ne preklinjaj mi «očeta >, O, ne preklinjaj mi — Boga! Ne «očes, ta ni brez srca, Brez krivd ne tepe on deteta. Ne! dober oče ne podi Otrok iz hiše sred noči, Iz sladkega ne drami spanja, Ne goni jih iz stanovanja Polnagih venkaj v mraz in mrak! Iz postelje na cestni tlak Slabotnih porodnic ne meče, Ko dete v krilu jim trepeče. Očetu smili se bolnik, Svet mu njegov je žalni krik; Črez prag otroka, ki umira, Ne vlači oče in ne tira . . . O, ne preklinjaj mi Boga! Ne <-oče» — jaz sem brez srca, Jaz, moč vsemirna, moč piirodna, In tebi, človek, moč usodna . . . Trepečeš!? Ti se me bojiš: Sovražiš me in me črtiš? Čemu? Ne delaj mi krivice! Kd6 sem? Poglej mi bliže v lice! Sedaj sem Brahma, stvarnik tvoj, Ustvarjam /. modroj ti rokuj Svet poln življenja, velekrasja, Svet poln razuma in soglasja. A zdaj sem Siva, ki ta svet Prevračam v kaos divji spet. A nisem Brahma niti Siva, Le moč prirodna jaz sem živa! In ne ustvarjam ti svetov, Ne uničujem jaz jih vnov - Le gibljem se brez prenehanja, Od vekov večno brez prestanja . . . Ne vem, kaj je življenje, smrt. Neznana srd sta mi in črt, A tudi ne poznam ljubezni; Ne vem, kaj je dobrost in zlost, Ne vem, kaj greh je, kaj svet6st, Poznam le — zakon svoj železni; Nepremakljiv, strog, večen je In trd, neoporečen je! Kd6 sem? Le premotravaj mc, Spoznavaj, proučavaj me — Zabava krasna, duhovita — Do dna spoznal ne boš mi bita! Jaz sužnja tvoja ? Rob ti moj ? To večni je med nama boj. Komu na prid, kdaj boj konča se, Ki z novoj siloj vsak dan rase? Kd6 sem? Kdo pač razreši dvom? Vcsoljnost jaz sem, ti — atom. IZ POPOTNEGA DNEVNIKA V svet! Z močjo čarobnoj spet, Oh, bolj, ko kdaj poprčd, Na tuje, kam, ne vem še sam — Srce me goni v daljnji svet. Kdo naj tč krasne dni V samoti prežedi! Kaj ni ustvarjen svet zato, Da gledat hodimo ga mi ? Ostanite doma. Ki žal vam je zlata! A kdor tujine videl ni, Očine ceniti ne zna. Po železni cesti. Naprej, naprej, konj ti goreči, Po cesti železnici spčj! Sopihaj in puhaj pred nami Pa vleči nas hitro naprej! Naprej črez ravnine zelene, Črez hribe navzdol in navzgor! Črez brezdna, črez smele mostove, Črez reko tod, tam skoz predor! Naprej mimo mest, mimo trgov, Naprej mimo tihih vasij, Naprej mimo bede in sreče . . . Kako se nam sila mudi! Naprej! ... In na desni, na levi Z voz stopajo potni ljudje, Na desni, na levi spet vstopa Sopotnikov novih v voze. Seznaniš se s tem in tam z onim, Prijatelju stisneš roko: Postaja! Narazen! . . . Tu s smehom, S solzami tam kratko slovo. Tak pisan si vlak ti — življenje! Kak hitro se vozimo ž njim! Naprej, naprej, vranec naš parni! . . . Spomin pa za nami je — dim ? Sopotnik. Maglaj. Govori, le govori, Tovariš novi moj! Ne veš, kako mi pri j a Prekrasni govor tvoj. Kak smelo turban pestri Na glavi ti sedi! Obleka slikovita Baš divno ti stoji. Zdaj noge gracijozno Podkrižal si . . . lepo! Še čibuk dragi v usta, Pa kadiva . . . takd! Z obraza že ti čitam. Da moslem ti si vnet; Jeruzalem je — Mekka, Vzor tvoj je Mohamed. Govori, oj govori Prcmili jezik svoj! Kaj meni Mekka tvoja, Kaj meni turban tvoj! Tvoj jezik moj je jezik, Cuj me, prijatelj ti! Slovanska sva si brata, Ej, jedne sva krvi! Lirske in epske poezije. 3 Mohamedanki. Sarajevo. v Cemu gosta ta koprena. Ki zakriva lica kras? Kaj je mislil prerok modri Zagrnivši ti obraz ? Hoče prerok mar zavidni, Naj le mož te gleda tvoj? Ali je kot stvar nečisto V koran te zapisal svoj ? Nikdar sanj ne sanjaš zlatih O svobodi kristijan ? -Robstva jarma ne občutiš ? Harem ni ti — pretesan? V Husrev-begovi džamiji. Sarajevo. «Sezuj se!' opomni me hodža, »Prijatelj, dom ta nam je svet; Sam Allali tu moli se višnji, Časti se njegov Mohamed!» V mošeji sva krasni ... a tiho! V molitvi vtopij eni so bas; Na čilimih klanja do zemlje Z beračem se vred bogataš. Skoz kupolo solnce poldncvno Na vernike sije z nebes; Na turbane pisane sije In vmes na rdeč kje kak fes. Na ustnih trepeče jim Na vzhod pa jim zrejo oči . . . O, kaka goreča molitev Iz duše globin jim kipi! Ne moti vas Veličastno se obrača Mujezin na stolpu vitkem, S turbanom na glavi rusi, Z vihrajočoj bradoj sivoj. Na strani se v svet četiri Starčeva mi pesem ori . . . Zdaj obstal je zroč na mesto; Misli starec misli tožne: »Kje ste carji Sulejmani? Kje si slava, moč nam silna? Džavri vzeli so nam Bosno . . . A kalif jih gleda mirno! «Ne utegne! — Kdo potem pač Bi Cerkeske bele ljubil, Pušil čibuk, srebal kavo? . . . Da sem jaz car v IštambuluU Na mohamedanskem grobišču. Sarajevo. Kje sem? . . . Med gomile sem zašel, Pod sencami vrb in cipres Tod moslemi spavajo sladko . . . Ne, oni so vrhu nebes! Družice so huris jim divne Velikih in črnih očij, Ki vigred procvita jim večna Ki večno jim jutro žari. Po rajskih tam šetajo vrtih, Kjer vrelci srebrni šume; Baršun jih odeva in svila. Kamenčki jih dragi krase. Nesmrtnost pijd iz čaš zlatih, Iz zlatih tam skled jo jedo . . . Vse, vse se izpolni presrečnim, Kar duša želi in oko. Lep raj si ustvaril, o prerok! Z njim pol si osvojil zemlje, Osrečil si ž njim milijone . . . Poznal si — človeško srce. Srbsko dekle. Novi Sad. V oblačilu belem Plavaš pred menoj, Džerdžan zlat ovija Vrat lobodji tvoj. V čistosti se lesku Bajnem vsa žariš -Vila zračna, živa, Krasna se mi zdiš! Kar pokleknil tu bi S prošnjoj pred teboj: Vila lepa, dobra, Spremljaj život moj! Na Kale-mejdanu. Belgrad. Krog mene cveti, zeleni pcrivoj, V ozadji hrup mestni se čuje; Pred manoj poroke slovesni god svoj Pa Dunav tu s Savoj praznuje! Tu sanjam . . . Cuj, konj iz daljave pekčt Vse bliže in bliže prihaja! Vse bliže ... že trese pod manoj se svet, Topov grom in pušek razsaja! Vse bliže in bliže . . . Ze vidim ves roj. Glej, bliskajo v solncu se meči . . . Rogovi bučeči pa kličejo v boj . . . Vse suče se v pisani gneči Tam prapor Madonnin visoko vihra, Križ zlat mu na vrhu iskri se; Tu barjak prerokov nasprot plapola Srp lunin z osti mu blišči se . . . Tu «Allah>! tam «Kristus>! . . . Kateri obeh Priboril pobedo bo za-se? . . . Ne boj se! O prešlih le sanjal sem dneh, Zamislil bil v stare se čase. Tako smo, Evropa, te čuvali mi Pred narodov divjih udari; Tako, ah, potratili mlade smo dni Mi jugoslovanski — barbari. Pred spomenikom Petofijevim. Pešta. I u stojiš mi pesnik, Tukaj sredi parka, Ki te obožava Madjar in Madjarka? Ne! To je le kip tvoj. Lik iz mrtve medi; Ti živiš nesmrtno Ljudstvu v duše sredi! Pel si o ljubezni, Pel o domovini, Da bi srečni bili Skoro njeni sini. Zdaj ti lil iz srca Slavčji spev opojni, A zdaj spev tvoj bil je Spev Tirteja bojni! In zaman vzdihoval Nisi po svobodi! Blagor ti! Tvoj narod Prost je med narodi. A ko duh tvoj ž raja Doli se ozrl bi, Bronasta ti usta Valj da tu odprl bi. Prerok ti svaril bi Brate svoje zemlje: < Sam zgubi svobodo, Kdor jo drugim jemlje V g6ndoli. Benetke. Caualc Grande! . . . Kod vozim se, kod Po ulici tej čaropolni? Kočije prečudne mi švigajo tod: Hej, parniki hitri in čolni! Na ladijci vzadi stoji gondolar Obličje mu vse zagorelo -Po vesel se taktu nagibljc veslar Stoje slikovito in smelo. In gondola plava gladko in lehko, Mrtvaški podobna je krsti; Ko v bajki palače iz morja rasto Na desni, na levi po vrsti . . . Ah, Riva degli Scliiavoni je tu! Nas tudi, Benetke, častite? Saj doli v globokem lagune dnu Na hrastih slovenskih stojite . . . Kak tiho, kak tožno ti morje ležiš! O sreči premišljaš li davni? Žaluješ, ker prstana več ne dobiš Od dožev k poroki preslavni? — Zdaj Ponte Rialto nad nami se pnc V mogočnem ponosnem obloki; Lev Markov z obale na nas tam zre Stoječ ko na straži visoki. V stran gondola krene. Nad nami visi Most dci sospiri v višini; Stok, vzdihe še čujem tam gor, se mi zdi . . . Naprej! Spomin temni izgini! Brez cilja po ulicah morskih okrdg Ves dan do večerne že zore; Po oknih, balkonih vzrem krasen mnog Obraz črnolase signore. Kako naj, kar vidim, na dnevnikov list Z besedami pač vam napišem? Posodi mi, Tizian, rajši svoj kist, Da mesto ž njim tvoje narišem! In kaj bi narisal strmečim očem? Dejstvitcljnost ali pravljico? Vil morskih naslikal bi hiše — ne vem, Zakleto bi morsko kraljico? In gondola plava ... V dno čudnega sna Za mislijo misel mi tone . . . Kazeč poezijo mi vedno brblja Kraj mene sede — cicerone. tj? V baziliki sv. Marka, Benetke. Ne, ne! Kdo pač tukaj bi molil! . . . Ob marmornem stebru slonim, S krasotoj, bazilika, tvojoj Oči naj, srce si pojim! Zlato, srebro, marmor, dragulji . . . Vse v skladu se bajnem blišči, Vse narodu svetca, San-Marka, Veneciji otca slavi. Kdo znal vsa imena bi slavna Stvariteljem slavnih teh slik! Kdo gor tam na svodu visokem Sestavil je ta mozaik? . . . Ne, ne! Kdo pač tukaj bi molil! Tu gledati moreš samo . . . Pač! Vitka signora kraj mene, Glej, čita mi v knjigi lepo! Bcrivo pobožno, seveda! Zamaknjena vanje je vsa . . . Pogledam ... v platnicah rudečih, Oh, Badeker, tebe ima! — V doževi palači Benetke. Palača dožev, slavni grad, Čarobne ve dvorane! Pozdravlja nas le votli jek Posetnike neznane . . . In po dvoranah sem in tja Nas truma se pomiče Kot da smo prišli, zdi se mi, Častit, kropit — mrliče. Tu nekdo za-se pravi; ««Sijaj, bogastvo, slava — kjč?»» Popotnik drug dostavi. A tretji kaže nam z rokdj Po slikah sten in svoda: «Lepota in umetnost pa Živita še, gospoda!3 Brat Slovak. Rutka. Piš hladen piše s Tatre . . . Leti pod goroj vlak, V kupeji pa vštric mene Sediš ti, brat Slovak. Kaj zreš tako otožno Skoz okno v gorski kraj? Nemara kraj domači Ostavljaš baš sedaj. Otrok s teboj gre dvoje; Na klopi večje spi, A drugo mati mlada V naročaji doji. Drži z levicoj dete, Z desnicoj robec bel, Vzdihaje nekaj briše Z očij ž njim čas si cel . . . Beseda da besedo. V Ameriko, drug moj ?! Za kruhom iz očine Z otroki in ženoj ? Lirske in epske poezije. 