Leto XXVII. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za pol leta 50 lir, za četrt leta 25 lir, mesečno 9 lir. Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino. indusSrito. obrt in denarništvo Številka 60. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne v.ra&amo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.943. izhS3& vsak u"'ek in petek Lšubliana, torek 25. iuiisa 1944 Izvršilna naredba o ureditvi gradbene delavnosti Službeni list z dne 22. julija je 'objavil naslednji razpis o izvrševanju 42. naredbe o ureditvi gradbene delavnosti na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« z dne 9. maja 1944, objavljene v uradnem listu Verordnungs- und Amtsblatt, kos 12. z dne 13. maja 1944: Na podstavi člena 3. naredbe o ureditvi gradbene delavnosti izda-jem tčle izvršilne predpise: § 1. (K členoma 1. in 3.) Prošnje za gradbeno dovolitev se morajo vložiti v 4 izvodih. Obsegati morajo: 1. pri gradnjah, ki naj se šele začno: a) opis gradnje in obrazložitev njene važnosti za vojevanje ali njene življenjske potrebnosti, b) gradbene načrte, kakršna so predpisani za gradjpeno-policijski postopek, seznam železja, seznam lesa po kosih in stroškovni proračun, c) izkaz potrebnega gradiva, pomožnega gradiva, gradbenih strojev in delovnih moči, z navedbo pooblaščenega gradbenega podjetnika; 2. pri gradnjah, ki naj sc nadaljujejo; a) opis gradnje in obrazložitev njene nujnosti za vojevanje ali njene življenjske potrebnosti ter podatke o stanju gradbenih del, b) gradbene načrte, kakršni so potrebni za gradbeno-policijski postopek, opis stanja gradbenih del, seznam 'železja, seznam lesa po kosih in stroškovni proračun, c) izkaz gradiva, pomožnega gradiva, gradbenih strojev in delovnih moči, ki so že na gradilišču radi dovršitve gradnje, in gradiva itd., ki je preko tega še potrebno za dovršitev gradnje, z navedbo gradečega podjetnika. Za izkaz pod 1. c) in 2. c) je treba uporabiti uradni obrazec, ki se dobi prj prefektu in pri občinah. § 2. (K členu 6.) — Prijave je treba prvič vložiti pismeno po stanju z dne 5. julija 1944 v 3 izvodih. V vseh prijavah je treba navesti, kdo je lastnik gradiva, pomožnega gradiva ali gradbenega orodja ter ali dn za katere gradbe je prijavljeno gradivo itd. določeno. Pri gradbenih strojih in gradbenem orodju so potrebni še tile podatki: tvrdka, ki jih je izdelala, in leto, ko so bili izdelani, zmogljivost, storilnost pogonskega stroja in pogonska sredstva zanj (n. pr. Diesel, bencin, vrsta toka, napetost itd.), sedanja uporaba in kraj, kjer so, kako so ohranjeni. Trst dne 0. junija 1944. Poverjenik la ureditev gradbene delavnosti: inž. Lobnteyr s. r. Ozadie ameriških valutnih načrtov »Neues Wienei' Tagblatt« je objavil članek, svojega lizbonskega dopisnika o valutni konferenci v Bretton Woodsu. Članek dokazuje, da se opažajo tudi v nevtralnih deželah tona predlagani mednarodni valutni mehanizem bi zato, če bi začel kdaj delovati, po ovinku zlate kontrole zagotovil USA obvladanje vse svetovne trgovine, zlasti še veliki pomisleki proti ameri- j ],er t>j. se severnoameriška večina škim valutnim načrtom. Že , , , . v upravi valutnega fonda (s svojim Plačevanje prekočasnega dela V 56. številki ^Trgovskega lista« objavili sporočilo Pokrajinske ^'eze delodajalcev, da je izdal jrhovni komisar odločbo z dne junija 1944—VIII—30 Schn./It., se plača za nadure ob delavni-, p1 25% ni pribitek, ob