___ 361 ------ Naši dopisi. Iz Rusije 19. okt. —tj. — Papirnata vojska panger-manizma s alavjanstvom se še vedno nadaljuje. Bero-linski časopisi, kakor oficijozni tako tudi svobodni, vedo še mnogo pripovedovati o Bismarkovem „triumfuu na Dunaji. Ta „triumf" morda ni tako velikansk, kakor ga Berolinci rišejo, vendar gotovo je , da se Bis-mark in s praznimi rokami vrnil z Dunaja. Kakošni ------ 362 ------ bodo posledki Bismarkove politike za Avstrijo, če se jej ona ne odreče, kaže tudi tuje časopisje, posebno angleško ni francosko. Kdor se želi o tem podučiti, naj čita posebno angitski torijski „Standart" in francoski legitimistieni časopis ,,Soleil". Ne more se reči, da bi bil Bismarkov ,,triumf" Rusijo posebno vznemiril; ruski časopisi so odgovorili, kakor se spodobi, pa brez posebne razdraženosti in brez surovih groz. Rusija dovolj hladnokrvno čaka, kaj se bo iz A n dr assv-Bi s-markovega dima pokazalo: bo li res slavjanoger-manski požar, ali pa le smešni „puf". — Raji kakor o političnem dimu, naj danes častnim čitateijem „Novic" nekaj druzega iz Rusije povem. Po poslednji vojski je v Rusiji veselo oživelo trgovsko in fa briško gibanje. Statistične dokaze bom priobčil ,,Novicam" okoli novega leta, ko bo vlada izdala dotična sporočila za celo leto. Za zdaj naj zadostuje omenili, da imenovano gibanje je vnelo silo polemiko med slavjam filsko in liberalno stranjo. Libtra.ci trdijo, da to gibanje je ,,nevarna narodna bolezen", podobna mrzlici, katere posledek bo še hujši kakor v Nemčiji po francoski vojski in da bo tak „krah", ka-korsen je bii dunajski pred 7 leti; zdravilo proti tej bolezni, trdijo ooi, da je edino povišanje menjičnih kur-sov s pomočjo vnanjega posojila v zlatu. Siavjauoti i pa so nasprotnega mnenja. Oni dokazujejo, da oživ-ijeoje trgovske in fabrične delavnosti, katere poslednja leta pred zadnjo vojsko skoraj ni bilo čutiti, je živ dokaz, da narod in državljanski stroj ruski je popolnem sposoben ,,živeti svojim ž.vijenjem" in da tujega ziata mu ni treba iskati, ne posojilnega ne po vojski nagrab-ijenega, razen zlata, ki ga Rusija dobiva iz svojih rudnikov ter prejemije izza granice za svoje naturalne in manufaktume pridelke. Da je taka ekonomična politika najboljša, imamo dokaze na zabodu. Nemčija je bila pred francosko vojsko bogata, kakor Francija, a še ni preteklo deset let po vojski, in uže so zginili francoski milijardi iz nemških žepov nazaj v Francijo, kakor kafra v zrak. Rusija naj tedaj, če je treba koga posnemati, raji posnema delavno Francijo, kakor roparsko „Bismarkovo Germanijo". Da imajo prav, sklicujejo se slavjanofili ne samo na statistične date, ampak tudi na javno mnenje in na besede strokovnjakov, to je „kupeČesko-promišljenih komitetov" (trgovsko-obrtniške zbornice) in na finančnega ministra. Ta minister je namreč poslednje tri mesece pcpotoval po vsi evropski Rusiji ter je obiskal vsa veča trgovska in obit-nijska mesta. Posebno važni so njegovi govori v trgov-sko-obrtnijških zbornicah v Njižnjem Novgorodu in v Moskvi. V „Njižojemu je on med drugim rekel tole: ,,Tukaj pri vas in na poti k vam sem imel priložnost, binko pogledati na domače proizvodstvo in pogovoriti s predataviteljami trgovine in cbrtnije. Nadejal sem se mnogega, a vse tisto, kar sem uže na poti k vam videl (posebno v Ribensku, Ivanovem, Voznesenskem, Suji) in kar tukaj pri vas vidim, je daleč preseglo vse moje nade. Z vero v Rusijo sem prejel blagoslovljenje