49 4 Za boga, kaj te moti! Kako boš tam prebil, Ko nihče ti madjarski Otrok ne bo učil? Če ktero ti umrje, Kaj, bratec, bo tedaj ? Brez ogrščine, upaš, Pusti je Peter v raj ? Brez doma greš po svetu Utrgan z veje list —; Prav, prav ti je, prijatelj! Zakaj si — panslavist! Pod Vavelom. Krakov. Pri krsti krsta težka, krasna . . . In venci, glej, na njih leže, Gore debele voščenice — Po krstah kralji poljski spe. Mej kralji kronanimi tukaj Duha kralj mnog svoj dom ima: Mickjčvič biva tu, Kosciuško, Muz, bojev kralja slavna dva . . . Tu torej mrtvece velike Pokapljcte vse svoje vil Imena vseh sem slišal, čital — Le jednega med njimi ni! Tu doli tudi on počiva, Junak, ki davno vam umrl ? Tu tudi spi vaš — duh slovanski ? Tu grob njegov se je zaprl? . . . 51 4* Na Velegradu. Vclegrad! . . . Klobuk z glave, Pripognite se, kolena! Zemlje bratske sveta tla Prejmite poljub Slovena! Cuj, zvonovi zapojd . . . Slušam jih, čarobne glase; Po valovih teh zvokov Duh moj plava v daljnje čase. «Bodi svetlo!« reče Bog — Slišim ga, ukaz mogočni — Beli dan poraja se, Žar pošilja nam ga vztočni. Vidva hodita mi tod, Blagovestnika slovanska! Gledam, slušam in strmim . . . Epopeja velikanska! «Bodi noč!» zli duh veli: Tema najčrnejša pada, V temi tej pa, v temi tej Vihingova četa vlada . . . Spet se svita . . . Zarja tam Nad obzorjem nova vshaja. Vzidi, vzidi, solnce že, Dan svobode naš brez kraja! Na galatskem mostu. Carigrad. Kdo vas pa sezval je na Zlati rog sem, Vseli narodov pestri poslanci ? Jezikov zastopniki vseh, dober dan! Ko stari mi zdite se znanci. Bog živi te, Turek, Ccrkes, Arabljan, Pozdravljam te, brate balkanski! Kaj novega, Grk, Perzijan je pri vas? Ti tudi tu, sinko ciganski? Prijatelj Zamorec, kako se imaš? Kako se, Armenec, godi ti ? A, Jud! No, seveda, brez tebe ni nič . . . Arnavt, kam tako se mudi ti? Različnih jezikov, noš, boj smo in ver, Pa vendar-le vsi smo si bratje! In vendar j edini smo vsi si vsaj v tem, Da diven zares Carigrad je! Na hribu Bulgurlu. Nad Škutarijem v M. Aziji. Selam alejkum, ti Sen mojih dnij, nočij! Sedaj te gledam, Carigrad, Z bodečimi očmi. Nebo s svetloboj vsoj Smehlja se nad teboj; Nemara, da še samo v čar Zaljubljeno je tvoj. Kateri tvoj poet, Ves dalj n j i v/t učni svet! Pomore mi, da prav povem, Kar čutim v srci vnet? Kdo kist mi vodi naj, Da bi naslikal zdaj Td živo bajko pred seboj, Ta čudni vztočni raj ? Zakaj li baš Tat ar Zdaj tvoj je gospodar? O Allah! ti že veš, zakaj . . . Kaj nam, kaj nam to mar! Na vrtu pred Hagijoj Sofijoj. Carigrad. V platane senci sam sedim. Po vrtu krog vse pestro-živo . . . Kadim ko Turek naržile Pa srcem mokko vmes vonjivo. < Allah ... !» čuj, klic skrivnostni spet Z visokega tam minareta! K molitvi vabi mujezin V tvoj tempelj, o Sofija sveta! Opaja že me naržile, Opaja sladka črna kava . . . Na mujezina zrem tjagor . . . A v sanjah glava moja plava . . . <\Jr&, ura ... !» in grom topov! Krvav se boj pred manoj bije . . . Poslednji se razvija boj Okoli Agije Sofije. Kdo zmaga ? . . . Kdo bo posihdob V svetišču tem Bogu se klanjal ? In zvon bo ali mujezin Molitve čas poslej oznanjal r 5« Haremski roži. Carigrad. Kiat-hane. Pokaj pač v prozorno to gaz Ovijaš si beli obraz? Saj vemo, da rajša razkrila Obličja bi svojega kras. Kje vzrasla Ti roža si, kje? Kjer gore Gruzinske stoje? Cegave so sem presadile Te v haremskc vrte roke? Kdo zreti sme v tvoje oči Temnejše ko vztočne noči? Nemara pohotnemu starcu Lepota zdaj tvoja cveti? ln hliniš mu čuvstva srca, Ki kupil kot lep kos blaga Na Stambulskem nočnem te sejmu Za polno je mošnjo zlata? - Po Bosporu. Carigrad. Počasi, počasi, ti ladja! Naj dalje še gledam ta kraj, Z gradovi posute bregove, Na desni, na levi ta raj! Grad Ciragan, grad Dolmabagčc, Kak gledata v morji se, glej! Ne vesta še mar, da sta lepa Ko vajin tam drug Bcjlerbej? Therapija, oj Bojiikdere In vse vč prelestne vasi Po sencah tam gajev zelenih — Jcdnakih na svetu vam ni! Utrujen od solnčnih poljubov Ti Bospor pa ziblješ se v dnu; To čudne pač sanje so, je-li, Ki sanjaš v globokem jih snu . . . Slonim tu na krovu slušaje Šepet in šum morskih valov; Zamaknjena duša je moja V kraljestvo prirodnih čarov. Selamlik. Carigrad. 'Čok jaša!> kliče ti ljudstvo Zbrano po trgu okrog; «Čok jaša!» jek se razlega V Stambul, črez Zlati tja rog . . . Z godbami legije pestre Prihod proslavljajo tvoj; Migni jim! Za-te, za vero Rade vse pojdejo v boj. Himne ti godejo godci, V džamijo tod se peljaš; Gledam te . . . pa se mi vidiš Bivši le — kmet-bogataš. Lepo si imel posestvo . . . Zdaj si zadolžen povsod, Zdaj gre vse križem pri hiši, Zdaj grč vse rakovo pot. Polje za poljem na prodaj . . . Kajkrat že boben je pel! Kar ti kdo mogel, to vsak si Sam za dolgove je vzel. Sužnjiki tvoji slovanski Zdaj so «gospodi* sami; Zemljo zdaj orjejo svojo, Ki jo prej imel si ti . . . Polje za poljem . . . Opeka Pada s perelih ti streh Dež ti premaka skoz strope, V večnih si stiskah, skrbeh . Prinkipo. V Marmarskem morji. Otok zeleni, otok cvetoči, Ti sredi morja majhen si raj! Pogled od tebe težko se loči, V srcu poncsem s saboj te vsaj. V tvojem zatišji mirno in srečno Iltel bi živeti — Robinzon nov; Tod po obali himno bi večno Vsak dan poslušal sinjih valov . . . 7jc Šumi, Marica . . . ! Plovdiv. Džambas-tepe. Šiimi, Marica po ravni zeleni, Sumi po raji bolgarskem naprej! Da jo pozdravljam to bratovsko zemljo, Glasno povsodi grcddč ji povej! Sumi, Marica! ... O robstvu li pesem Časov minulih otožno šumiš? Kar jih kdaj narod tvoj solz je pretakal, Reka vseh tistih ti solz mi se zdiš! Šiimi, Marica poslej o svobodi, Pesem veselo, zanosno le poj! Doba verig se in spon ne povrne, Nikdar več sužnik Bolgar ne bo tvoj! ■yjS~- V Kazanski soteski. Dolnji Dunav. Hudo ti, kaj ne? jc moj Dunav ponosni! Po soteski tesni preriti se tod? Ob desni, ob levi te skalnate gore Trdo odkazujejo vsednjo ti pot. Po ogrskih širnih ravninah svobodnih -Kako vse drugače onod pač je prej! Svobodno razširjaš se tam, kakor hočeš; Kdo upa tam sitnih ti staviti mej ? A tod po Kazanu! . . . Gnev tvoj jaz razumem, Razumem bol tvojo in čutim s teboj. Veš, umu in srcu trinogi nam tudi Odmerjajo cesto pretesni tir svoj . . . 7JC IZ PESMARICE NEZNANEGA SIROMAKA Lirske in epske poezije. 65 S Pokaj . . .? Pokaj pa prišel si na svet, Ti siromakov otrok jadni ? Na svet brezčutni, trdi ta, Na svet sebični ta in hladni. Zlorabil svet bo tvojo dlan, Moči zlorabil bode tvoje; In glavo tvojo in mladost Zlorabil svet bo v svrhe svoje. Ne veš še, črvič nežni moj, Da, kdor z bogastvom ne prvači, Verige robstva žive dni On skoz življenje svoje vlači. 'T* Delavčeva hči. Lepa sem, pravijo — «lepa ko roža»! Pesem to sladko mi moški pojo; Dan na dan slišim jo, kjer se prikažem. Naj jim verjamem, da res je tako? Kaj pa ti praviš, zrcalo ? Ne lažcš ? Lep je li bledi moj ta-le obraz? Lepa ta usta k poljubu vabeča? Lepših nobena res nima že las? Lepe li takšne oči so velike, Črne ko temna brezmesečna noč? Takšne ko moje — do moškega srca Res, da čarovno imajo naj moč? Lepa? . . . Nemara bo nekaj resnice! O, ko moj oče bi bil bogatin, Ženini, snubili bi me bogati, Bila lastnica bi krasnih graščin . . . Delavec oče moj, delavka mati! Z delom kruh služim svoj sama si jaz . . O Rojenice! Zakaj pač mi v zibel Dote nasule ve niste svoj čas? Dote?! — Oh, saj jo tu nosim na licih! Preveč, še preveč za revno dekle . . . Revi lepota opasna je dota; Sama bojim se, da bo mi v gorje . . . Temni nauki — pojasnjeni. '■Mladina preljuba, ti zlati up naš, Pripravljaj se resno za zrele dni svoje! S krepostmi srce si, značaj okrašrij, Z modrostjo si, z znanjem glavo napolnjuj! In — srečno življenje bo tvoje . . .» Prekrasno, prekrasno! A kaj, da, možje, Odkrito bojite se vi govoriti? Denar je najbolj spoštovana krepost, In znanost najboljša, najvišja modrost: Umeti bogastvo množiti. Božična pesem siromakova. V palači svetli nisi rojen bil, Zaplakal prvič si v pastirski koči; In v zlato zibel položila ni Te mati tvoja revna v hladni noči. Od Betlehema je trpljenja pot Do Golgatc se vila tvoja kruta, Uboštva, borbe, mučeništva pot Z bodečim trnjem, kamenjem posuta. Bil siromak si žive svoje dni! Tovariš naš zato si na vse čase . . . A, ki žive od žuljev naših rok, Imeli bi te radi vsega za-se. Imeli radi bi, da ti igo, V katero vklepajo nas siromake, Bi blagoslavljal jim, pomagal jim Goniti nas na trudapolne tlake . . . Ne! Ti si naš — mi bratje tvoji vsi, Kar nas zatirancev po svetu tava, Kar sužnjev nas brezpravnih nosi svet, Kar hira nas in strada in zmrzava. Le kdor občutil sam je kdaj gorje, Trpin mu, brat njegov, v sreč se smili; In v kočah, ne v palačah še vsekdar Človekoljubi so se porodili. Pomladnja oda siromakova. In kamor obrneš pogled, Pri cvetu nasmiha se cvet; Dolina in hrib zelenila -O lepi, o lepi ti svet! In v vsakem se grmu sedaj Opevata vesna in maj, Vsa lika priroda na svatbi, Prečarana zemlja je v raj . . . In