Drobtinice iz dnevnika slovenskega učitelja. **) Spisuje Josip Levičnik. Motto: ,,NuIla dies sine linei!" Stari rimljanski pregovor. Daljno ddbro, ki ga dobivamo od živinoreje, so njeni lasje, v naših krajih prav za prav volna. Tudi obširnejši reji ovac je g. dr. Wilbelm govoril gorko besedo. Ua so ovce raznih plemen in razne volne, je sploh znano. Ovce gačašte *) Vsi tr obrazce (Formulare) dobivajo se novo natisnjeni v slovenskem in nemškem jeziku pri J. R. Milicu. Glej današnji nKazavec"! Vredn. •*) V zadnji sestavek se je bila vrinila zopet zelo motljiva pomota. Na 367. strani naj se bere v 6. verstici od spod gori namest '/3 sena: J/ji ^er 8e kerma za pitavno živino meri na 5/3 — 13/s• 5 '/3 sena "•' 1)''0 Pa" Prema'°- p'8> volne (Zackehvolle) se strižejo Ie enkrat, une s česano volno pa dvakrat. Ovce se morajo pred striženjem oraiti. Ktere imajo bolj debelo in dolgo volno, se pustijo le po kakem poloku večkrat sitnterlje plavati; ovce z bolj žlahtno volno pa morajo biti bolj natančno omite, zlasti če so zeld onečejene, se uraivajo v čebreli v gorki (20 — do 24°) vodi. Narnen otnivanja je odstranjenje nesnage in tudi maščobe, ki je v volni. Cez kakih 5 — 6 dni po umivanji ovce strižejo. (Umivanje ovcam vender ne hasne dobro, ker vsled tega skumrajo, nektere celd do 5 funtov; lorej po Spanskem in Francoskem v poslednjem času volno še le po slriženji perejo.) Strižejo naj se ovce do polti, t. j. čisto popolnoma. To delo se prične na trebuhu, in gre proti herbtu najpred po eni, in potem po drugi strani. Z živalim naj se pri tem poslu lepo ravna in naj se pazi, da se kaj ne ranijo. Gledati je torej dobro na kožne gube. Po striženju se volna razloči, boljša skup in slabejša skup. Ker tuja volna našo domačo zeld spodrinjuje, je g. dr. Wilhelm priporočal za naše gorjanske kraje dvoje: rediti si namreč čverste, čokale ovce, ki imajo dobro volno, in take, ki se rade spitajo. Dalje se je govorilo o spodreji mlade živine. To početje je zopet dvojno, namreč odreja za domačo potrebo, in za kupčijo. Mnogo živinorejcev jelo se je zadnja leta zeld pečati s kupčijo z mlado živino, vender pa je priporočal g. docent ozirati se na krajne okoliščine, ter vnovič povdarjal, da naj živinorejec tudi tii dobro rajta, mu li prodaja stare ali mlade živine več nese. Tudi pri delalni (vprežni) živini naj kmet dobro steje, mu li verže bolje rabiti v to konje, vole, ali krave. Za hitrejša dela in daljno vožnjo so konji bolji; za oranje in krajše vožnje pa voli. Sploh storijo konji več ko voli, zlasti kjer se s pervimi skozi vse leto more delati; ali nasprotno se konji težje prodajo in zgubijo z leti tudi svojo vrednost, med tem , ko se voli, če ni drugače, vsaki čas lahko spitajo in prodajo. Za male kmetijce so se krave tudi na lem mesti vnovič prav zeld priporočevale. Kot v sklep gospodarstvenega poduka govorilo se je poslednjič še nekoliko o splošnih pravilih kmetijstva. Naj poveoi še o tem kaj malega! Namen kmelijstva je, kakor se lo že samo po sebi unie, ta, da nam zemlja, kolikor je moč, da dober pribodek. Pravi prihodek pri gospodarstvu pa je to, kar čez vse stroške čistega dobička ostaja, in ravno čisti dobiček konec leta more gospodarju pokazati, kake