nedeljah j ‘Praznikih pa 50%ni pribitek na ^°vne urne mezde. ^edaj nam sporoča Pokrajinska k e*a delodajalcev, da se ta od loč-»at ^r*M>vnega komisarja ne na-le na kleparsko-instalatersko prej pa je nemški državni gospodarski minister Funk razkril, da so ti načrti samo utopija. Članek pravi med drugim: Koncem preteklega tedna v Bretton Woodsu (New ITampshire) sklicana valutna konferenca združenih narodov, ki jo vodi Morgenthau ii} katere so se udeležili zastopniki 42 »zavezniških in pridruženih narodov«, je pod zelo malo ugodno zvezdo. Ta konferenca kakor tudi prejšnje diskusije enake vrste v Hot Springsu zaradi zagotovitve prehrane in konferenca v Atlanti zaradi UNRRA, predstavljajo dobro insceniran severno-ameriški vladni, poskus, britanskim in drugim konkurentom odvzeti vodo, vsem pa je za podlago Morgenthauov svetovni valutni program, kako svet znova prikleniti po vojni na zlato verigo. Svetovni valutni načrt severno-ameriškega finančnega ministra je kompromis, ki je nastal iz prvotnega ameriškega Whitejevega načrta naddržavne zlate veljave in iz britanskega Keynesevega načrta, zlate obračunske veljave ter z upoštevanjem deleža posameznih narodov v mednarodni predvojni trgovini. Načrt predvideva osemmilijardni dolarski fond za stabilizacijo valut ter bi v ta fond prispeval vsak narod po določenem kl juču. Ta ključ upošteva tri stvari: 1. Delež neke dežele v svetovni trgovini, 2. zlato podlago neke dežele in 3. njeno zlato proizvodnjo, Zaradi tega naj bi največ prispevale v ta fond Združene države .Severne Amerike ter naj bi pripravile približno -’..75 milijarde dolarjev. Vel. Britanija bi bila z 1.25 milijarde dolarjev na drugem mestu, Sovjetska unija s približno eno milijardo dolarjev na tretjem mestu. Te velike zlato posedujoče države bi dale približno 25 odstotkov svojega deleža v zlatu na razpolago. Mednarodni stabilizacijski fond naj bi upiav-ljala vladni odbor in eksekutivni odbor, ki bi odločal primerno deležu posameznih držav. Včlanjene države morejo kupiti valuto drugih včlanjenih držav s posredovanjem fonda, da ohranijo stabilnost lastne valute z izravnavo. Vselej, kadar bi fondna zaloga neke valute nazadovala, bi uprava fonda nasvetovala korake, ki, bi zadržali nadaljnje nazadovanje. Na podlagi posvetovanj z upravo fonda morejo včlanjene države svojo trgovino z državo nazadujoče valute omejiti. Pariteto valute vsake včlanjene države bi določila uprava fonda v zlatu in se more spremeniti samo na prošnjo prizadete države, toda ne več ko za 10 odstotkov. Ta kratek oris Morgenthauovega načrta, ki je v Bretton Woodsu v debati, le prejasno kaže končni cilj, ki ga hočejo doseči Američani. Združene države Sev. Amerike imajo danes 72 odstotkov vsega zlata na svetu. Od Washing- deležem 2.75 milijarde bi preglasovala Anglijo z 1.25 in Sovjetsko unijo z 1 milijardnim deležem) mogla s pomočjo glasov latinske Amerike vedno še povečati. Določilo, da morajo včlanjene države sredstva za valutni fond deloma vplačati v zlatu, naj bi dala Severnim Američanom možnost, da bi mogli svoje brezkoristno nakopičene zlate podloge dobičkanosno uporabiti, ker večina včlanjenih držav ne proizvaja zlata ali pa ne razpolaga s potrebnimi zalogami, da bi mogli zadostiti svoji vplačilni dolžnosti. Morale bi zato kupiti od Združenih držav potrebno zlato. Pri podrobnejši proučitvi se izkaže Morgenthauov načrt le kot velikanski, instrument za zasuž-njenje sveta