kamor obrnem oči, Svet tuj le pred manoj leži; Ni, kar ga stopinja pokrije, Ni tdliko mojega ni. 73 Dva pogreba. To so včeraj zvonili, zvonili! In pomikal se dolg je sprevod; .Misercrc' prepevali krasno S svečeniki so pevci vso pot. In pogreznili krsto so drago Z vsemi venci do groba globin; In zapeli so spet in zvonili Pokopan je bil mož bogatin. Tudi danes zvonijo — pa manje, In pogrebcem se skoro mudi; Z nepobarvanoj krstoj, brez vencev, Cetvorica tja k jami hiti. Vse je tiho. Mrliča pa spremlja Le udova in dvoje otrok . . . Pokopali ubogo so paro . . . Nič ni petja . . . ihtčnje in jok. -4* Večerna molitev siromakova Beračev Bog in bogatinov! Ti veš, kako se mi godi. Olajšaj mi življenja breme! Pretežke me tero skrbi. Ah, prva skrb in misel prva - To kruh je, ko se prebudim; In skrb poslednja — kruh vsakdanji, Ko zvečer truden ves zaspim. In ko ubijam se pri delu, Ko kaplje vroč mi s čela znoj, Na ženo mislim, na otroke, Na grenki njihov kruh in svoj. In kaj — skrbi me — če prezgodaj Mi obnemorejo roke? Kaj s svojci ljubimi počel bi ? Glad pride v hišo, smrt? — Gorje! No jaz ne molim le za sebe — O Bog! sebičnik nisem tak Za siromake vse te prosim, Trpin se smili meni vsak. Glej, tam-le vštric moj sosed mladi Prekrasno ima hišo — grad! Zlata podedoval je kupe, Zlata priženil celo kad. In noč in dan zdaj premišljuje, Kako zapravil bi denar, Kako užival bi bogastvo . . . Ni li on tudi revež mar? Poglej, o Bog, še tam soseda, Kaj v sreči svoji on trpi! Olajšaj mu bogastva breme, Olajšaj tudi mu skrbi! BALADE LEGENDE ROMANCE... Firduzi in derviš. Čilim pester tke Firduzi, Pesnik peržki v mestu Ghasni; Ni preproga, ki on tke jo — Pesem piše, dolgo, krasno: Epos ,Šah-Name'. Broj poseča ga prijatlov, Znancev cesto, drugov zvestih, Drugov zvestih in častilcev. A Firduzi zbranim peva Pesem ,Sah-Name'. Cita pesnik. Glej, in polni Kraljev starih vsa se izba, Polbogov in borcev bajnih . . . Boj se bije, kri se lije Za svobodo, dom. Glej ... z resnicoj laž bori se, Z dobrim zlo se bije kleto; Tema v boj gre proti luči: Z Ormazdom boj bije večni Demon Ahriman. Pred odprtim oknom čita Gostom epos svoj Firduzi; Pešec mnog gre tamkaj mimo, Mnog postaja in posluša Verze z ulice. Poslušalec najzvestejši Med meščani lepe Ghasne — Glej, stoji že spet pred oknom! -To je stari derviš Mahmud, Prerok daleč znan. Vštric pred oknom se postavlja Mahmud vsak dan sredi ceste; Iz očij mu sije blaznost, A iz ust mu vro klevete Na Firduzija. Klcvctaje, zabavljaje Pleše Mahmud in vrti se; Turban ziblje se na glavi, A kaftan ko perutnica V zraku mu vihra. In Firduzi piše, čita. Pa reko mu gostje, znanci: «Nič ne vidiš, nič ne slišiš, Kak te psujc norec tam-le? Mirno to trpiš? So «Verz za verzom ti zavija, Vse obrača ti narobe; Kar je belo, vidi črno, Kjer je čistost, vidi podlost . . . Odgovori mu!» Nasmehlja se pesnik lahno, Brado črno si pogladi, Mirno ozre se po gostih, Mirno reče jim in pravi: «Niste Pcrzi vi? ««Smili naj se vsak bolnik vam!» Ni učil tak Zarathustra? Derviš Mahmud mi se smili, Ker bolan je revež hudo -Um mu je bolan! «Koran zmešal mu je glavo, Dražiti ga, greh bi bilo; Zbolel svetec bi še huje: Kdo ve, kaj bi se zgodilo? Kriv pa bil bi jaz! «Oh, spet vpije in besni tam! Vode, vode hladne, bratje! Tu je vrč poln! . . . Poškropite Glavo vročo mu! Ostanek Piti dajte mu!> Lirske in epske poezije. Si Skala v Savini. «0j, dober večer, dekle! Kam? Četudi te še ne poznam. • Čegava in odkod si ti?> «<;IIoda imam še ure tri; Tri ure še imam hoda . . . Pač pozno, pozno bom doma.»» < Mrači se in samotna pot . . . Smem jaz li spremljati te tod ? » <-«Se nikdar strah me bilo ni — O, ne bojim se jaz noči!»> (Prehodil že sem križem svet In lepih videl sem deklet: «Najlepša ti si izmed vseh Po mestih, trgih in vaseh! «Srce ti meni vnela si, Pokoj mi dušni vzela si. 8a «Ne sliši nihče . . . Vse molči, Savina mimo le šumi. «Ne vidi nihče . . . Temen mrak. Poljub mi, dekle, daj sladak! . . . «Bežiš?! — O, ne, ne! — Se nocoj V ljubezni združim se s teboj!» A ona, ona na vso moč Beži pred tujcem v temno noč. In on za njoj, ž njoj vštric — pa kam? Kam dirjata, ne ve ni sam. «Postoj, postoj! Oh, še nocoj V ljubezni skleneš se z menoj! » In dalje, dalje na vso moč Beži pred njim — kam? V črno noč. ««Tu združim zdaj se jaz s teboj! Imaš pogum — pa za menoj!» » To bil je skok črez skalni rob Tjadol v Savine mokri grob! Od strasti gnan za njoj on — kam? V tomun globoki pada sam. si? 83 6* Na bojišču. «Vse tiho? . . . Vse tiho! ... Le spite, Kar bojna vas nosi ravan! Saj skoro se spet prebudite — A sodni predrami vas dan. «Vzbudi vas — vzbudi tudi mene . . . Le teci mi vrelec rdeč, Iz moje strani prestreljene, Iz mojega srca kipeč! «0h, težko je, težko umreti, Ostaviti beli ta svet, Ko jedva začel sem živeti, Mladosti še klije mi cvet . . . «Pa z Bogom roditelji mili, Vi znanci domače vasi, Kropit me ne boste hodili . . . Zdravstvuj sedaj, ljubica ti! «Lep dan, ah ... v nebo se oziram . . . Nad manoj tu cvete jablan . . . A jaz že umiram, umiram . . . Zakaj sem boril se? — Zaman! »Premagani! . . . Naša pravica Z junaki vred pada zdaj v grob . . . Porazila nas je krivica . . . A narod naš tujcu bo rob ...» Najlepši dan. Na postelji smrtni kralj stari leži, Pri postelji hči mu jedina kleči. Sosedi so snubit jo prišli trije, Vsem trem je kraljičina vžgala srce. Pokliče snubače kralj k sebi vse tri, Poslavlja od njih se, tako govori: Molče gre za opatom črez samostanski prag. Najnižje posle v hiši on dan opravlja vsak. Najprvi je na nogah, ko jutro se rodi, Poslednjemu na večer sen stisne mu oči. 9' In nihče več ne vpraša, kdo on je ter odkod, Kje zibelka mu tekla in kje njegov je rod. Neznan kot bil je prišel in tuj ostane vsem. Kdo pač bi ž njim se menil — saj mož je * tih in nem! Bolnika dnes previdet Osojski gre opat. Tam v celici tesnobni leži mu nemi brat. Na postelji ubožni je mutasti bolnik; S popotnicoj približa se mu izpovedmk . . . «Oh, oče moj častiti, poslušajte me zdaj!» — Cuj, govori li mutec ? Godi se čudo — kaj ? Ni bil li v samostanu nad sedem dolgih let? In zdaj zna govoriti, kar mogel ni popred! . . . Počasi govore si razbremenjuje vest . . . O dneh preteklih burnih — oj dolga je povest! Povest o škofu svetem — Stanislav mu ime — Ki z mečem on je nekdaj prcbodel mu srce ... * In ko je na Osojah napočil tretji zor, Mrtvaške pesmi v cerkvi menihov pel je zbor. Na sredi cerkve v krsti je hlapec nemi spal; Za njega v plašču črnem opat je mašo bral. Pel mašo oča Tenho in molil je tako: «<=Globočja ljubezen je moja za tč!>> In dalje po jezeru čolnič letf. V objetji on ljubico svojo drži. »Glej, zvezde prisvitajo že nad goro ■■■ -««A nadeje zvezde za naju ne bd»■■•> . . «0 jezero, voda globoka, čuj! Iz tajnih globin pa ti nama svetuj !> Iz jezera sliši se bajen šepet: »Nikar ne obupajta v cvetu let! «Bol vajino zroč jaz že samo trpim; Najboljše, da vaju kar jaz poročim. »V dnu mojem kristalen se dviga oltar; Tam v roke si sežeta, tam za vsegdar! »Nevesta, ti venec iz lilij doboš; Pirii starejšina povodnji bo mož. «In svatovske pesmi duhov nebroj Na trstovo piščal bo piskal nocoj. "Sto vil bo na svatbi, sto belih družic Plešočih krog vaju raj radostnih lic . . .» In slušata, slušata jezera svet -Premami valov ja vabljivi šepet! t- # Že zarja jutranja vrhove zlati, Ob jezeru ribič pa ribe lovi. Lovi in lovi ... in gledi, tedaj: Njih dvoje priplava baš predenj na kraji Iz dna že dospela sta s svatbe bila Od rož, trav povodnjih ovita še vsa. Našli so rokopise. Iskali po prašnih arhivih, Po cerkvah sp že, po gradeh, Iskali ])o knjižnicah starih, Pod strehami in po kleteh. Preiskana vsa je dežela, Prebrskan vsak kot, premetan: Želenih nikjer rokopisov, Let dolgih ves trud je zaman! A star učenjak se zamisli, Kazalec ob čelo upre, Ob čelo zgubančeno resno — Svetuje jim mož govore: «In vendar jih moramo najti, Svedoke preslavnih nam dnij, Pomnike kulture prastare In staromadjarske moči! < Turčin pobegnivši iz Bude Uplenil nam mnog je zaklad, Odnesel listine je stare, Velim vam, s seboj v — Carigrad! • Tam biblije, pesmij cerkvenih Častiti trohni pergamen, Tam pesmi junaške so naše Iz kralja Matjaža vremen . . . »Svetinj naših starih poiskat Rad pojde pač vsak narodnjak" . . .» A v Stambul mi pet učenjakov Odpelje že bliskovni vlak. Vse knjižnice odpre jim sultan, Zakladnice vse na stežaj: «Tu šare bo morda kaj vaše . . . No, Allah sam sreče vam daj!»' In iščejo, iščejo dolgo, Pretaknjen vsak kot, premetan: Zelenih nikjer rokopisov! Tu tudi ves trud bo zaman? Pa iščejo, iščejo dalje: Pod prašnim koranom prikrit Leži pergamenast tu svitek . . . Listini dve — nadeje svit! Kdo pisal ta pismena krasna ? Kak jezik na listih je teh? Glej, glagolske črke ... a jezik Slovanski na pismih obeh! Na jednem podpisan kralj srbski, In Milutin mu je ime; Na drugem podpisan ban Hrvoj . . . A našli so samo ti dve! Lirske in epske poezije. Vojakova nevesta. «Jednajsta z lin ura brni, Sen noče na trudne oči . . . Oh, jutri že bom poročena! Prisegel si mi, se zaklel, Črez leto dnij bodeš me vzel -In jutri bom drugemu žena! «Do zarje še čakam na te. 0 pridi, o pridi po me! Prodana sem, rok je pretekel . . .» ««Hoj, ljubica, ti še bediš? Pri oknu odprtem sediš . . . Glej, prišel sem, kakor sem rekel! ««Le hitro, le hitro z menoj! Nemiren vran