cesarja, ko me je blagovoljno imenoval finančnega ministra. Ta vera ni oslabela nikdar niti na minuto; ne ljudje, ne zgodovina poslednjih let je ni mogla omajati, al tukaj na Volgi in na njenih bregovih, ko gledam ročno, gibko, marljivo, veselo delajoči narod, ko gledam na kipečo delavnost fabrik in zavodov, na cvetočo trgovino, je moja vera v Rusijo se bolj okrepela. Zdaj, ko mi vsi vidimo, s kakimi orjaškimi koraki gre Rusija naprej, vedno naprej uže 25 let carstvanja našega ljubljenega gospodarja Aleksandra Nikolajiča, vedno naprej po vseh potih narodnega razvitja, preispolnuje naša srca radost in nada. Nadaljujte, gospoda, delajte, pro-izvodite, kupčujte v miru in pokoju, ne poslušajte brez- pokojnih govoric rovarjev in čenč lažnjivib prorokov". *) V iMoskvi pa na ogovor predsednika ,,kupečesko-promi-šljenega komiteta", ki je prav iz srca slavjancfilom govoru, je odgovoril minister med drugim ta-ko: „Na vašo pomoč se bom vselej naslanjal, vasi sveti mi bodo vselej jako dragi, in kako so mi koristni, o tem sem se na sedanjem popotovanji po Rusiji do dobrega prepričal.. Videl sem, kako dela obrtniška Rusija, videl sem, kako se ona razvija, kako mnogoobrazna in svojeobrazoa je ona v svojih mogočnih projavljenjah, kako bogata je ona glede bodočnosti. A tudi zdaj nimamo ničesa obžalovati; ni ne uboga taka dežela, koja neposredno po vojski s stroški čez milijard rubijev je v stanu svoj proračun pokriti brez deficita, **) in se več, v kratki osemmesečni dobi je naša dežela pokriia dvojno domače posojilo s šest milijoni rubijev." (Dal. prih ) Trst 3. nov. (Poziv.) „Slavjansko podporno društvo" bode imelo v nedeljo 9. dne t. m. drugo glavno od-borovo sejo v gostilni pri „ogerskem kralju" (Hencelnu) na stari cesti. Začetek je ob 4. uri popoldan. — Ker v to sejo tudi udje morejo priti, zato se vljudno vabijo na obilo udeležbo, ker se bodo jako važne točke razpravljale. Odbor. Iz novomeškega okr. glavarstva 2. nov. (Krscansk svet.) V nekem kraji sem zapazil znamenje križa na grobu goved, ki jih je gospčska dala pobiti in zakopati. Križ je častitljivo znamenje našega rešenja po Kristu; zato je vernemu kristijanu nespodobno in tudi razžaijivo, podobo križa zlorabiti na živinskem grobu t Naj bi torej oni, ki imajo n&iog, zakopavati pobita goveda , nikjer ne postavljali križa v znamenje , da pod njim živinsko meso počiva. Križu se spodobi čast t Iz Metlike 31. okt — S kugo imamo vražjega posla, dozdaj padlih in pobitih glav 102, najzadnje so tolkli 28. dne t. m. v Se lih pri Semiču, sicer je vse mirno. Včeraj nam je pravil podžupan jastrebarski, da je naredil dr. Krištof v Jaški na Hrvatskem tabula raaa; pobil je vseh 292 glav. Iz Trave na Kočevskem 31. okt. — Pri novi volitvi županstva 12. dne okt. so bili izvoljeni: Janez Muhie za župana , Jožef Rajšel in Jožef Knaus pa za svetovalca. Iz Brig na Kočevskem. (Volitev županstva) za našo občino ie bila 4. t. m. Izvoljeni so oili: za župana Janez Veber, za svetova ca pa Pavel Pei tier in Jurij M a 1 n e r. Iz brdskega okraja 26. okf. (Sejm; škoda po zadnjem snegu; zaprtij a zarad goveje kuge; ne dajte se sleparjem voditi za nos!) Sv. Lukeža dan smo imeli v Lu-kovci sejro« Kakor po navadi culo se je mnogo tožeb zarad slabe kupčije zbog vedno večega pomanjkanja denarja. Posebno drobnica se je kaj slabo prodajala, med tem , ko je bila kaše 4 dni poprej (sv. Terezije dan) v Kamniku prav živahna kupčija za njo. — Cul si pa tudi skoraj