obresti mu nese istina ali kapital, ki ga ima v zemlji, t. j. v svojem posestvu. Perva potreba tedaj nam je posestvo s pripravnirai poslopji. Posestvo moremo obdelovati kot lastniki, ali najemniki, ali pa tudi le kot oskerbniki. Posestva v najem dajati je za marsikoga dobro, ker mnogokrat brez vsega truda dobiva lepe obresti; — samo s tem se da za čas najemnine tudi lastnina v ptuje, mnogokrat slabe roke, torej je pri tacib okoliščinah vselej dobro pogledati, kakega moža ima lastnik kot najemnika pred seboj. Nasprotno pa je tudi za marljive in umne najemnike to dobro, ker z malim kapitalom zamorejo mnogokrat velika posestva obdelovati in si lepi prihodek prigospodariti. Kdor si boče kupiti novo posestvo, naj dobro gleda, da ne kupi mačka v žaklju. Velikost, njive, travniki, gojzdi, pasniki, lastnosti zemlje, lega, podnebje — vse to naj se vselej in povsod dobro pretehta. Krajna Irga ima tudi osdroma prodaje pridelkov svojo dobro in slabo stran, namreč, če se ti v bližavi ali le bolj dalječ lahko spečajo in v denar spravijo. Dalje je ozir imeti, je Ii posestvo arondirano, t. j. če je zemljišče vse skupaj, ali pa je razkrojeno na mnogo dalječ vsak sebi ležečih oddelkov, kar glede obdelovanja, nadzorstva itd. prizadene nmogo težav. Priporočevalo se je na tem mestu torej tudi arondiranje zemljišč, kar je, se ve lahko rečeno, ali kaj, ker mnogokrat še na eni sami njivi ni povsod zenilja enako dobra. Ozira naj se pri kupovanji kmetij tudi na to, da je zemljišče blizo ddma; naj bolje je, ako stoji dom ravno v sredi, ker je privožnja in odvožnja na vse slrani enaka in labka. Dalje naj se gleda pri kupovanji posestev tudi na stan poslopij, dalje, kako je z vodo, z gnojno jamo, s poti; — ozira naj se tudi na delavske okoliščine, so li ljudje v okolici marljivi, vajeni dobre hrane, visocib dnin i. t. d. Nadalje se je govorilo nekoliko tudi o kapitalu, ki je mnogoteren. Razdeljuje se v nepremakljivega, ki je zemlja in poslopja; v premakljivega, kamor se prišteva: živina, orodja, mašine i. d.; — in v spremenljivega (Uinlaufsknpital), kamor prištevamo: kermo, gnoj, žito; tudi živež in denar, ki ga je proti potrebno, le-sim spadata. l)a se preniakljivega in spremenljivega kapitala more pri vsakem gospodarstvu po okoliščinah dovolj imeti, se razume samo po sebi, ker brez tega gre vse rakovo pot. Ravno tii pa se jih mnogo pri kupovanju ali v najem jemanju zemljišč zeld goljufa, ker se na spremenljivi kapital prcmali ozira. Bolje je, manje posestvo imeli, pa lega bnlje glešlati, kot velikega, pa na vse strani zanemarjenega. Opomnilo se je tudi, da, kdor posestvo z Iastno družino obdeljuje, pa plačilo za domače moči zraven ne prišleva, ne računi prav, ampak krivo; kajti tudi za dela domače družine more dajati posestvo primerne obresti. Prideljujejo naj se na zemljiščih (aki sadeži, ki se labko prodajo in kterem je obnebje vgddno itd. Kjer je svet n. pr« za pridelovanje klaje sposoben, naj se gojijo kermne rastlioe, tcr s tem sklepa živinoreja, kar je zlasti goratim krajim priporočevati in od česar kmet dandanašnje skor naj več dobička vzame. Opazujejo naj se posebno dobro tudi lastnosti zemlje, s čimur naj se potem vjema vsakoletna spremenitev