iskri je moj, Pekcčc, nestrpno rezgeče; Se predno zapoje kokdt, Končana bo najina pot . . . Sčip sveti, roj zvezd se leskeče. ««Prijahal sem z daljnjih poljan. Tam včeraj bil boj je končan 1 Tej, kak smo jih bili, sovrage! Od carja v dar hiško dobil, Kdor hrabro sc tam je boril; I jaz jo imam v spomin zmage . ««Le k meni na konja . . . tako! V naročaj mi sedi . . . lepo! Z rokama vrani mi ovij se! Telo toplo tvoje — o slast! — Ugaslo mi vžiga spet strast, Ne mara še kri oživi se.»» »Konjič tvoj mi dirja ko piši Oh, kam, oh kam z manoj letiš Čez ravni, čez hribe, čez reke?» - ««Le tiho, le tiho, dekle! Mi jašemo samo lete Cez brezdna v skok brezi zapreke »In daleč še domek je tvoj?» ««Sred polja tam, tam za goroj!» »In lepa je izbica pirna?» — ««Prelepa je izbica ta — Prostora za naju oba; Obširna ni, ali je mirna." «Obraz tvoj, oh, bled je ko zid!» »»To dela, veš, mesečev svit, Ki celo noč že me obseva!»» — «Poljub tvoj je mrzel ko led!» — »»Hladi me viharni moj let . . . Pa ti me ogrevaj, ti deva!»» < Zakaj me ne gledaš? Mižiš! Kaj videti me ne želiš, Neveste udane ti, zveste ?» — ««0h, rad bi te gledal — oči Pretežek pa sen mi teži; Utrujen od dolge sem ceste.»» «In vedno naprej in naprej! Kdaj konec že ježi bo tej Cez hribe, čez reke, potoke? Cuj jok in stok gorskih vetrov, Laj psov in skovikanje sov! Kje sva in kje kraj je poroke ?» ««Oj, ljubica, kaj te je strah?»» — < Kak strah me bo v tvojih rokah? Sčip sveti in zvezde gorijo.» — ««Ne boj se, nikar se ne boj! Prisegel sem, ženin sem tvoj; Koj prideva, koj v domačijo!«* «Ti neseš na kraj me sveta!» — ««Ne, v polji tu že sva doma; Zid glej okrog hiše tam moje! Kar črčzenj skočiva! . . . vran, hop! Tu hiša je moja, moj — grob . . . Tu moje domovje in — tvoje.»» lOO Mea Kulpa!» Kaj baha se Hasan paša? On kristjane oponaša: «Mca culpa — mea Kulpa!« Tam, kjer Sava Kulpo pije, Tabor turški polje krije. Nad šatori poleg Siska Polumesec, glej, se bliska. Sred ostroga šator krasen, Pod šatorom pir je glasen. Hasan paša god praznuje, Zmag sijajnih se raduje. Gostom pravi, beseduje: »Hej, junaki, vince pijte! Korana se mar bojite? < Allah sam je vino vstvaril, Nam v veselje ga podaril. < Bil menih benediktinski, Znal moliti sem latinski. TOI Zdaj molitve so mi bitvc, Druge zabil sem molitve. «Danes pomnim le še eno, Kratko, ali preiskreno. «Ko končana dnes bo bitev, Staro molil bom molitev: Mea cul pa — mea Kulpa! > . . . ««Brž na noge, v boj na Sisek! Džaur bliža se ko blisek. >» — Memi-beg pred pašo plane, To mu reče . . . nem obstane Ni še noč na Kulpo pala, Bitev že se je končala. Čuj, s Hrvatom sredi Siska Brat Slovenec tika, vriska. Teče Kulpa vsa krvava Hasan paša mrtev plava. Sred tovaršev naokoli, Sred mrličev Hasan moli: < Mea Kulpa — mea culpal* Zimska idila. Drsijo pisane sani Po cesti, prav posred vasi. A kraj vasf ob cesti tam Stoji županov beli hram. Kolovrati opoludne Vrtijo v izbi se trije. »Poglej te lepe tam sani!> Predica prva govori. ««Še lepši črni je konjič*.* — Oglasi drugi se deklic. «»Vpletenih v grivo, glej, cvetov In pisanih ima trakov.'« Pred pragom obstoje sani — V obraz zardi domača hči. Do bujnih nedrij bolj in bolj Poveša glavico nizdol. Kaj danes kar po vrsti se Nit trga ji mej prsti se ? Pa res! Ta nit, ta sitna nit! — Njen v hišo stopi snubec Vid. Herkulov kip. Po trgu atenskem od kraja do kraja Poet Philaleth se počasi sprehaja. Pred Ilerkula kipom nakrat obstoji, Z rokama na hrbtu junaka motri. «Kaj gledaš zamišljen na kip ti tak<5?» Znan glas zazveni mu od zadi v uho. Glej, kakor bi vzrasel bil baš izpod tal, Sofist Misaleth poleg njega je stal, Prisiljeno-sladko se držal, smehljal.« <•. «A tebi se ta ne dopada heroj ?»» — Na Herkula pesnik pokaže z rokdj ««Ta močna, visoka, junaška postava, Ta krasna, resnobna in moška ta glava! Glej, vrat ima silen ko mlad kako v bik, Te prsi so prave možatosti lik! In kij, ki ga roka mu jaka drži, Sofistom opasen bi bil, se mi zdi. — Polbog po pravici od pet do temena, Pač slavnega vreden zares je imena! Kip ta, pre, iz samega brona je vlit; A čuda, motrim spomenik že cel čas — No brona ne vidim, — kje neki je skrit? Pred saboj le Ilerkula vidim tu jaz!>> »Ne veš, da ves bron se je v kip spremenil Ta hip, ko umetnik je Herkula vlil?> ««Izvrstno povedal si zdaj, MisalethU» Po strani pogleda sofista poet. ««V gimnaziju včeraj jaz pesem sem bral, In ti med slušatelji tudi si stal; Se veš, kaj mi včeraj bil tam si dejal P Ko pesem «Sokrdtova smrt » sem pročital, Da v njej idealov ni, si mi očital! Ti, tele učeno, si videl le to, Kak Sokratu čašo podajo v roko, Kako on izpije jo vso brez strahu. Čeprav smrtonosni otrov je na dnu. Ti videl potem si, kak mirno umira, Kako on oči na vse veke zapira; Prijatelje žalostne videl okrog, Njih videl si solze in slišal si jok . . . Vse videl si v pesmi podrobno, vse, vse - Zakaj ideala nikakega ne ? Zato, ker bron sam se je v kip spremenil Ta hip, ko umetnik je Herkula viil! . . . Ljubezen do svete resnice velika - ■ Sokrdtova smrt> je nje plastična slika. Resnica nad vse! — to je svet ideal, Ki v zgodbi vpodobil se je, ko kristal . . . Razumeš sedaj, ti prijatelj sofist. Da vsak realist je res — idealist?" —vf?— Perunov žrec. Nad Odroj pesmi orijo se svete, Odmevajo široko naokrog; Nad Odroj hrast košat stoji na griču, Pod hrastom spet Penin časti se bog. Vse pisano po tratah danes ljudstva! Kdaj toliko bilcS ga že je tod? Hej, Trdoslav, častiti starejšina, Lehkd ponosen si na krasni god! Do pasa brada siva žrecu pada, Prek pleč vise mu kodri belih las; Pred žrtvenik slovesno stopa z dari Daruje Trdoslav bogti na glas: »Penin srebrnoglavi, zlatobradi, Ti car sveta, ti poglavar bogov! O, vsprcjmi zadnjikrat od nas ti danes Ta dim oskromnih naših tu darov! »Žrtvujemo pšeničnega ti hleba, Žrtvujemo golobov mladih par; Gori ljubezen zate v srcih naših, Ko tu pred taboj ognja večni žar . . . «A ti, Penin, nas morda več ne ljubiš! Glej! že so tu sovragi naši . . . Spiš? Zakaj ne vržeš vanje strel ognjenih? Zakaj jih z gromom v beg ne zapodiš? . . .» Leskeče sulic gozd se v solnčnih žarkih, To vojske bliža se številne roj: Pred vojskoj pa koraka zmagonosno Z vis6kim križem v rokah temni voj. »Umolkni, pes paganski!» z golim mečem Na žreca tu vladika zakriči — »Vse križu že Obddrije se klanja, Ustavljaš mu jedini še se ti! »Krstit vi morate zdaj vsi se dati! O, kolika pač sreča to za vas! A kdor ne da se, ta — umreti mora: Cesarja Otona je strog ukaz . . . »Krst ali smrt! Izvolite sami si!> A Trdoslav in ljudstvo kliče: »»Smrt! — Ljubezni vera Kristova ni vaša, Ne vera prava, nego pekla srd! ««Krščanstva vi ne širite med nami, Vi širite germansko le oblast; Le zemlje naše gladni ste in žejni, Te zemlje svete, ki je naša last . . .»> Zajet s Sloveni svojimi od vojske, Zajet že Trdoslav je krog in krog . . . Gorje ti, stari žrec! Gorje ti, ljudstvo! Gorje, Perun ti zdaj, veliki bog! Kaj, dob stoletni, stresaš veje svoje? Kako bolestno listje ti šumi. Mar čutiš sam tragedijo krvavo, Ki v senci tvoji sveti se vrši? Glej, na oltar Peninov glavo svojo Polaga prvi Trdoslav pod meč . . . Za njim tritisoč bratov, sester pade — Tritisoč v raji je mučencev več. Poslednja straža. Po tlaku stopa strog in mrk, Visi mu ivje z brade z brk. 1/. svetlih doli pa dvoran, Odmeva godbe šum glasan. Glavar posadke, general, Meščanom daje pir in bal. Šampanjec peni se, kipi, Sto parov v plesu se vrti. Ah, kaj vrti se v lesku sveč Polnagih nedrij, golih pleč! . . . Hej, lep je tudi zunaj ples! Divja od zemlje do nebes. Plesalka burja je gospa In s snegom pleše in divja. A on sred metežev, vetrov Palačo straži krog voglov. IIO Poslednja straža je nocoj -Odpust dobi že jutri svoj! Čim bolj pred jutrom gine noč, Tem jačja je viharjev moč. Mraz brije do mozga kostij, Po žilah kri se ledeni. In on po straži gor in dol Koraka zmrzel že napol. A vroče bije mu sreč, Vse misli mu na jug letč; Na jug, v domači solnčni kraj, Kjer zime ljute ni sedaj. In jutri pojde že domov, Povrne se pod rojstni krov! Naj vihra, sneg razsajata, Okrog palače rajata! Kaj mar mu žametov, snega! On že je tam . . . doma, doma. Pod oknom spet nocoj stoji, Nevesti svoji zre v oči. Ah, južna noč, prelestna ta! Razkošen vetrič le pihlja . . . - In ko zašije beli dan, Privedeni svatov ti pred stan . . .» Dani se . . . Cuj, veselja hrum, Poskočne godbe burni šum! A to v palači ples šumi! Pred vrati pa vojak stoji. Ob puško v zametu oprt Stoji na straži mrtev, trd. ~7» Ponočna p6tnica. Po nebu ščip plava, Sumi, šumi Drava . . . «Prepelji, brodnik, me takoj! Oh, meni mudi se; In predno zdani se, Mi daleč je priti nocoj.« Po nebu ščip plava, Sumi, šumi Drava . . . Črez reko čoln črni leti. A potnica pozna, Velika in grozna Z brodnikom v njem tiho sedi. «Tel6 ko kost suho Zavijaš v rjuho; Mrtvašk iz ust diše ti puh! Pod čelom prikrita Dva oglja gorita . . . Živ človek si, ali si duh?« ««Kaj znoj si otiraš? Kaj v me se oziraš? Naprej, naprej tiraj svoj čoln! . epslte poezije. 113 In žena vzravna se, Glej, veča se, rase — -Ves čoln že je skoro je poln. Po nebu ščip plava, Šumi, šumi Drava . . . Pri bregu! Čoln butne na kraj . . . »Kdo tujka si grozna? O, potnica pozna, Brodnino odštej mi sedaj! ««Za manoj smrt bleda, Puščoba in beda, Strah, stok in drget pred menoj! Kdo tvoja sem druga? Ime mi je — kuga! Nocoj grem na desni breg tvoj! c«V vsak dom se odpravim, Ljudi vse podavim . . . A tebi naj milost storim! Ne boš čul vpijočih In gledal ne mročih -Zdaj prvega tebe vmorim!»