Zvezdi dve ...
Zvezdi dve sta, zvezdi zlati                 Pa dobi tam v zibki dete
vztrepetali,                                             luna bleda . . .
v temno globočino pali ...                  V očka detetu pogleda . . .
Luna pa, njih dobra mati,                   Cvetkam daje sporočilo,
izgubljenki                                             ptičkam v gnezdi:
išče v žalosti pregrenki . . .                  »Zopet (mam svoji zvezdi!
Vpraša skrbno drobne cvete,               Detece ima jih milo
ptičke v gnezdi:                                    zvezdi moji,
»Kje sta, kje sta moji zvezdi?«          Ima dve očesci svoji! ...«
Fran Žgur