njiv za razna žita in druge pridelke. Kar zadeva pervo, se je priporočevalo, naj se na tako imenovano labko zemljo seje: ajda, rež, detelja ali naj se sadi krompir; na boljši zenilji se sponesejo skoro vse poljske raslline dobro; na apneni zenilji rodijo dobro ječmen, oves, rež, esparzeta, sočive, lan in ogrršica. Na novovravnanih zemljah se dobro sponesd krompir, oves, proso; milo podnebje pa služi rado oziniinam, turšici in tubaku. Za vsako lelno spremenilev njiv za razne pridelke se je svetovalo mnogo načinov. So li vsi dobri, ne veni. Tako imenovano tripoljno gospodarstvo je po besedah g. dr. Wilhelma že na stoletja v navadi. Po le-ti se seje 1. ieto ozitnina, 2. leto jaro žito, in 3. leto zemlja počiva. Gosp. docent vendar tega ni odobreval, ampak bolje nasvetoval sejati: 1. 1. ozimino, 2. I. jaro žito z deteljo, in 3. 1. polovico detelje in polovico kiilie. \avedilo se je (udi še drugačno spremenjevanje njiv za pridelke, ler zlasti povdarjalo se, naj se žito ne seje in tudi drugi sadeži ne sadijo dvakrat zapored eno za drugim. Sploh naj so pazi, da se odkaže vsakemu pridelku sposobna zenilja, ob enem pa naj se (udi na to ozira, da imajo posli skozi celo leto po niogočnosti enako razmerjeno delo. Xi pa le priporočal g. dr. Wilhelm, naj kmetijski gospodarji vse na tanko opazujpjo, kako se jim sponašajo vsa njihova delovanja in skušnje, arapak živo je pokladal nam učiteljnn na serce, naj pri vsaki priliki gospodarjem prigovarjamo, da si napravijo dnevnike, v ktere naj vpisnjejo vsako skušnjo, izid vsake letine in sploh vse natančno, kako se jim je to in uno, tii in tam sponeslo; kajti take ,,domače kronike" čez leta in leta gospodarju povedd, kdaj in pod klerini okoliščinami se mu je to ali uno dobro ali slabo izveršilo. S priporočilom naprave domačih gospodarstvenih krdnik — res zlata vredno priporočilo — se je g. dr. Wilhelm od nas poslovil, in po pravici poveni, da se nii je bil blagi gospod skozi sedem tednov našega podueevanja tako zeld prikupil, da mi je bila ločitev od njega resnično težka, ter da nosim in nosil bodem vedno hvaležen spomin na njega v mojem sercu. # * * S tem se tudi jaz o sklepu leta poslovljam od Ijubih slovenskih bratov součiteljev na Kranjskem, Stajarskem, Koroškem in v Primorju, ter jih zagotovljam, da mi je serčna radost, ako sem s svojimi sostavki komu kaj vstregel, čeravno so oni spise ložeje prebirali, kakor sem jih jaz po predavanju g. dr. Wilhelma brez stenografije po vsi mogočnosti urno pisati hitil, in sera jih skozi tekoče leto okrajšane po ,,Tovaršu" priobčeval. Gradiva za pisarijo imanu pač še obilno, ali bom pa mogel to pri obilnih šolskih in privatnih opravilib tudi storiti, ne vem. Ako Bog da Ijubo zdravje in čas, z veseljem rad. K sklepu vošitn vsem blagim sobratom učiteljem in vsem našina verlim rodoljubom zdravo, srečno, veselo in blagoslova polno novo leto 1871. Božja pomoč! Ogled po šolskem svetu. Iz černomlja. Naše krajno šolsko svetovalstvo je imelo pietečeni mesec rri seje. V pervi seji se je pogovarjalo o četertem učitelju, ker imanio stiri razrede in smo le trije učitelji. Svetovalci so rekli, da i-etertega učitelja še ni treba; se bode videlo, kako bo šola po novih postavah