> Bajka o odprtem nebu. Tam ob vrtni ograji stoji on ž njoj. »Glej, kak veder ta kresni je večer nocoj!« ««Ali veš, kaj nocoj se na nebu godi? Pomniš bajko slovensko iz starih dnij ? ««Na trenutke nocoj se nam odpre nebo -O presrečen je človek, ki vidi vse to! ««On v tem hipu pregleda nebesa do dna, Vidi angeljev trume in vidi Boga. "Vso krasoto, vse čare presvetih nebes, Vso svetlobo nadzemsko on vidi zares. "In učaka naj srečnež še sto let makar, On odprtih nebes ne pozabi nikdar. "Naj prerdma vsa mesta on križem sveta, Iz spomina ne zgine mu slika neba. "In četudi na veke pogubljen bi bil, Na nebo bi spomin mu trpljenje hladil. »«A lc temu, kdor veruje v srcu trdno, Na nocojšnji se večer odpira nebo . . .»» »Od mladostnih že nisem več veroval let — Zdaj v nocojšnjo ti bajko jaz verujem spet. »Da, jaz verujem, dekle . . . Roko mi podaj! Pa naj gledam! Gotovo mi odpre se raj. »Da, že vidim, že vidim! . . .•> «»Oh, kje, povej, kje ?»» «Res, že vidim — kakd se nebesa dele" . . . »In sedaj vse nebd mi odprto stoji . . . Bog ljubezni na zlatem prestolu sedi. »Sredi svetega raja carujc ta bog In razkošje ti bajno vse vidim okrog. «To od kamenčkov žlahtnih leskeče se vse In od biserov samih bleskeče se vse . . . «Na desnici bog srečo pri sebi ima, Na levici pa nadeja mu se smehlja . . . »Glej, in angelji vence iz rožic pleto In pa himne o blaženstvu svete poj 6 ...» < «Kjč tam gori to vidiš ? Naj vidim jaz, naj!» » — »Saj v očeh le tu tvojih jaz vidim ta rajU —'T-— Balada o sv. Martinu. Uh, kaka zima! Sto volkov! Nocoj ne pridem živ pod krov. Kako ti ščip z nebes se smeješ! Le škoda, da kar nič ne greješ. A kod, Boštjan, si zašel, kod ? Nemara to ni prava pot . . . Sneg mete . . . ostra sapa piše . . . In krog in krog nobene hiše! Pač! nekaj tukaj-Ic stoji . . . Kapelica je — se mi zdi. Kapela svetega Martina, Patrona ljubega mi vina! Da nisem ga tako rad pil, Nocoj bi tukaj ne nočil . . . A ti, svetnik, mi ne zameri, Ce tožim ti . . . pri moji veri! Veš, imel kočo svoje dni Se lepšo jaz sem, nego ti. Zdaj ni več moja tam na Griči Prodali so mi jo beriči. In zdaj razcapan je berač In bos ko gos Boštjan, kovač. Vsak pes oblaja me na cesti . . Glej, od mrazu se moram tresti. A ti se zime ne bojiš, Vsak dan obleko tu deliš. Se mene s plaščem zdaj ogrni, Ce treba, Bog ti ga povrni! Ne sekaj z mečem ga črez pol! Daj celega, saj ves sem gol! TakcS . . . tako! Kako se sveti! Oh, škoda ž njim se je odeti . Od pet do vrata ves je zlat . . Da ne bi vzel ga kak mi tat! Ljudje od pragov nas podijo — Svetniki še za nas skrbijo. Kožuhe moli skopcem žrd, A nago naše je telo . . . Kakd me greje! . . . Naj počijem, V tvoj plašč ovit tu v kot se skrijem . In ko zasvital se je dan Bil zmrznil je berač Boštjan. Natanova prikazen. Nepremično tu sedi že dolgo, Ves utopljen v mračne misli svoje. Pesmi krasne, verze togcpolnc Jeremije, pevca in preroka Pel nocoj je zopet ginjen starec. In te pesmi mu šume po glavi, In tč pesmi mu zvene še v duši; S strun skrivnostnih tam nekje v dnu srca Jeremija še odmeva čudno . . . Utihnile zdavnaj orgije glasne, Utihnile pevcev pesmi svete. Vsa odišla srenja od večernic, Tiho vse po svnagogi stari. Vse pogasil sveče že je sluga, Vse pogasil ter zaklenil vrata. Tam v svetilki le srebrni spredaj Sredi templja dol viseči s stropa Večna luč še ni ugasla slaba. Tam trepeče višnjev še plamcnček, Razsvetljuje mystično hram božji, Osvetljuje v klopi glavo sivo, Sivo glavo Natana, rabina. Oh, ti Natan t lepoj beloj bradoj! Sam, tako si sam na svetu, je-li? Zcno Rahel si pokopal davno, Razkropila križem svet se deca . . . Sam si, sam ostal z Jchovoj svojim, Z njim le, ž njim se pogovarjaš v templji . . . Nad glavoj mu luč brli v svetilki. Ves zamaknjen kvišku gleda Natan. In podprši glavo si z rokama, V polutcmi toži poluglasno: «0 Jehova sveti in pravični! Ne zameri mislij mi predrznih, Ne zameri vprašanj mi pregrešnih! Cital knjig sem mnogo že učenih In oziral se okrog po svetu: Narod vsak, kar ti si jih ustvaril, Domovino ima ljubo svojo. Oh, zak&j baš narod tvoj izbrani, Oh, zakaj baš Izrael tvoj verni Domovine nima skupne svoje? Po vsem svetu blodi ljudstvo naše, Med narddi tujimi živimo, Brez pastirja ovce razpršene ...» Nad glavoj še luč gori v svetilki. V težkih mislih Natan gleda prčd-se, Težko trudno že podpira glavo. Klone v dlanih mu čim dalje niže . . . Glej! svetilka z bledoj večnoj lučjo -Čudo jc-li ž njoj se zdaj zgodilo? Razsvetljena vsa je svnagoga, Razsvetljena kakor ob večerih, Kadar zakon sveti v njej se čita, Kadar psalmi pevajo se divni. Niso sveče bele po lestencih, Ne svetilke, ki tako gorijo Nadnaravne luči so, nebeške: A prižgali so jih Kerubimi, Kerubimi, sveti Serafimi. Gleda Natan kvišku to svetlobo, To prikazen bajno, čudapolno: Glej, razgrinja raj se mu v višavi! V raji vidi — o, jc-li mogoče? - V raji, kar pod stropom svnagoge Vidi rabbi stare tri očake; Abraham je, Izak, Jakob gori, Na oblaku zlatem vsi sedijo! Gladi brado Abraham si dolgo, Gladi brado, rabbija tolaži: < Kaj žaluješ, Natan ti pobožni? Tožbe tvoje slišali smo vroče, Prišle v raj so k nam gor skoz oblake, Slišal sAm jih je Jehova tudi Pa po meni ti takc'>-le pravi: Domovine nimate, vzdihuješ, Domovine svoje, Natan ljubi ? Vse dobi se za denar na svetu! Bogatejši kdo pa je tam doli, Nego tvoji so rojaki, bratec? Ves svet dolžen vam je, kakor čujem, Ves svet vaš je — domovina vaša!» Sluša, gleda Natan Abrahama, V blaženstvu se koplje prebudi se Jutro svita že se skozi okna. Osvoboditeljica sužnjeva. Zaman! Izhoda ni nikjer. Zaklenjena železna dver. Cemii spet misel o svobodi? Kaj spet se mi po glavi blodi ? Ujčt, zaprt vse žive dni . . . Ne, nade več nobene ni! Zakrivil grozno sem krivico: Ha, ha! Govoril sem resnico. Zato tu živ sem pokopan, Kot suženj v spone ukovan?! Ni solnce naj ne sije robu! Pa res! Kaj treba luči v — grobu! No, v večni temi vsaj ne vem, Kak dolgo že sem v robstvu tem . . . O solnca božja luč! Priroda! Ljudje, življenje in svoboda! Zeleni gozdi, vrtov cvet! Ljubezen . . . Borba . . . Živi svet! Kdo sliši tožbe samotarja? Jek roga se mi, odgovarja . . . O, da imam nadzemsko moč! Razgnal bi s&m ta mrak, to noč; Razmeknil tote bi zidove, In stri železne bi okove! . . . «Svoboden! Vstani! Za menoj! Jaz rešila te bom nocoj!» — ««Prikazen, kdd si svetla, jasna? O vila bela, bajnokrasna? Mnog videl kdaj sem ženski čar — Miline takšne še nikdar! O, dobro došlo te pozdravljam, Iz duše dna te blagoslavljam! Kako si našla k meni pot, Prijateljica ti? Odkod ?»■> »Trpinov vseh sem jaz resnica, Nesrečnikom sem tolažnica. Ni ran, ki jih ne zvračim jaz, Prinašam boli vsaki spas. Najtežje zlomim jaz okove In osvobojam vse robove. Naj zdaj še tebi dam poljub Takoj te mine ves obup! » Poljub na ustnih njen začuti! In kakor da ima peruti! In z rok in nog na okomig Vsa teža pade spon, verig! In čudna slast srce mu vnema, Ko žena krepko ga objema. In tam na vratih, glej, na mah Brez ključev jenjal je zapah. Odprta na stežaj so vrata . . . «Z menoj! Svoboda vabi zlata! Za nama svet verig, okov, Pred nama boljši svet, ves nov . . .» Za roko rahlo ven k svobodi In luči ona sužnja vodi. Spet diha božji sveži zrak, Kako legak mu je korak! Že zarja rdi tam za gorami . . . On v ječi mrtev spi na slami. Zakaj je v brlogu nastal nemir. O, to vam jc tuljenje, vpitje in vik, Rjovenje in drenje, renčanje! Ves večer, v noč pozno že divji ta krik, To lajanje, to godrnjanje! Črez hrib in plan jek se razlega, V goščave najdalj nje že sega. In predno preteče čas polunoči, Po vseh se brlogih vzbudijo zveri. In v smelih in jadernih skokih Iz temnih dobrav, Prek jarkov, prepadov globokih Iz vročih puščav Ko čudne ponočne pošasti Priskače zverjad, prilomasti. To šum je in hrum je in hrup, Ko vse leti nekam na kup! «Odkod pač nemir ta nocojšnji prihaja ?» Vse išče usodnega tistega kraja. ««Tu!»» osel pokaže prekrasen brlog, Obdan od skalovja okrog in okrog . . < A vzroka nemiru še vendar ne vemo; Najboljše, da v jamo pogledat pač gremo!» In mahoma vsa radovedna zverjad Spusti se po rovih, ovinkih v prepad. Z modrine nebesne veselo ščip sije -Kak diven prizor se v ponoru odkrije! Na trati stojita tu mizi jim dve; Volk, medved, lisjak tam za prvoj sede. Z večerjoj bogatoj se ravno mastijo, Oh, kakšne jedi na tej mizi dišijo! Tu praženih vidiš kapunov, praset, Koštrunov, puranov in tolstih telet; Na krožniku tam velikanskem pa plava V maščobi pečena kar cela jim krava. In kaj je tu kruha, na stote potic In tort in še drugih brezimnih slaščic! In vinca iz čaš ne pijo ti gospodi -Za žejo na mizi stoje trije sodi . . . Za mizoj tam drugoj pa zajec sedi. Ne trohe jedi pred njim videti ni! Na mizo gosposko se lačen ozira, Pa miga z ušesi in — sline požira. In gleda zverjad le-ta čudni prizor, Šcpeče med saboj strmeči ves zbor: «1, kaka v brlogu je totem navada? Trije tu so siti, a jeden tam strada!« I,irske in epske poezije. 129 9 A 6sel pred mizo se prvo postavi Pa trem veseljakom zariga in pravi: »Izvrstno, pač bratci, godi sc vam trem, Razkošnosti večje na svetu ne vem! Hej, kakšno življenje, oh, vi Sybariti! Kaj niste do grla pijani in siti ? Zakaj torej lajanje to in ta krik? Zakaj to renčanje in tuljenje, vik? . . .» Za hip pri omizji osuplost in molk'. < Gospoda!