zlatemu teletu Združenih držav ter kot poskus, da bi se svet s kontrolo valut in trgovine obvladal. Na dlani je vprašanje, zakaj je angleška delegacija pod vodstvom lorda Keynesa pristala na Keynes-Whitejev kompromis. Vzrok je v tem, ker Angleži ravno tako malo ko Američani igrajo v Bretton Wcodsu z odprtimi kartami. Konferenca v Bretton Woodsu je zaenkrat samo informativnega značaja in ameriške-mu zavezniku se ne marajo kar naprej zameriti. Poleg tega računajo Britanci tudi na pomoč močne opozicije v Združenih državah samih proti državnim valutnim načrtom. Poleg tega pa imajo še vedno ta izhod, da bi uporen parlament mogel odkloniti britanski podpis na sklenjeni valutni načrt. Med tem pa pošiljajo Angleži svoje zastopnike dominijev v boj, ki naj polože primerne mine proti obnovi zlatega standarda. Tako je zastopnik Nove Zelandije v Bretton Woodsu že protestiral proti ameriškim predlogom. Organ Wall Streeta je prav tako hladno sprejel Morgenthauov načrt. Nemogoče je, stroko in na morebitne na novo sklenjene kolektivne pogodbe, ne pa na stroke oz. podjetja, pri katerih je plačevanje prekočasnega dela urejeno že s starimi pogodbami. piše list, določiti paritete med valutami, ker bo po vojni pariteta odvisna od razvoja zunanje trgovine, davkov, višine cen in produkcijskih stroškov v posameznih državah. Danes pa se ne more naprej napovedati, kako se bodo vse te stvari razvijale. Ameriški tisk je na splošno skeptičen do konference v Bretton Woodsu ter jo označuje kot prezgodnjo. Tudi kongres je izrekel svoj dvom -o vrednosti velike komedije v Bretton Woodsu, zastopniki interesentov za srebro pa so celo predlagali, naj bi poleg zlata tudi srebro veljalo kot podlaga za mednarodno valuto. Wall Street se prav malo navdušuje tako za načrt svetovnega valutnega fonda ko tudi za ustanovitev svetovne banke. White, svetovalec Morgenthaua in oče White-jevega načrta, je izjavil na neki konferenci tiska, da večina bank, s katerimi je stopil v stik, odkrito oponira od države inspiriranemu valutnemu načrtu. Angleži so že izdelali nov načrt, ki predstavlja gospodarsko finančno nasprotje političnih povojnih načrtov USA. Ta načrt predvideva ustanovitev razširjenega šterlinškega bloka, kateremu bi pripadale poleg Anglije tudi Indija, Avstralija, Južna Afrika to Nova Zelandija, a tudi Nizozemska, Belgija, Norveška, Francija in Portugalska z vsemi njihovimi kolonijami. Ta blok s sedežem v Londonu bi kontroliral vse trgovinske in finančne odno-šaje med članicami bloka in do ostalega sveta. Za izvajanje te kontrole bi se ustanovil poseben urad, ki bi imel praktično neomejeno avtoriteto. Vse te podrobnosti izdajajo vso nepoštenost, s katero vedno znova nastopajo Angleži in Američani pri trnasti diskusiji o povojnih problemih drug proti drugemu v prizadevanju, da bi drug drugega položili v stisko, medtem ko skušajo pred svetom napraviti vtis solidarnega in naprednega bratstva. Na vsak način so dogodki v Bretton Woodsu zopet enkrat klasičen primer za to. Press - Casa l 0'80 kmetijskih delavcev v Nemčijo in še pred vojno na Balkanu se je močno povečalo število v Nemčiji zaposlenih Hrvatov in Srbov. Zdaj je velik del južnovzhodnih delavcev, približno1 ena tretjina, zaposlen v Ostmarki, torej v okolici Dunaja, na Štajerskem in Koroškem. Tudi Berlin ter rensko-west-falsko industrijsko področje imata v svojih industrijskih obratih mnogo delavcev z jugovzhoda. Velika večina