Vestnik meščanskih šol. JOSIP BRINAR: ClTANKA ZA MEŠČANSKE ŠOLE. III. del. Dokler so prehodni učni načrti. dokler se o le-teh posamezne šole šele posvetujek), kako jih izvesti in izpolniti, da bodo res ustrezali vsem pogojem mešč. šol v Sloveniji, toliko časa ne i^dajajte novih učnih knjlg. Po učnem naortu se ravnaj vsaka učna knjiga, sicer je načrt iluzoren in nepotreben. Učnega načrta ne smemo danes prikrajati za kak poseben tip mešč. sole. temveč mora biti skupljen tako, da lahko učenec^Drestopi v obrtno. trgovsko. srednjo šolo in učiteljišče. Zato ie treba učne načrte vsaj primerjati. Slov. učni iezik na mešč. šolah hira. odkar so mu oddeljene le 3 ure: te trditve ne ovrže propagandni izgovor. da se vrši ves pouk v slov. jeziku. Formalna vsebina slovenščine kot, učnega predmeta ie. da učenec pravilno slovensko gbvori. čita in piše. ide.ina vsebina pa je, da učenec s spoštovanjem vzljubi svoj jezik, ki iinu bodi »iezik vseh jezikov. gibčni veter vonjivih blagoglasij, čista jasnost. bolj čista oid iutranie prozornosti neba, žlahtni sok«. »največji umotvor našega rodu« — in to more dati učencu le jezikovna učna ura, nikoli drugi predmeti. Ko bodo učni načrti izpopolnjeni in dovršeni, tedai naj prosvetno ministrstvo razpiše za vsak predmet konikurenčno ureditev učne knjige. kakor je to storilo pri učni knjigi o nafodnem zdravju. Tako ie upati, da dobimo od najbojšega najbolj^e. Če tako dosegajo vse druge stroke sama dovršena dela. je to evidentno prava pot. Moigoče so sestavitelju naročili, naj hiti, da preje dobimo ono. o čemer še sami ne vemo, kako bi. Mislim, da smo si v tem edini, da ne vemo še dodobra, kako ie z našo mešč. šolo. Po razlionih tipih tipljemo, pravega. enotnega pa ne zadenemo. To je s čitanko v važni zvezi! Šoli obrtno trgovskega značaja ta čitanka ne ustreza, enotni mešč. šoli kot tipu nižje srednje šole tudi ne. Vzroki so jasni! Za šolo prve vrste bi nai bili obrtni in trgovski sestavki številneje zastopani, v druaem primeru bi imorala biti čitanka slovstvena. t. j. absolventu bi morala dati v minijaturi Sketovo slovstvo, ki je predpisano za višje razrede srednjih šol. če pa namerava Bririar za 4. razred še posebei sestaviti čitanko, potem je v 3. delu marsikai odveč in marsikaj manjka. Toliko načelnih pripomb! Naši prosvetai cenzorji nai vzamejo v roke le eno knjigo: »Četvrto čitanko za nižje Dučke škole u Hrvatskoj i Slavoniji-< (Dr. Čajkovac), ki je izšla 1. 1921. Kolika razlika! To je čitanka, ki je res napredek! Luksurijozno izdanje s 4 barvastimi ponatiski slavnih hrvatskih umetnikov upodabljaioče umetnosti in z nebroj drugimi slikami; cena ji ie le K 24. Brinarjevi čitanki. ki nosi le Aleksandrovo sliko, je cena K 64: skoro trlkrat toliko. Res je: v enem letu ie v vrednosti vse padlo, oziroma se je dvignilo, to^da ta razlika v izdanju in ceni je prevelika. Vse ie nekako prazno, enolično. nič resnično razveseljivega. nobenega vidnega napredka: kakor bi obrnil staro suknio narobe. lo nekoliko zlikal in ji prišil nove gumbe! Saj imarjio tudi Slovenci slike naših mojstrov, ki kličejo po uvrstjtvi v čitanke, (Tratnikovi »Begunci«, Grobarjev »Sejalec« itd.). Tudi dramatika ie preborna: Aškerčev »Zlatorog« je sicer srečno izbran. toda premalo ie to. Poglejmo Wichtrei-ovo »Muttersorache«! Nemška učna knjiga je. pa bi bila sestavitelju lahko za vzor. Tone Gaspari.