« sedaj oglasi se sam volk - < Oh, mi smo možje trijč mirni, spravljivi, Nemira nocojšnjega nismo mi krivi! Kriv hrupa je zajec, naš sobrložan; Pri jedi nas moti vso noč in ves dan! Vsak mesec mu vržemo jedno drobtino, Ker jedno ž njim skupno imamo očino, Ker vsi smo kristjani in bratje smo vsi, Ker vežejo nanj nas ljubezni vezi. A kdo bi verjel nam, kakd je mož siten! Želodec je zajcev že kar nenasiten! Pomislite, kakšen je to požeruh: V dneh petih pojedel je on že pet muh! A ni zadovoljen njegov še želodec; K nam hodi beračit nadležni ta godec Ter pravi, da sveto pravico ima, Da hrana jednaka ko nam se mu da . . . Od nekod nocoj je k nam padla lesnika: Pojesti jo — zajca pohotnost zamika! Lesnika je naša! — To bil je hud boj! Zdaj veste, zakaj je tak hrup bil nocoj . . .» ««Ha-ha!»» na ves glas se na td grohotaje Zverina sosedna zbeži na vse kraje. ■ 31 9* Tujega goslarja poslednja pesem. Zapoj nam pesem novo, Življenja goslim daj! Za kratek čas veselo Popevko zaigraj! »Globoko v duši moji Zakleta pesem spi; A kaj bi šel jo drami t ? Naj spi do konca dnij! »Kdor mož je, bolečine Najhujše nosi nem; Ne kaže jih po svetu, Ne kaže jih ljudem. »O domovini svoji Naj gosti bi začel? O narodovi sreči V slovd bi vam zapel ? »Ne prašajte, kje narod Nesrečni moj živi, Kako o domovini Popevka se glasi . . . »Izzvenite mi strune, Umolkni ti moj spev! Poslednje pesmi tiho Izgubi se odmev 1» Bazarska parabola. Kakor ul pa hrumi in šumi spet Stambulski veliki bazar; Skozi streho stekleno vanj pada Poldnevncga solnca žar. Sredi ulice dolge in tesne Tam Ahmet svoj dučan ima, Dragocenosti svetle prodaje, Prelestne reči iz zlata. Toda danes le redkokak kupec Pri njem se gredoč pomudi. Na preprogi trgovec na podu S prijateljem starim sedi. Cigarete kadita vonjivc Za kratek čas znanca tako, In pa kavo vmes pijeta črno Ter menita to se in td . . . «Da, moj Ahmet«, modruje prijatelj, Pihnivši v zrak siv kolobar, «1 življenje je naše, ti pravim, Baš takšen-le pisan bazar! > ««I življenje? Da! Vabi, ponuja, Češ: ,kupi si, česar želiš!' A za vse to je plačati drago, Ničesar zastonj ne dobiš. —»» < Za medice kozarec — grenčice Izpiti je čašo do dna; Za veselja, za vžitka hip kratek Pogosto daš mero gorja. —» ««Za vse nadeje svetle in solnčne Življenje zahteva kup drag: To prevare so britke, kaj ne da? In zmot, razočaranj je mrak. —»» < Če dosegel z naporom si, trudom In v znoji obraza kak vspeh Da ne zruši se, kar si si vzgradil, Srce ti zato je v skrbeh. —» « ««Smrt!»» zavpije car Ivan Vasiljevič. In priplava oblak mu na čelo črn, Izpod njega zabliska se blisk na blisk In zašvigajo strele zlovešče že . . . ««Smrt Tatarju! Tako ukazujem car jaz! Oh, opričniki vi, lenuhi vi! Tam po Moskvi ves dan mi pohajate In brez dela ob oglih postajate; In zastonj mar vi jeste moj beli hleb? In popivate vince zamorsko zastonj ? Kar lovit, lovit hitro Tatarja vsi, Ulovivši ga, koj ga obesite!»» Izpred carja že plane opričnikov roj, Prepiraje se in suvaje se, Kdo iž njih pač bi prvi Tatarja ujel . . A kazak Afanasij Sjemjonovič Se pred carjem stoji, — stoji, govori: < Oh, junak si, car Ivan Vasiljevič! Ne velevaj loviti Tatarja tam! Saj Tatar — si ti, Ivan Vasiljevič, Ti, utrgal si rožo mi, ljubico, Ti ukral mi Natašo, nevesto, si!» Pegaz in osel. Leti, leti Pegaz ko ptič nad zcmljoj, S ponosnimi krili, s ponosnoj glavoj; Griva po vetru mu plove, Bliskajo mu se podkdve. Nad poljem, nad kmečki tja dvor prileti, Za dvorom tam ozka ograja stoji; Osat prebujno v njej rase, Osel v ograji se pase. K tlom težko od mislij poveša glavo, Vmes včasi pobožno pogleda v nebo . . . Mirno takd bi se žilo — Pegazov ko bi ne bilo! Čim kterega kdaj on nad saboj uzre, Ves besen vam vsakikrat kvišku se vspne; Jezno z ušesoma miga — <=I-a, i-i, a-a!» riga . . . In ozre se Pegaz na zemljo, na dvor, Ugleda spet danes ta smešni prizor; Pa se ustavi v višavi, Reče oslčtu in pravi: M° «Če jaz bi htel tebi približati se, Sam moral do tal bi ponižati se . . . Tebe bi glava bolela — Čast pa bi moja trpela! ««Ne vidiš li jih čudes?!»» — in svetnik Roke na vse strani tu razprostira -««Ne vidiš . . . videl nisi še jih, kralj? Vse polno, kamor se oko ozira! ««Poglej ta svet vesoljni na okrog! Razumeš moč, ki ga vzdržava, vlada ? Razumeš moč, ki kaže zvezdam tir? Veš, kaj je ta priroda večno mlada? ««Poglej najmanjšo bilko ti na tleh, Poglej te palme, velika drevesa! Oglej si mravljo, leva si oglej Pa slona, ki na hoji tla pretresa! «< Razumeš, kralj, to večno moč rasti, To voljo dvigajočo vse življenje? Razumeš raznoličnost med stvarmi? Razumeš to umiranje, rojenje? ««Cvet lotosov že videl kdaj si, kralj? Po poljih cvetke gledal si cvetoče? Ta pestri čilim tisočerih boj! Razumeš ti, kako je to mogoče? « Titus Marcus. < Izkopali spet novih so čudes ? Kaj ležalo je spet pod zemljoj ? — Kdor po cesti prihaja, vprašuje, Radovednežev veča se broj. Mrgoli jih vse črno kopačev, Tla kopali za letni so grad . . . Dnes pod krampom, motikoj, lopa Nov zabliska povsod se zaklad! Učenjaki pa modri iz mesta Po globini že brskajo tej, Izkopinc pobirajo drage, Poneso jih s seboj za muzej. Glej tu prstanov, fibul, uhanov, Krasoticam bogatim nakras! Tam črepinjc ležijo — oh škoda! Preumetno obslikanih vaz. Tu denarjev je bronastih lonec, Starodavni koval jih je Rim; Zrjavel leži meč tam iz jekla; Kdo li pasal, boril se je ž njim? Tam na strani med peskom in prodom Soji stene po konci še kos; Kaj pomenjajo pisane freske? Triumfatorski nekak je voz. Tu malik leži marmornat — ženska! Kdo odbil ji je roki obe ? Občuduj idealno to glavo! Ali videl že lepše si kje? Glej, tam v kotu kopač pa je s krampom Ob kamnit sarkofag zdaj zadel! TITVS MARCVS napis na pokrovu A čegav pod njim prah in pepel ? «Kd6 je ta, ki v tem grobu počiva ?» Vsi ugibljejo, nihče ne ve. Stopi starec zdaj tuj k sarkofagu Pa neznano tam čita ime. Na visoko gorjačo popotno Stas opira si sključeni svoj; Kak zgubančeno lice je temno! Kje na svetu tak nosijo kroj ? Do pasu visi brada mu siva, Zbrav srebrnih črez pleča mu las; Ves zamišljen v napis je na rakvi . . . Tu vzjasni se mu mračni obraz! I.irske in epske poezije. 161 n • Tite Marce! . . . Oh, tu sem te našel! Kje so dnevi pač tisti sedaj, Ko pri čaši sva vinca sedela Tam . . . tam v Rimu ponosnem nekdaj! • Pomniš krčmo ob Tibcro nizko? Tam sva shajala dan se na dan: Tam falernec je tekel najslajši, Tam prelep sva mnog sanjala san. »Kje sedaj je, ki nama je stregla, Crnolasa krčmarjeva hči ? Kje so ode, ki tam si jih zlagal Na čarobne ti njene oči? «Iz avgurov lažnivih, neumnih Kakšne norce si, bratec, tam bril! V epigramih preslanih neštetih Na sleparje svoj žolč si izlil. »Kaka vselej pa bila je gneča, Kadar sužnikom pesmi si bral! Da navdušenje kočo podere, Jaz že včasi sem skoro se bal. »In najhujša je bila satira, Na Caligulo ki si jo spel; Poezije, sarkazma vrhunec . . . Poštenjake vse ž njoj si razvnel. - Koljkor verzov — strel toljko si metal Na trinoga ko Zevs iz neba, Prerokoval zatirancem dobo, Ko izgine tiranstvo s sveta. »Kdaj izpolni preroštvo se tvoje? Osemnajst sto jaz čakam že let Pa ti tragikomedijo gledam — Zgodovino naziva jo svet. < Sem kako si, tovariš, zablddil? Mar pregnal te je Cezarjev srd? Domovina tu morda je tvoja Med barbari, kjer srečal si smrt? . . . «Tite Marce moj, blagor pač tebi! Ti pokoja že našel si raj; Kdaj ga najde prijatelj tvoj stari -Ahasverus, popotnik, o kdaj?« Caligulove igrače. Rogov nebroj trobi črez plan in črez hrib In v solncu se bliskajo sulice, meči . . . Po polji za Rimom, kar vidi oko, Armade se mešajo v pisani gneči. Hej, Caesar Caligula, dobre si volje! Tvoj, je-li, današnji pa zopet je dan? --Na griču razpel si je šator svoj senčni Pa gleda vojaštva tam polno ravan. Pri cezarju ves je častiti senat, Patricijev vrsta je dolga prispela; In žen pod šatorom zbran rimskih je cvet. In pevcev in godcev tu družba vesela. Na bitvah, napadih in metežih bojnih Napasel Caligula si je oči; Od radosti duša sedaj se mu smeje, Od blaženstva srce mu v prsih kipi . . . Pokrite so mize, obeda je čas. K pojedini piskajo sladke piščalke. In v žile gre vino, divja bakhanal; Pred cčzarjem plešejo nage plesalke . . . A tam po ravnini podijo se polki, Pehaje se z bojnimi stroji ves dan . . . Za mizoj sred orgij pod belim šatorom Caligula dremlje napol že pijan . . . Star žrec, glej, iz Rima prijašc navzgor! Pred cčzarjem suhega osla ustavi: «Mir s taboj in Jupiter, svetli vladar! ■> Z globokim poklonom Caliguli pravi. »Poslušal rogov sem trobljenje že dolgo . . . In smilil se narod mi rimski je naš! Od pluga odganjaš ti sam mu ratarje, A lačnim Rimljanom sam kruha ne daš! «Ječi pod vojaštva bremenom ves Rim, Ječi vsa obširna že rimska država . . . Kaj vdov in sirot te proklinja vsak dan! Kaj ljudstev zbok tebe tam v revščini tava! «Dovolj že se dolgo ti vadiš za vojsko! Kateri nam sosed pokoja ne d&? . . . Vsak dan kleče prosim tam v tempelj i Marta, Očine sovrage naj v prah potepta! ...» ««0 saneta simplicitas! Ha-ha-ha-ha! > Na ves glas Caligula se zagrohoče . . . ««Ti mislil nemara si, o modrijan! Na boje z barbari pripravljam se vroče? ««Ah, kaj še! Kaj mar domovina je meni! Za bedo Rimljanov kaj brigam