in ukazih napredovala, potem se bo še le zanj ekerbelo, plačevati ga bo moral pa pervi učitelj, zato ima tako veliko placo. Toda poslušajte! — pervi učitelj ima tako plačo, da že sam prosi denarne podpore. To se vendar piavi prazno slarno mlatiti. V drugi seji je bilo na dnevnem redu zopet četerti učitelj, kteri otroci se letos šule oprostijo in šolnki denar. Svetovalci priterdijo, da je četerti učitelj potreben, toda ne privolijo, da bi ga plačevale občine, za njegovo plačo naj se skeibi, kjer in kakor hoče. Dokler pa četertega učitelja ne bo, naj se pa otroci po razredih razdele in sicer tako, da grejo eni iz pervega v drugega, eni iz drugega v tretjega in iz tretjega v četertega; to pa zato, da bi ne bila perva dva razreda tako napolnjena, kajti v pervem jih sedf 192 in v drugem 148. S tein bi ne bilo veliko bolje. Ostali bi se zmirom žtirji razredi in le trije učitelji, verh tega bi bila pa šo v vsakem razredu, razun pervega, po dva razdelka, kar bi bilo še težje podučevati. Krajni svet tedaj dovoli, da sme drugi še enega učitelja plačcvati iri nasvctuje, kako naj se težje podučuje. — Oproščenje otrok od šole je pa čislo zoperpostavno, kajti oprostili 80 ne komaj enajst let stari otroci, poBtava pa velf, da bi do štirnajstega lela v šolo hodili. Dekleta pa sniejo izostati, kedar upravijo ev. obhajilo. Prednednik morda ne pozna šolskih ukazov, ali pa ne ve svojih pravic, pa sej je on sam v začetku žolskega leta oznanil, da mnejo šolo zapustiti vsi twti olroci, ki so četerti razred doveršili, naj bodo staii, kolikor hočejo; (orej jih imamo v 4. razredu le 25. — Konečno se je določilo, da bodo iulnino ali učnino plačevali le (uji otroci in sicer po SJ1/^ Ł'• na 'e*0# Ta deiiar pride v šolsko blagajnico. Zakaj bi li tcga denarja učitelji ne dobivali? Ta dan eo bili poklicani tudi tisti starši, ki svojih ofrnk v šolo nočejo pošiljati. Edeii pravi: ,,Cenm je šola, jaz niaem nikoli v šolo hodil, pa vendar živirn"! Tudi svojega sinka je naučil, da je zarobljeno govoril. V tretji seji je bila na versti nedeljska šola. Učilelji nočejo nedeljske šolc imeti in se upirajo na §. 21. Ijudske šolske postave (Volks-Schulgesetz). Tarn pravi: ,,Die Somitagsschule ist einzustellen". Krajni šulski svet je rekel, da bi bila tukaj neilcljska nola potrebna. Se ve, da je potrebna, ker se otroci z enajslim letom iz šole izpa8Čajo, naj se pa postavuo do štirnaj^tega lela v hoIo silijo, je pa ue bode treba. Iz Poloma. (Šolski dobrotnik, nove orgle, nova solska poslopja.) Gospod Bl. Hrovat, vodja učiteljske izobraževalnice v Ljubljani, poslal nii je 6 iztisov naj novejših stenekih (abel, (Wandfibeln.) Ker mi je pa gosp. vodja (e table poslal z namenom, da naj jc razdeliin lju(lwkiin šolam po Kočevskem, naj si oni gg. učitelji na Kočevskem, ki bi te lepe table radi za svojo šolo dobili, uetnieno ali pa pisincno oglasijo pii podpisanem, in vstreglo se bo njihovim željam po pregovoru: ,,Kdor pred pride, pred inelje"! Caatitema gosp. Hrovatu pa ae tii javno zahvaljnjemo za zdatni Bolski pripomoček. Bog pla(i! Ljubi rTovarš"! Ravno bode 10 let, kar si se pervič napotil s torbo polno korinfnih in podučnih naukov iz bele Ljubljane, ter si šel v naj boljsih