delavcev iz Srbije in drugih južnovzhodnih dežel dela najprej na kmetijah, potem pa se polagoma uvede v delo v tovarnah in rudnikih, kajti v Nemčijo prihajajo neizučeni delavci, ker so izučeni potrebni predvsem doma. V članku je naglašena voljnost in sposobnost delavcev z jugovzhoda, o Srbih pa je še posebej rečeno, da imajo močno razvit čut za čast. Z delavci z jugovzhoda se ravna kakor z domačimi ter ni razlik pri hrani, in plači ter pri kulturnem in zdravstvenem skrbstvu. Zgodi se včasih, da se kakemu delavcu z jugovzhoda zdi, da mu je kratena osebna svoboda, ker ne more po svoji volji menjati službe in dela, uvidi pa kmalu, da je taka svoboda v vojnem gospodarstvu nemogoča in da je tudi nemški delavec nima. ___ Tuji delavci lahko v Nemčiji razvijejo vse svoje sposobnosti in pridobljena izkustva jim bodo dobro služila v domovini. Zlasti za balkanske dežele bodo ta izkustva koristna pobuda za gospodarski, razvoj v bodočnosti. Delavci z Jugovzhoda v Nemčiji »Donauzeitung« je objavila daljši članek o delu in življenju delavcev iz južnovzhodnih dežel v Nemčiji. V uvodu članka se naglasa: Velika Nemčija je danes ogromna delavnica, v kateri se kuje orožje za vojno in zmago. Ves kontinent s svojimi 250 milijoni ljudi služi sioer potrebam vojne, središče sile in težišče vse oborožitve pa je Nemčija. Tu so velike tovarne, kjer se na najracionalnejši in najhitrejši način producirajo vojni stroji ter pripravljajo za fronto. To srce kontinentalne vojne industrije potrebuje od leta do leta več delavcev predvsem zaradi tega, ker po vedno večjih zahtevah fronte nemški delavci hite pod orožje. Zaradi tega prihajajo iz vseh dežel kontinenta izučeni in neizučeni delavci v tovarne Nemčije, da bi tam bolj intenzivno, kakor je pri njih doma mogoče, stopili v službo oborožitve. Gauleiter Sauckel je dal v zadnjih lejih nemškemu vojnemu go- spodarstvu na razpolago mnogo milijonov novih delovnih moči, od katerih je večina kot delavska rezerva inozemstva prihitela v Nemčijo. Ko je danes v Nemčiji dva in polkrat toliko delavcev ko med prvo svetovno vojno in ko je bilo mogoče v zadnjih dveh letih število zaposlenih povečati za tri in pol milijona, si lahko mislimo, kake orjaške sile služijo v Nemčiji vojni proizvodnji. Dalje je navedeno, da so izdaten rezervoar dodatnih delovnih moči južnovzhodne dežele. Že pred vojno je prihajalo iz Madžarske in bivše Jugoslavije precej sezonskih Prijava oproščenih vojnih obveznikov Opozarjamo vse delodajalce, da morajo pismeno prijaviti Delovnemu uradu v Ljubljani vse vojne obveznike, ki so bili oproščeni obvezne vojne službe, če bi te obveznike iz katerega koli razloga odpustili ali če jih nameravajo odpustiti. Svilarstvo v Turčiji Ze v starih časih je bilo v Turčiji svilarstvo zelo važna gospodarska panoga, po prvi svetovni vojni pa je bilo močno zanemarjeno. Ze precej let se svilarstvo vneto in uspešno obnavlja v domačem obr-tu lin v industriji. Izdelki iz turške naravne svile že lahko tekmujejo z onimi iz Lyona in Milana. Najvažnejši središči turškega svilar-stva sta Bursa in Izmir. V Bursi je institut za svilarstvo, ki ima tri podružnice z velikimi: nasadi murv, ki jih dobivajo svilarji brezplačno od države. Ze leta 1938. se je pečalo s svilarstvom v Turčiji okrog 55.800 družin, zdaj pa je svilarjev že precej več. Proizvodnja svilenih kokonov je bila takrat 2.35 milijona kg, kar sioer ni dosti, če pomislimo, da so 1. 