se jaz! Ne veš, da zabavati le se mi čemo? Kako pa bi dolgi pregnali si čas? <«Dolgčas nam pri polnih je mizah vsak dan, Dolgčas je nelačni želodec si pasti; Utrudi se petja in godbe uho . . . Dolgčas vsak dan piti ljubezni je slasti! ««Po svoje zabava se vsak na tem svetu, Izbira igrače po svoje si vsak . . . S čim krati naj čas imperator si rimski? Glej, naša igrača — ha-ha! — je vojak'! «»Igrača krdela so pestra okrdg, Vrteča po poljih se nam za zabavo; Igrača orožja je svetlega blesk, Igrača, ki nam pospešuje prebavo. »»Igrača prijetna nam igre so bojne, Le paša očem ves umetni ta boj; V zabavo nam mišic moč, kit je vojaških, V zabavo nam golo njih trud je in znoj . . . »»Zabava ljudij so nam muke, njih stok; Zabava sirot in vdov solze nam prava; Igrača nam polkov življenje in smrt . . . Ha! ves svet ustvarjen je, da nas zabava! "Vse, vse zarad nas! I, čermi pa je ljudstvom? Ce ne zarad nas, da igramo se ž njim?! Če nam ne v zabavo — čermi so Rimljani? Čermi vsi bogovi, vi žreci, ves Rim ? . . . <'«Pa še kako radi zabavajo nas! Čeprav že tri dni brez jedij so, pijače, Igrajo še vojsko junaki mi tam, Veseli, da žive so moje igrače! "Vesčl je Italec in Grk in Hispanec, Na sužnost je svojo ponosen German In Scit in Ilir in Panonec in Galec; Vesela igrača je nam Egipčan . . . "Zabavajte cezarje svoje, ha-ha! Najvišji namen vaš je — naša zabava! Četudi poginete vsi od gladii, Makari vsa rimska razpade država! . . . <«Na, starec — pij čašo falernca penečo! Na moje jo zdravje zdaj, modrec, izpij! Caligula božji ti sam jo ponuja . . . Pij! Nočeš? . . . Kaj ljudstvo, ha-ha! teskrbi?»» 'T* Sveti ogenj. »Tebe, sveti ogenj, sina Ahure Mazde, slavimo.* — •Blagor možu, ki te vedno neti in čuval* — «Daj, o sveti ogenj, duši moji modrosti in moškega poguma, delavnosti ter vstrajnosti!* — «Ognja tvojega močnega si mi želimo, o Ormazd!* Avesta: Vispered VIII, 21; Khorda - Avesta XI, 4; Yacna LXI, 9-12; Khorda-Avesta XI, 7. Kaj prigoclilo v Balkhu se je lepem? Meščanom čitaš na obrazih strah. Sovražnik morda bliža se zidovom? Po ulicah postopa narod plah. Bazar je prazen danes. Kupcev ni. Trgovec se s trgovcem pogovarja Polglasno, tiho in osuplo zroč, Pa odhajaje dučan svoj zatvarja. Tja na svetišče Ormazdovo krasno, Tja kaže ljudstvo žalostno z rokoj; Od ust do ust gre glas: «Na žrtveniku Ugasnil sveti ogenj je nocoj! «Gorjč! Osveta pride iz nebes, Obraz svoj Ormazd zdaj od nas obrne; A ves Iran podjarmi Ahriman, Vse polovi nas v mreže svoje črne!« Čim dalje več ljudij je pred svetiščem; Vse bega križem, kakor brez glave. I žrecev vidiš v oblačilih belih; V obupnosti si ruvajo lase. «Kd6 izmed nas nesreče tč je kriv?« Tu svečenik očita svečeniku; — ««Ko ti z Avestoj v rokah si zaspal, Ugasnil ogenj je na žrtveniku!»» . . . A hkratu vse utihne. Zarathustra, Glej, prerok mladi sredi njih stoji . . . «Ne bojte, bratje, se bogov, ne bojte!« Z mogočnim glasom modrec govori. •Nesreče ni nikake! Ogenj nov V svetišču pač lehko se spet zaneti; Gorje pa vam, če v prsih vaših kdaj, Če tam ugasnil ogenj bi vam sveti! «Ta ogenj, bratje, se ne kuri z lesom, Na kamnatem oltarji ne gori; Ne čuvajo nam ognja tega drugi — Mi čuvati ga moramo sami! - Bolj, ko tam ogenj tempelj Ormazdov Naš ogenj dušo greje, razsvetljuje; A v duši, kjer ugasnil je, tam mrak In mraz — smrt sama tam kraljuje. «0, plamen za resnico in pravico Naj v duši ne ugasne vam nikdar! Za dom, za narod, za svobodo zlatu Vam v prsih vedno gori sveti žari* 17. i Pramloča. Teče Ganga, reka sveta. Tam živi ob bregu Kandu V gaji senčnem, gaji temnem; Sto let tam že samotar i. I Irana so mu korenine In pijača je studenec. Postel, kamor truden lega, Pod drevesom mah je mehki. Trikrat vsak dan stopa h Gangi, V vodi sveti se umivat; Koplje se in pere grehe; Moli, posti, pokori se. Družba ptičev so mu zbori, Ki poj6 mu pesmi sladke; Z njimi peva Brahmi himne, Premišljuje stvarstva tajne. Kar uganka drugim temna. To ko dan je Kandu svetlo; Ve življenja vzrok in konec, Ko na dlani gleda večnost . . . S kailaškc gore doli Zrd bogovi na svetnika, Zrd na Kanda in — boje se, Da v svetosti prekosi jih! -Kak opasnost odvrniti?« -Posvetuje bog se z bogom, flrum potihne po nebesih Odpre Indra usta modra: «Kje si biser naš, Pramloča? Kje si rajskih vil kraljica? Hitro plavaj dol na Gango Pa obišči tam svetnika!« In Pramloča splava h Kandu, Vsa prelestna in čarobna; Vede čita baš brahmanec, V misli vtopljen je globoke . . . In četrti, mož mračen, nestalnih očij, Stopa k tronu iz temnega kota; Z mošnjoj v pesti ozira po zboru se plah, Brat nemara je to Iškarjota! «Ti si, Satan, moj vzor in ostaneš na vek; A moj bog — mošnja polna je zlata! Za denar prodam dušo ti svojo vsak hip, Prodam mater, očeta in brata! «Za denar ti prepričanje svoje prodam. < Kdo da več mi za čast in poštenje ? Ves značaj svoj na prodaj imam za denar; Kdo ga kupi ? Ni drag, sila cen je. «Za denar domovino bi svojo prodal -Žalibog, da je nimam nobene! — Za denar vse! Ljubezen je moja denar, Denar strast, ki po svetu me žene . . .» Kdo pa zdaj se tam rine bahato naprej ? Turban zelen čepi mu na glavi. Nekak derviš nemara čudak bode ta . . . Poklonivši se Satanu, pravi: »Veličanstvo! Ni daleč več konec sveta! Cislo znamenj zloveščih množi se: Oh, iz teme k svetlobi čim dalje, tem več Sili, trudi in peha ljudij se! »O, kako prevelika luč smrtnim očem, Ta spoznanja strup dušam škoduje! Blagodejna le tema je, pravimo mi, Toda svet tega zdaj ne veruje! I.irske in epske poezije. 177 1 a »Le nazaj, nazaj, v blažene čase nazaj, Ko grmade so svete plamtele! In ko žrtve so misli svobodne na njih Bogu v slavo proklete gorele! »Takšno ljubimo luč in tak pojem je naš O napredku, duševni svobodi . . . Ne ostavljaj nas, Lucifer-solncc, nikar! Navdihuj, ideal, nas in vodi! ...» Vse molči po dvorani. Le tu, tam kak vzdih. «Vidim«, Satan sam odpre zdaj usta -»Seme moje ni palo na skalnata tla In življenje ni njiva mi pusta. »Bratje milil Do solz ste genili me dnes, Saj izpoved vsa vaša mi priča, Da učenci res pridni vi moji ste vsi; Boga ljubite menj, ko hudiča! »Nesposoben sem, vidim, vzor biti še vaš, Biti mojster vam, biti voditelj: Prekosili v modrosti že daleč ste me; Več učenec že zna, ko učitelj. »Ostarel sem. Preživel že zdavnaj sem se, ln brez smisla je dalje živeti; -V roke vaše izročam pa z mirnoj vestjo Poslej misijo svojo na sveti! -Nadaljujte jo vestno!...» Kdo pozno še zdaj Zasopihan v dvorano basa se ? «Kan devete dežele!« šepeče ves zbor -»Tolst in debel ko pustno je prase!« . . . <=Ne zameri!« pred Satanom kan govori -«A pomisli ti, kaka daljava! In skrbij imam toliko tamkaj doma . . . Sam ne vem, kje stoji že mi glava. »Domovine me sreča neskončno skrbi. Noč in dan, oh, po glavi mi hodi! Socijalni problem že rešujem več let . . . No, poslušaj, a potlej sam sodi! »Grad prekrasen sezidal za harem sem svoj; Tristo rožic v njem živih cveti mi! Na vsem vzhodu ne najdeš ti lepših nikjer; 1 [arem dela velike skrbi mi. «In konjušnica nova in pasji hlev nov -To oboje se baš dokončuje —, Dve palači ponosni! Poddanik noben V hišah lepših nikjer ne stanuje. »Karavane vsak dan mi iz vseh pokrajin V grad donašajo danj in darove; Kam poshraniti vse? Kak zapraviti vse ? To skrbi dan na dan so mi nove. «Vsa Deveta dežela na tabora dva Ncjcdnaka se modro deli ti: V tabor večji berače sem gladne nagnal, V manjšem sami bogatci so siti. »Jaz na strani bogatcev seveda stojim, Njč le z milostjo svojoj podpiram; Hej, pri njih je veselje! Zabave vsak dan! Siromake čemerne preziram. «Da veselja berači ne motijo nam, In zabave da bolj so nam varne -Oh, to dela največjih mi vsak dan skrbij! — V vsaki vasi dam gradit vojarne . . . Po načelih jaz tvojih visokih tako Za očino delujem, — a čuda! Nehvaležno mi ljudstvo za mojo je skrb — Ne priznava mi mojega truda! »Zadovoljni robovi več niso z menoj, Godrnjanje se širi usodno, Vse otresa verige ... na svoje noge Hoče vstati, hoditi svobodno. »O nekakih krivicah berači kriče, To vsakdanja je njihova pesem! Kaj pravica je — tega v resnici ne vem; Kar živim, o njej sanjal še nesem. »Milijoni umirajo, pre, od gladii, Jeli kruha bi radi, a ni ga! Jaz sem sit. Ce poddanik je lačen kje kak, No, kaj mene, povej mi! to briga ? »Domovina, glej, meni na srcu leži, Skrb za njo že ne daje mi spati . . . Socijalni problem jaz razumem — kaj ne ? Kdo bi mogel ga drug razvozlati?* . . . Dolgo Satan na tihem že se je smejal, Ko reforme mu kan je razlagal; Sedaj vstane na tronu s poslednjoj močjo —-I, kako bi se dalje premagal ? In drže se za trebuh grohoče tako, Da dvorana bobni in se stresa; Vsi smejo se ž njim vred (a nekterih je strah) In pred smehom maše si ušesa. Zdaj omahne — o groza! — telebne na tla, Stresla peklu sta strop se in streha . . . Mrtev Satan leži; oh, ne gane se več. Pala kap mu je menda od smeha. Legenda o zlati roži. (Pripoveduje star samotar.) Umrl že sem bil in — prebudil se spet. Kdo ve, kaj mej tem pač preteklo je let? Svet kazal je precej spremenjeno lice, Odpravil nektere je stare krivice. Človeštvu dan svital se lepši je, nov; Menj bilo trinogov, menj bilo robov. In teme poslednje pogubne in klete Bežale s sveta so pred solncem prosvete . . . Tam v Rimu je vladal baš papež Paskal, Svetnik, modrijan in pa original. S predhodnikov svojih navadoj soglasno Vlit dal i on *ro$o kreposti* je krasno. Iz suhega zlata zlatar jo je vlil, Zvenčečih cekinov je vanjo stopil. Cvetove tri roža je draga imela; Dišava iz čaš ji umetna puhtela . . . »Katera kraljica jo letos dobi? Kateri pač rožo Paskal podari? «Katera je krdnanka letos bo vredna?