inislih in v sladki nadi pozdravljat evoje tovarše — nčitelje po deželi. Deset let se že dudiš na blagor šoli in doma na pedagogičnem polji. ,,Tempora mutantur'', velf lalinski rek, in res, veliko se je spremenilo tudi pri solstvu v naj novejšem času; — Ijudnka šola se je v^a prestrojila. Ali sc ne bodeš tudi (i prcrodil, dragi ^Tovarš"! Mnja niisel je, in mislini, da je (udi večina ljudskih učiteljev te niisli, da bi nas ti, ^Tovarš"! v prihodnjein lelu naj nianj trikrat v raesecu obiskoval; a že čujem ,,Tov." vrednika govoriti: ,,Nevarno se nam zdi, da bi povikaali ,,'l\)varševo ccno i. t. d. Ali dragi mi prijatelj Andrej! zagotovljam vam, da je prazeu ta vas strah, kajti mi učitelji preveč Ijubimo svojega ,,Tovarsa"; torej če povikšate ,,Tovaršu" ceno (kar se (udi mora zgoditi, če bo vslišana moja Berčna želja), ni se vam o (em nikakorNiie nevaniosti bati zastran 9Tovaršatt! V imenu napredka te (orej pnživljam, ,,Učite!jski Tovarš", da v prihodnje gotovo tiikrat v mesecu hodiš k nani k svojim pravim tovaišcrn! vemlar pa razsodba npodobi ee vani, marljivi g. vrednik, nam le prošnja ! *) Ce torej za boljše spoznale, da s ,,Tovaršemf' prihodnje leto še pri starem ostane, naj se zgodi volja vasa! Sedaj pa ae to: Videl sein nove orgle v Robu. Kar sem mogel po avoji slabi nioči spoznati, inoram poterditi, da orgle na Robu ko prav dobre, tako pn posamesnih apremenih, ki jih je 12, kot (udi vsi spremeiii skupaj. Ker cerkev v Robu ni ravno velika, se nekako veličaBtno glasijo (e nove orgle, ter zuačijo, da jih je pravi mojster delal. To delo zopet kaže. da je g. Dev mojster, ki umeje dobro svoje delo. — Tudi novo šolsko poslopje imajo v Robu. V Ribnici ho postavili lepo poslopje za atirirazredno aolo, ki se bode kmali oanovala. V Velikih Laščah iinajo krasno novo šolo, ki eo ju ravno letoa dodelali. VT Strugah začno apoinlad novo šolo zidati. Glej, ljubi ^Tov.", polno torbo šolskih novic za tebe in tvoje bralce! Konečno naj le še to pristavim; da ko se postavljajo nova aolaka po.slnpja, naj bi ae ludi na mateiijalno ntian učiteljstva ne pozabilo, ker gg. učitelji inočiio tožijo, da se jiin nič kaj dubro v tej zadevi ne godi. Ua bi nam Bog kmali tudi v tej zadevi pomagal! lvan Zarnik. Iz Selc na Gorensketn. Dovoli mi, ,,Tovarš", da ti zopet iz naše doline kaj pišeii)! Nimam sicer ti kaj posebno inieiiilnega naznanili, kajti znainenilu.sti ao v naši dolini jako redka prikazen. Vedi, dragi ,,Tnvarš", da je tudi nam učiteljem po deželi prišel čas, ki nas kliče na novo delo. Odperla so se šulska vrata in šuUke izbe polne ukaželjne mladine. Pričcla «e je namreč ši>Ia tukaj pri nas 3. nov.; toda reči Hineni, prav žalnatno, kajti dveh navadnih reči pogreaal sein Ietos pri začetku šole. Pervo, kar sem pogrešal, bilo je to, da ae šolsko lelo ui začelo a sv. mašo, kajti, akoravno pregovor pravi: ,,Z Bogam začni VNako delo, da bo dober vepeh imelo", smo irii letoa to popoluoma prezerli. Pa ne, da bi kdo mislil, da imamo tukaj tako aoli nasprolno duhovščino, ampak vzrok je ta, ker ae je duhovščini aolska oblast vzela, torej ae nočejo dalje pečati s šolo, kakor toliko, da uče kerščanski nauk. Uiugo, kar sein pngreHal, bilo je to, da ini ni bil