povsod mnogo tožeb, koliko je zadnji sneg posebno po vrtih škod? napravil. Ce je bil količkaj boiji posestnik, že ee je slišalo, da mu je 100 gld. ali še več samo pri sadnih drevesih škode. Eoako se je tožilo, kako Jjudi tare, da morajo ravno zdaj noc in dan ob mejah stražiti zarad goveje kuge, ko se ljudem tolikanj mudi pospraviti jesenske sadeže, predno jih sneg zapade. Straženje je kaj ostro in natančno, kakor to že *) To je liberalnih ekonomično političnih doktrinerjev. Pis. **) Iz vladnih sporočil za letošnje leto je uže razvidno,, da stroški, če 8e ne zgodi kaj nenavadnega, ne bodo presegli proračuna, a dohodki bodo presegli proračun na nekoliko milijonov rubijev. Pis. -----363 ----- neradi povedo, ker jih je sram povedati, kako so se dali za noa vodti. Vaakako vse radovedno čaka, kaj spravi sodnijska preiskava o tem na dan. Iz Ljubljane, {h seje odb. družbe kmetijske), katera je pod predsedstvom barona Wurzbaeha bila v nedeljo, došlo je jjNovicam" sledeče poročilo. Razpravljalo se je pred vsem vprašanje: ali naj bode letos še kak občni zbor dražbe kmetijske, ker sta uže bila dva (meseca januarija eden, drugi pa meseca septembra)? Sklenilo seje, da ne, ako ue bi vladna rešitev one zadeve, ki se je razpravljala v izrednem občnem zboru septembra meseca (to je, da družba kmetijska prevzame opravila bivše c. k. deželne konjerejske komisije) zahtevala še enega zborovanja. Ako tega ne bo, bode na vsako stran bolj priložno, da so občni redni zbori maja meseca, ko milejše vreme olajša vnanjim družbenikom prihod v zbor. — Dr. Bleiweis poroča o obravnavah, ki jih je predsedstvo imelo 1) z gosp. Edvardom Šle-gelnom, ki po smrti goap. Sfcaleta prevzame učitelj-stvo podkovstva in nekaterih živinozdrav-niških naukov na tukajšnji podkovski in živino-zdravski šoli, in 2) z gosp. Vode-to m, da pod vodstvom odbornikov družbe kmetijske goap. Jož. Jeriča prevzame oskrbništvo družbinega vrta. Odbor je enoglasno sklenil, da oba imenovana gospoda stopita s 1. dnevom t. m. v svojo službo. Gosp. Šlegel, do-zdaj kovač in zdravnik v cesarski službi pri žebčarstvu v Selu pod Ljubljano, je na Dunaji v podkovski in ži-vinozdravski šoli dobil leta 1869. diplomo zdravniškega kovača in v tej lastnosti z veliko pohvalo služi od leta 1873. pri žebčarstvu v Selu. Ta c. kr. komanda mu daje spričaio izvrstno dobrega praktičnega kovača in izurjenega konjskega zdravnika, ki je uže tudi veliko zmožnost dokazal v podučevanji podkovstva, pa tudi z bolno živino opraviti imel. Gospod Slegel, ker tudi slovenski jezik razume, je bil po vsem prav sposoben spoznan za to, da službo ranjcega g. Skaleta pod istimi pogoji prevzame na tukajšnji podkovski in živinozdrav-ski šoli. Ker je pa ta šola leta 1848. od c. kr. mini-sterstva bila za javvno (očitno) šolo pripoznana, se imenovanje gosp. Slegel-na naznani ces. kr. mini-steratvu kmetijstva, c. k. deželni vladi kranjski, deželnemu odboru kranjskemu in pa mestnemu magistratu ljubljanskemu. Gosp. Vode pa, kakor gori rečeno, prevzame oskrbništvo družbinega vrta in vsega, kar se s tem strinja. Ooa stanujeta v šolski hiši na spodnjih Poljanah, in izročena jima je bila skrb vredbe dotičnih inventarov. Gosp. odbornik M urnik je bil napro-šen, to vredbo nadčuvati. — Odbor enoglasno izreka, da je predsedstvo prav storilo , da je prošnjo županov bohinjske Bistrice in Srednje vasi in pa načelnikov bohinjskih sirarakih zadrug, po c. k. okrajnem glavarstva radoljškem