> Ugiblje vsa Roma zeld radovedna. »Kreposti nagrado kateri naj dam? V zadrego v resnici sem spravil se sam! »Kateri?« — to papež vsak dan premišljuje, Ozira po svetu v dežele se tuje. »Veliki reči sta svetost in krepost! Oboje dandanes velika redkost. «Pa, kaj bi kreposti iskal le v višavah! Poglejmo, ni najti je tudi v — nižavah ? »Vijolice skrite najrajše cveto, Ne najde lehkd jih površno oko. «Sam Kristus zahajal med ljud je preprosti; Sred njega najčešče je našel krepostij . . ,* V teh mislih sprehaja Paskal se nek dan Po Rimu, v predmestjih okrog nespoznan. Tam, koder že cesta iz mesta sc vije, Pod senčnim kostanjem na klopi počije. Pred njim pa na cesti tej dela težak. Med njima pomčnek razprede se tak: «1, revež sem, revež! Zaslužim le jesti, Ce tddi potim po ves dan se na cesti. «No kruh, ki prislužim ga sam si trdo, Mi tekne; uživam ga z mirnoj vestjo. • V predmestji živi tam mi žena-družica, A ona se trudi kot pridna perica. »Takd-le je bilo ... da! Mlad kavalir Uničiti htel mi je srečo in mir . . . • »Zapusti moža — ji je rekel — berača! In tvoja bo v Rimu najlepša palača! «»Bogastvo sijajno, ki jaz ga imam, Ce k meni pobegneš — vse, vse ti rad dam. ««V kočiji vozila se bodeš grofica, Ne boš več prezirana, revna perica. »»Tvoj krasni obraz in prelestni tvoj stas -To ni za težake! Oh, to je za nas!»» »A ona? Se z mesta vam ni se gonila! Pred nosom mu drugkrat je dver zaklenila. «Lep fant vam Antonio Costa baš ni — In vender mi taka-le roža cveti!» Poldan je po Rimu zdaj ravno zvonilo; Prinesla je delavcu žena kosilo. Obsenčen od smolnatočrnih ji las Se papežu zdi se Madonnin obraz. A drugi dan poslal je «rošo kreposti* V predmestje oddaljeno — delavki Costi. Kaznovani paša. (187*.) < Prav ti je, o Muktar paša, Da pokaral te je sultan! Ker sovražiš nas Armence, Vselej braniš samo Turke. Ves pristran si in krivičen! Kri je tekla že v potokih, Koder roka tvoja sega - Oh, armenska kri nedolžna! . . . Vse pravice vživaj Turek, A nikakih ne Armenec! Moslem sit, mi vsak dan lačni To je geslo tvoje kleto! .Sultan daleč, a visoko Allah biva vsevedoči' — S tem si vspaval vest si črno . . . Motil si se, motil si se! Ni umrla še pravica! Zdaj pokaral te je sultan, In prestavljen boš za kazen . . . Prav ti je, o paša Muktar! > Oh, kak ljudstvo veseli se V Erzerumu po vseh cestah! ... Po zidovih čita danes Sultanov na ves glas ferman: < Paša karan in odstavljen!« »Muktar karan in odstavljen!« Govore po vseh kavarnah, In razglaša se po cerkvah ln oznanja z minaretov. Vsa armenska omladina Od zanosa skače, uka; Vesti skoro ni verjeti — Mar zgodilo se je čudo? Starec mnog še maje z glavoj, Z glavoj sivoj in — odkima; Sam gre gledat ferman beli, Sam na trg tja grč ga citat . . Res je! Prišla je osveta! In krvnik naš kaznovan je, Hudo karan in premeščen . . . Živel sultan! Slava, slava!« V kdnaku pa, sredi mesta, Pir šumi pri paši šumen. Od tovaršev tam poslavlja Žalostnih se paša Muktar. Vsa je polna jih sobana Gostov svetlih, činovnikov; Kaj je paš in hodž in šejhov, Miiftijev in mujezinov, Valijev in kajmakanov, Kadijev za dolgoj mizoj! Težka, težka je ločitev In slovesa grenka ura! Gost vsak stiska paši roko, Govorijo mu s sočutjem: < Allah sveti potolaži, Muktar blagi, srce tvoje! On moči ti daj, poguma, Da preneseš kazen strogo! Vsem se smiliš, vsem se smiliš Nam prijatelj, ljubi stari! I v prognanstvu pota tvoja Blagoslavljaj dobri Allah! > Molk in žalost . . . Tukaj, tamkaj Solza kaka se utrne, Po junaškem steče licu, Kane v brado, kane v brke. Vstane paša — in lokavo Gostom svojim se namuzne. List lisjak jim čita skriven . . . Kaj mu tajno piše sultan ? Ljubi paša, Muktar paša! Ne zameri, ne zameri, Da pokaral sem te javno! Mene srce je bolelo. Jaz se čisto s taboj strinjam, Kar počenjaš, odobravam; Sprejmi hvalo mojo tiho! Kaj Armencev meni mari, Ce makari vse pobiješ! Toda — tisto javno mnenje Vpilo je, saj veš, in vpilo, Spravilo me res v zadrego . . . O, pri bradi Mohameda! Kakor preje še te ljubim. Kaj ne veš, da «vrana vrani . . . ?» Naj stori to Turek Turku! ? Pridi v Stambul brez odloga! Ti zaslužiš mesto višje: Za ministra ti si rojen — Imenujem te vezirjem!* Bajramska legenda. Pri turbanu turban, fes . . . pisana gneča! Lestenci razlivajo lučij nebroj. Noč v veliki džamiji v Mekki je sveti Prečaral spet bajram v dan bajen nocoj. Ti Allah le veš, iz katerih pač krajev Prispeli ti romarji tvoji so vsi! Sedaj so tu, kamor jih klical je prerok, In zdi se jim — sam on med njimi stoji. Na leči zaprl črnobradi je imam Baš knjigo prerokovo, sveti koran; In že priklonivši se vernikom resno Po stopnicah stopa, izgine jim v stran. Slovesno zvenela je sura za suroj Iz žrečevih ust po svetišču okrog; O blaženstvu rajskem nocoj jim je čital . . . Pravičen si, Allah, sodnik pa si strog! Pač diven po smrti raj svojcem obetaš, O Mohamed! Srečen, kdor vanj je vsprejet! Po vrtih posedajo senčnih, cvetočih, A streže jim zbor črnookih deklet . . . Glej, tu razdrli se gnetoča se tolpa! Mlad romar se rine naprej med ljudmi; Popčnja po stopnicah že se na lečo, Na leči neznanec stoji — govori: Naš Mohamed dobri se moti, o bratje! Raj svoj on uživa sam v večnosti naj! Ne šele po smrti, na dnem tam svetu —• Ze tukaj imeti mi čemo svoj raj! »Ljubimo se, bratje, tu, dokler živimo! In v raj si prestvarimo svet ta sami! Ljubezen — to sredstvo čarovno je sveto, Ki zemljo v najlepši nam raj spremeni. • O, takrat že sreče pozemcljske solnce Ne bo na izbrancev sijalo le broj; Krivice brat delal ne bode več bratu, Utihnil na svetu krvavi bo boj. »Ljubezen rodila svobodo bo zlato, Ne bo več sramotnih verig in okov; Vsi, kar nas svet nosi, le bratje in sestre . . . Ne bo več trinogov, ne bo več robov! »Zavidal nas prerok v nebesih bo svojih, Na svet bo z rajani sam želel nazaj; Tu vživali lepša mi bomo nebesa -Vsa zemlja že sama resničen bo raj! »Tako mi je pravil doma neki Anglež .'.'.» Tu velik po džamiji vstal je nemir, In dalje on, žal, govoriti ni mogel; Med rdmarji rasel je hrup in prepir. Tu strinjali so se z govornikom smelim In ploskali mislim njegovim na glas; A tam krivoverca ga zmerjali drugi; »Odpadniki* mi kričali jezni v obraz . . . Star derviš naredil zmešnjavi je konec. H govorniku tiho se bil je popel, Sočutno pogledal v oči mu je žive, Sočutno za roko ga desno prijel: »Z mendj, z menoj, sinko, na zrak in k počitku! Bolan si, moj ljubi! Kaj ne da, bolan? Pot daljnja, opasnosti razne na poti . . . Da, pdjva na zrak iz soparice v strant» Grešnik. Noč. V koči samotni nad Gangoj Skrivnostno še baklja gori. Na podu sedijo menihi; Sam Buddha med njimi stoji. Napol razsvetljeni obrazi Zamišljeno gledajo v tla. Vse tiho . . . Možje so ti, misliš, Iz onega prišli sveta. »No, bratje* — pretrga molk Buddh «Kdo ve še med vami kak greh ? Zdaj vprašam vas v tretjič in zadnjič Spovedali vsi ste se vseh ? »Gorje mu, kdor madež prikril bi, Zamdlčal na vesti bi kaj! Nikoli se ne bi posvetil, Ne vnišel v nirvane bi raj. — I,irske in epske poe/ije »93 »Nobeden se več ne oglasi? Obred že je sveti končan? . . . > Se jeden! . . . Učenec Ambattha, Pred Buddho tja stopi skesan: »Grešil sem, prcvzvišcni mojster! Grešil sem hudo, prehudo; Kako naj odkrijem ti krivdo ? V dnu duše me peče zelo . . .» »»Ne boj se! Kaj bil bi pač storil? Zavedla te vroča je kri ? Pogledal — kaj ne? -— pregloboko Mladenki si kaki v oči? — »Jaz mislil sem, o prečastiti! Sam mislil sem, s svojoj glavoj! Življenja uganko sam htel je Pronikniti smelo duh moj. »Vsemira uzroku in svrhi Prodreti sem skušal do dna; Premišljal rad sam sem, pogosto, Razvoj in postanek sveta. «Resnici pogledati v lice Sem s svojimi želel očmi, Iskati z razumom je svojim Od mladih hrepenel sem dnij. «In mislij poletu nikoli Ograj jaz ne stavim, ne mej . . . Po veri brahmanov to greh je, Kar delal, žal, jaz sem doslej. «Kar v Vedah je pisano svetih, To misliti človek le sme! Ne globlje, ne više, ne dalje . . . Kdor misli drugače — gorje!» Le redko smejal se je Buddha, Sedaj nasmehlja se sladko, Začudeno gleda učenca, Smehljaje mu pravi tako: «Čermi pač nam vsakemu svojo Bog Brahma bi glavo bil dal? Čemu bi nam duha luč sveto Tam z lučjo bil svojoj prižgal?! Cemu imaš nogi? — da hodiš! Za delo ti dvoje je rok: Z razumom pa v glavi ti misliš . . . A misliti zrni le še bog! «Cim bolj ti sam misliš svobodno, Tem bolj si podoben — bogii, Tem bolj približuješ se Brahmi . . . Le misli zato brez strahu! «Le misli, Ambattha preljubi! Le dalje ves svet premišljuj! Da misliti greh bi bil morda Brahmanom tega ne veruj N Po pravici. Na str. 58. mora v 4, strofi na koncu 2. verza stati snu na koncu 4. verza pa dnu. Na str. 99. črtaj v 8, strofi 3. verz tako-le : Ki celo že noč ttte odseva h» Na str. 106. mora na koncu predzadnjega verza (za hesedoj sofist) stati seveda vejica (,) Na str. 110. mora v 1. sirofe 2. verzu za besedoj brade stati tudi vejica {,) Na str. 16?. mora v 2. strofi, v 1. verzu zgoraj stali ob Tiberi {ne: ob Tibero). Na str. 192. mora v 2. strofi, v 4. verzu zgoraj stati mu (ne: mi). 196 A00000077192A