začetek šole od nobune atrani iia/.iiaiijen in napovedaa, auipak sain od sebe nioral *) Hvala za poklon! Prevdarite danainji nTovaršev" oklic na pervi strani! Vredn. sem to odločiti. Druga leta so začetek šolskega leta naznanili vselej aolski prednik (g. fajmoster) in lansko leto pa c. k. okrajno glavarstvo; letos pa nič. Tudi ti naznanim, dragi ,,Tovarš", da je lukajšnji srenjski zastnp dobil od c. kr. okrajnega šolskega 8veta povelje, da more neipudoma volili v krajni šolski svet 3 občinake zaslopnike, kteri se niorejo v 8 dneh solskemu predslojništvu naznaniti. Hvala Bngu! Prišel je vendar eukrat željeni čas, da bodo še drugi zraven učitelja nosili te/.ko šolsko brerae, ktero je skoraj dve leli le ueileljem na raini ležalo in jih žulilo. Kuliko pa bo učiteljem polajšanega, bo pa prihodnost pokazala. Prinenel 8i nam, ,,Tovarš", unikrat veselo novico, da ae je v V. seji deželnega solskega svetnvalstva V8<anovil prnračun normalnega šolskega zaklada za leto 1871., kteri je med svoje druge izdajke pievzel tudi 350 gold. za namene gospodarskega nauka v Ijudskih šolah in 1000 gold. v podpnro učitcljem. Slava! Zopet bo nekoliko učiteljev srečnih. Toda želeti je, da bi slavno dež. šolsko svelovalstvo blagovolilo ozirati se tudi na tiste učitelje, klcri še dosedaj (_razun svoje pičle, (erdo zaslužene plače) nikdar beliča od kake hIiani niso dobili, akoravno zna biti ined njiini maisikleii, kteri bi v svojem poklicu še marljivai bil od onih, ki že ves svet ve o njih prizadevnosti, in kteri 80 tam, kjer se kaj dobi, vedno ua versti. Marsikteii učitelj je v svojeni poklicu jako marljiv, toda na tihcm kopIje in obdeljuje pu.sto šolsko ledino, ker ni slavohlepnež in ne hrepenf po posvetni slavi; ali, akoravno na tihem dela in ae trudi, so njegova dela veudar očitna. Upam, da bo slavno dcželno šolsko svetovalstvo v tej zadevi vedno piavično in ne enostransko ravnalo. Vedeti mora, da potrcbni 8ino vsi, in da se nihče ne bode branil, ako inu kaj dojde. Toliko sedaj, prihodnjič kaj diugega, ako je drago. *) Z Bogom 1 Marko Kovica. Iz Ljubljane. ,,Tovarš" ai šfeje v zaslugo, da je ,,J e z i čn i k a, ali poinenkov o nlovenskern pisanji", že osmi tečaj apravil na svetlo. 1'oslednji trije ao sostavljeni po Miklo.sičevem staroslovenskem velikem slovarju, ki nam kažejo, koliki zaklad se hrani v našem jezikn. Trcba je, da si ga prilastimo. To pa se inore le zgoditi, ako pridno prebiiamo stare in nove slovstvene spominke. V ta iiainen bode dobio alužil bolj olikanini, vzlasti učencem arednjih šol, tudi poalednjih treh let Jezičnik, ki ae v nekaj malo zvezkih akupaj za 1 gold. dobiva pri g. M. Gerberju. Naj povemo pri tej priliki željo, da bi nam niikavno iri tolaživno bilo i/.vedili čaflih, kako se godi novoslovenskeinu vdlikcmn AVolfovemu alovarju, kojega živo živo potrebujemo .Slovenci. — 28. iiovembra je imel odbor vdovskega dru.