c. kr. deželni vladi, od te pa centralnemu odboru družbe kmetijske v presojo poslano, si. deželni vladi toplo priporočilo v ta namen, da bi se izvedeni g. Hitz vsaj še dve leti ohranil Bohinjcem za poduk in pomoč. — Po želji za blagor domačega kmetijstva iskreno vnetega viteza dr. Gutmansthala je sklenil odbor, po „Novicah'' uže večkrat razglašeni opomin za rad trtne uši vinorejcem našim ponoviti, da se nam še ta nadloga ne pritepe v deželo. — Pismo vodje deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu g. Dolenca, v katerem odboru naznanja, da prične svoje poučno potovanje po Dolenjskem uže ta teden tako, kakor je bilo v poslednjem listu , Novic" razglašeno, da začne podučevanje v Radečah in gre od tod naprej, vzame odbor na znanje z željo, da bi učitelj našel obilo uka-željnih slušateljev. — Načelnik izvršilnega odbora tako imenovanega ,,Agrartag a" (zbora avstrijskih družeb kmetijskih) na Dunaji poroča centralnemu odboru, da sila nevarna stvar sama po sebi zahteva. *) Posebno veliko govorice pa tu zdaj dela sodnijska preiskava zoper kmetakega „dohtarjak< in „copernika" Ostriženca iz češnjiške fare. Silno veliko nespametnih ljudi je že boje opeharil, in že več časa se je na-nj pazilo; pred kacimi 3 tedni pa se mu je zopet ena pripetila , ki ni skrita ostala. Predno povem, kaj se je prigodilo, naj opomnim, da posebno po zlatopoijski, češnjiški, tuhinjski in blago viški f*ri je gnjezdo kmetških „doktorjev" in ncopern:kovu. Vse ti ved6 oddeiati, pa tudi povedati, kdo je naredil, da krave mleka ne dajo, da pre-šiči krepajo , da se ne d& umesti, da kokoši ne nesč, da gospodinja ne more lepega kruha narediti ali da žena ne mara za moža in še veliko več druzega — sem ter tje res prav peklenskega. Najviši „gvavtniu copernik pa je menda v Lipljah v tuhinjski fan, ki ima velike „črne bukve", s katerimi hodi, kakor pravi, „hudiče" preganjat. Za njim pride pa menda precej Ostrižene c iz češnjiške fare. Ljudje pa so tolikanj neumni, da od vseh vetrov k tem sleparjem drve, donašaje jim lepe darove in druga plačila. Posebno radi dohajajo od Dobrave, Iga, Lasič, Dobrepolja, celo od Novega mesta, Trebnega, iz Stajarakega; zlasti so pa Korošci v tem pravi norci. — Pred kakimi 3 tedni pride iz Morav-škega nek mlad 251eten fant bolan k svoji žlahti k županovim na Vrhu v krašenski fari. Tu se mu brž po-skrbe zdravila pri Ostrižencu, županov sin jih tio-nese. A prva nič ne izdajo. Domači fant donese v drugič zdravila od Ostriženca, al ta imajo čuden nasledek. Bolnika začne gnati na oba konca, nazadnje pljuva kar kri in v 24 urah je mlad bolnik — mrlič. To vse izve c. kr. okrajna sodnija na Brdu menda po nekem tukajšnjih okrajnih zdravnikov. — Mrlič se sod-nijsko pregleda, na Cesnjice k Ostrižencu pa se žan-darmerijska patrola odpošlje, ki Ostrižencu vso njegovo lekarno z bukvami vred pobere. Glavnih copernskih bukev menda niso dobili, kakor se govori, — Ce ni to zopet le nova, izmišljena goljufija, da bi ljudje ne izgubili preveč zaupanja do njega, zvedši, da nima več coperniških bukev. Zdaj jim tiček menda ne bo ušel. Zlasti je naša žandarmerija jako pridua, da pride onim sleparjem do konca. Pripovedujejo se pa zdaj razne sleparije Ostriženčeve. Naj tu omenim le nekaterih. Nekdo pripoveduje, da je pri neki priliki pravil eden češnjiških zidarjev, Osredka^, o nekem možič&u, ki je došel od zagorske strani na Cešnjica k Ostrižencu, da bi dobil kako zdravilo, aii če je „narejeno", pomoči, ker se doma s ženo nista mogla zastopiti. Res, pravi mo-žiček, 6 goid. sem moral Ostrižencu plačati, pa je rekel, da bo gotovo tudi pomagalo. Drugi zopet pripoveduje, kako je lanBko leto pred božičem enkrat Ostri ženec iz lukovške pošte prišedši v štacuno odprl neko pismo, ter bahaje češnjiškemu krčmarju kazal 15 goid., ki jih je iz pisma vzel, češ, da mu iz Koroškega piše neka imenitna družina, naj hitro pride, da ozdravi nje bolno hči, kateri noben zdravnik pomagat ne ve. Res se je Oitriženec vozil nekaj časa na Koroško, ter sie-panl, al to pot, pravi nekdo, se mu je slabo poneslo. Nekoliko prič je bilo že zaslišanih. Precej težavno pa bo za 8odnijo zvedeti od ondotnih ljudi pravo, ker so več ali manj vražam udani, vsaj bilo je tako. Ostri-ženec pa je bil pri njih kot vražar velecenjen, od druge strani so se ga pa bali. Cujem, da je o tem oziru zdaj precej bolje. Oni pa, ki so se opehariti dali, pa tudi *) Prav, da bi se zlasti za ponočno straženje nastavili — ponočnjaki, ki nobeno noč pokoja ne daj'o. Ko bi pa celo noč, to je, po 12 ur na ponočni straži morali zmrzovati, bo ^e morebiti marsikdo spametoval in pozneje malo raj še noč sebi in tudi drugim v počitek obrnil. Pis. hode zbor se pričel 10. dne decembra, in da družba kmetijska posije svoje zastopnike v ta zbor ter svojima dvema nasvetoma morebiti doda se kak drug nasvet. Odbor je soglasno sklenil, zopet gosp. dr. Poklukarja in g. V. Pfeiferja prositi, da drage volje sprejmeta ta mandat, in po predlogu gosp. predsednika barona Wurzbacha pa je odbor sklenil dodati svojima prejšnjima predlogoma še ta predlog: naj bi „Agrartag" na to delal, da bi se moglo na poti politične gosposke sabraniti silovito oropanje tacih posestev, katerih gospodarji so na kant prišli, ker kazenska postava, kakor skušnje kažejo, tacib silovitosti ne zabranuje. (Konec prih.) — (Iz seje dežel, odbora 25. oktobra.) Sklenilo se je: deželnemu šolskemu svetu predlagati, da se vpelje v vse večrazredoe ljudske šole podučevanje nemščine kot učni predmet; — da se služba uradnega strežaja pri pomočni pjsarni deželnega odbora podeli mestnemu stražniku J. Selku; — da se mestnemu magistratu da 300 gold. za pogosten je vojakov domačega polka, ki pride iz Bosne in gre skozi Ljubljano v posadko na Dunaj ; — da se sprejm6 kot deželni štipendisti v deželno vino- in sadjerejsko šolo na Slapu: Kržao iz Radeč, Prinčič iz Vipave, Jakše iz Uršnih tel, Ambrožič iz nove Sušice in J. Peiko iz Škocijana. — Bralcem našim je znano, da je si. ministerstvo kmetijstva glavnemu odboru za obdelovanje ljubljanskega močvirja dovolilo, da se izvedenci pokličejo v posvet prihodnjih pravilnih močvirskih del in da se ti stroški poplačajo iz obresti močvirskega zaklada. Da pa se prišedšim izvedencem pripravi potrebno tehnično gradivo, sta se teh priprav po naročilu glavnega močvirskega odbora poprijela domača inženirja gosp. Ferd. Kiemenčič in pa gosp. Karol Potočnik, ki sta uže pričela niveliranje Ljubljanice nad Vrhniko. — Delovanje se je tedaj začelo, naj bi na korist močvircem in celi deželi srečno napredovalo! — „Wiener Ztg." nam je te dni oznanila sledeče premembe v nadzorstvu srednjih šol: Gosp. K. H o Iz i n-ger, dež. šolski nadzornik humanistiškim predmetom po sredojih šolah štajerskih in koroških, dejan je v pokoj, — gospod dr. Jan. Zindler, dež. šolski nadzornik v Gradci, ki je nadzoroval tudi realistiške predmete srednjim šolam kranjskim, izgubi