šlva avojo 2. aejn. G. pervosednik poroča, da je kupil 3 obligacije po 100 gl. za 173 gl. 32 kr. in 2 po 100 gl. za 118 gl. 22 kr. *) Prosimo! Vredn. Rešile so se nektere osebne zadeve in blagajniku in tajniku je bilo naročeno, da naj stvar po knjigah in bukvicah vravnata. Tajnik pravi: Primeri se, da je včaaih raziika med društvenimi knjiganii in bukvicami, v kterih ae družbenikom plaeilo poterjuje, a pomuta je le na videz, ker ao nektcri udje 8 plačo po eno ali dve leti zaoatali in kedar so plačali, se jim je plačani znenek najprej za zamujena lela atel. — Tajuiku je bilo naroeeno, da naj vae dolžnike, tudi take, ki ~o za več, kakor za 5 let na dolgu, opoinni ali tirja. Obrok za platevanje dolgov se je atavil družbenikom za polovico do novega leta, drugo polovico pa do konec aprila I. 1871. Sklenilo se je tudi, da se sprejme v društvo g. Julij Pelhak, učitelj iz Zagorja, ker je ondotna šola dobila javne pravice. — 8. t. m. je bila v čitalničini dvorani ganljiva slovesnoat. Kakor že nekaj let, takoje tudi letoa lepa množica ubogih učencev in učeuk dubila v dar lepo obleko, ktero ji je napravila častita kat. družba. Ob Y2 11 prišli so ubožici v dvorano, v kteri je bila razpoatavIjena obleka in kamor ae je sošlo mnogo prijateljev in podpornikov uboge aolske mladine. Prečast. g. dr. L. Vončina priserčuo ogovori učence in učenke, jirn kaže lepa darila, ki jiiri jih je prineael av. Miklavž, ter jih apodbuda, da bi bili hvaležni svojim dobrotnikom, kterim ae tudi v iijihovem iinenu lepo zahvaljuje. Po razdelitvi pa g. dr. Jan. Bleivveia govori otrokom na aeree, in jih prav primerno opominja, da naj bi ravno tako, kakor ao aim prišli raztergani in umazani, pa 80 sedaj čedno oblečeni, tudi, ko bodo hodili v šolo, da bi bili od dne do dne bolj omikatii, in naj bi ae lepše obnaaali in vbogali evoje učilelje, kteri so za atarai njihovi naj večji dobrotniki. Poalednjič se tudi kuloliaki dru/.bi zahvaljuje za blago in kerščan.sko skerb, ki jo je imelo za ubogo mladiiio. — Oblečenih je bilo od nog do glave 40 dečkov naj več iz meatuih štirirazrednih šol in 40 deklic iz uun.ske šole. Po verhu tega razdelilo se je nied učence in učenke tudi ravno toliko belih alruc iu precej jabelk. Uboga inladina šla je prav veaela dumd, in gotovo nikuli ne bode pozabila tega dobrotljivega dneva, iu bode pozneje bolj kot aedaj hvaležno spominjala ae lepega darii, ki 80 ji ga napravile in naklonilc miloaerčne dobre roke. — Pri občnem zburu ,,Slov. Matice" 1. t. m. se je med drtigini tudi sklenilo, da bode ,,Ma(ica" zravcn mnogih lepih slnvatvenih stvari (udi na avetlo dajala priinerne šolske knjige. To je kaj lepa naniera; želimo Ie, da bi se pri tein rjo.sebno (udi oziralo na ljudake žole. — Na mnogo vprašanja povemo, da ae pri J. Giontinitu dobivajo še vai g. Gerbičevi napevi, med kterimi (udi tri lepe božične peami po 25 kr. in nLira" (zbirka mnogo cerkvenih pesem) za 2 gld. — fVabilonanaročbo novegačasopiaa za mladoat.) Dolgo že čutimo živo potrebo, da bi izhajal za Hlovenske otroke poseben liist, kakor.šnega amo imeli v nekdanjem ,,Vedežu", ki je pervi razairjal koriatne nauke ined našo sloveiiNko inladino. Otruci, ki so brali nckdanjega ,,Vedeža", ao zdaj odraali možje, kterih ae ninogo odlikuje tudi ua slovstvenein polji, a alovenaki uarod stoji zdaj med per- vinii izolražciiimi narodi v naaem ceaaratvu. Da bi tedaj alovenski otroci zopet inieli avoj čaaopis v poduk in zabavo, namenil scm hc , o novem letu izdajati ilustriran časopis za našo slovenRko mladino pod naslovom