to nadzorovanje; odslej bode nadzoroval humanistiške i n realistiške^ predmete po vseh srednjih in meščanskih šolah na Štajerskem in Koroškem. Namesto njega je gosp. Ernest Gnad, dež. šolski nadzornik v Trstu, postal nadzornik humanistiškim in realistiškim predmetom po vseh srednjih šolah na Kranjskem; poleg tega nadzoroval bode tudi humanistiške predmete vsem nemškim srednjim šolam na Primorskem. Te izpremembe nam Slovencem niso kar nič ugodne. Vprašamo: kako bode dr. Zindler, ki slovenščine čisto nič ne zna, mogel nadzorovati slovenski nauk po celjskih, ptujskih, mariborskih in celovških šolah? Iu kako bode g. Gnad, ki je tudi trd Nemec, s svojim nadzorovanjem izhajal pri nas na Kranjskem, v Gorici in v Paznu ? — In še nekaj! kakšen vik in krik je bil 1. 1871. po vsem liberalnem Izraelu, ko je bil minister Jireček prof. Šolarja imenoval za dež. šolskega nadzornika humanistiškim in realistiškim predmetom po vseh srednjih šolah kranjskih; vpili so, da je škandal, ako jezikoslovec Šolar (ki je bil pa izvrsten šoloik in pedagog) nadzoruje kemijo, fiziko prirodopis in matematiko in vpili so tako dolgo, da so spet zlogjasnega Vrečka pri vpili na Kraojsko in naposled g. Šolarja odpravili v Dalmacijo. In glejte, kaj 8e zgodi 5 let pozneje? — Pošljejo nam spet jezikoslovca Goada, da bode nadzoroval realistiške predmete, a samo s tem razločkom, da g. Šolar je bi — naše gore list, gosp. Gnad je nemški „schongei&t< in „beletrist". — Tako — bodi Bogu potoženo a ne mi nistru Stremajerju —napreduje naše šolstvo! — (O zadevah tukajšnje otroške bolnišnice) je bil 3C u. m. zbor upravništva in ustanovnikov in dobrotnikom te naprave, pri katerem se je zbralo več gospej, med njimi tudi blaga soproga našega c. k. gospoda deželnega predsednika. Sklenilo se je s 35 glasovi proti 5, da se^ zarad bolje vredbe postrežba in oskrbovanje v tej bolnišnici za eno leto v poskušnjo izroči u smilj enim sestram. — V čitalnični restavraciji bo v nedeljo zvečer veselica s petjem, godbo in loterijo, katere dohodek je namenjen za napravo zimske obleke ubogih učencev iu učenk. Ker je tedaj namen dobrodejen, se je tem bolj nadejati obile udeležbe, ker gospe, katere obleko oskrbujejo, imajo še nekoliko lanskega dolga poravnati. — Gosp. Kraszewski je dr. Jan. Bleiweisu, k* mu je o njegovi 501etnici književnega delovanja v imenu ,,Matice slovenske*4 čestital, poslal toplo zahvalo za prijazni spomin. — (Parizke fotografije slike na steklu) so nam zopet v Ljubljani na ogled postavljene. Pred dvema letoma, ko smo te^krasne slike krajev, mest, voda itd. iz Pariza, Rusije, Španije, Italije, Nemčije, Švajce, Turčije , Avstrije itd. prvikrat tukaj občudovali, smo jih bralcem našim toplo za ogled priporočali, reksi, da povrnemo vsacemu vstopnino, kdor ne bi bil čisto zadovoljen s tem, kar je videl. To obljubo jim tudi letoa ponavljamo z dostavkom , da se te zdaj za 16 številk pomnožene slike videti morejo od 10. ure dopoldne do 8. ure zvečer v Galletovi hiši na velikem trgu blizo mestne hiše; vstopnina znaša le 20 kr. — (Goveja kuga) je zdaj tudi v Št. Vidu nad Ljubljano. V hlevu mesarja Cirmana jo je komisija zapazila in eno bolno, drugo sumljivo govedo je s 27 ovcami vred pobiti dala; kako se je sem zatrosila, ni še za gotovo znano. Ves Št. Vid je po vojakih zaprt, zato vozniki, ki z Gorenjskega pridejo ali iz Ljubljane na Gorenjsko hočejo iti, ne smejo s&ozi vas, ampak druzih potov si iskati. ------ 36 4 -----