1911. producirali nad 19 milijonov kg, a je vendar znak uspešne obnove važne gospodarske panoge. Največ naravne svile predeluje velika tovarna v Hereku in so si njeni izdelki v zadnjih letih pridobili velik sloves tudi na tujih tržiščih. V zadnjih letih je dobro napredovala tudi proizvodnja umetne svile. OKVIRI * UMETNINE GOSPOSVETSKA 3 GALERIJA „OBERSNEL“ Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 25. julija im Štev. 60. Gaslilaičarski vestnik Nakazovanje kuriva gostinskim obratom Pokrajinski gospodarski svet na« obvešča, da bo v bodoče zaradi izrednega pomanjkanja kuriva v Ljubljani, nakazoval premog samo onim obratom, kjer so v kuhinjah kurilne naprave take, , drugo v višini 100 milijonov pa v 12 letih in obrestovalo po 2.5 %>. Obe posojili bodo večinoma prevzele banke in zavarovalnice. >• Obvezno delo za žene na Madžarskem Med prvimi ukrepi nove madžarske vlade je bila uvedba obveznega dela za žene, ki niso poročene ter nimajo otrok in so stare od 18 do 30 let. Po ljudskem štetju od 1. 1941. 'je na Madžarskem okrog 1.5 milijona žena te starosti, poročenih pa je med njimi 454.000. Tako se lahko računa, da bi bilo za obvezno službo na razpolago okrog 1 milijon žena, upoštevati pa je treba, da je približno ena polovica na kmetijah, kjer itak že opravlja svoje delo v korist skupnosti in vojnega gospodarstva. Od ostalega pol milijona ima spet 200.000 do 300.000 žena svoje poklice in službe in bi mogle tako organizacije obveznega dela prevzeti samo okrog 200.000 ženskih delovnih moči. Pozive v obvezno delovno službo bo razglasil evidenčni mobilizacijski urad, ki pa' bo po določilu nove naredbe vpoklicanim ženam odrejal delo po izobrazbi in sposobnosti, fizično delo je obvezno samo za vse Židinje. LJUBLJANA, Sv. Petra c. 41 Sccialno-politične reforme v Madžarski [ FR. P. ZAJEC : izpraian optik in urar : Ljubljana. Stritarjeva ulic« 8 - Tel. «4-88 : (pri trlmaitovju) .......... ...... Madžarska vlada je v svojem postopnem izvajanju svojega so-cialno-palitičnega reformnega programa izdala naredbo, ki začenši s 1. julijem 1944 znižuje starostno mejo za starostno in pokojninsko zavarovanje nameščencev od 65 na 60 let. Rudarji morejo že po 55. letu dobivati starostno rento. Poleg tega se je uvedlo za gospodinjske pomočnice, ki so bile dosedaj zavarovane le za primer bolezni, obvezno starostno in invalidno zavarovanje. iospsdarske vesti Generalni pooblaščenec za zaposlitev delavstva okrožni vodja Sauckel je sklical v Turingiji k zasedanju predsednike okrožnih delovnih uradov zaradi nameravane akcije za večjo zaposlitev delavstva. Državni minister Speer je najpirej poročal o sedanjem f tanju nemške Oborožitvene kapacitete in. njenem nadaljnjem razvoju. Okrožni vodja Sauckel je poudaril, da se bodo v 1. 1944. dosegle še večje sto-ritve zaradi večje zaposlitve delavstva. Na nemško-danskih gospodarskih podajanjih v Kodanjn se je ugotovilo, (la so dosegle danske kmetijske dobave dogovorjeni obseg in enako tudi nemške dobave. Danske kmetijske dobave so se v primeri s prejšnjimi leti še povečale in so zato tudi Nemci povečali svoje dobave železa in železnih izdelkov.. V skladu s prizadevanjem, da se zboljšajo prometne zveze Zagreba po vodi, se sedaj pospešeno dela na tem, da bo Sava plovna do Zagreba. Najkasneje prihodnjo spdmlad bo že mogoč promet do Zagreba z rečnimi Solni in vlačilci. Po odredbi madžarskega ministra za industrijo je po 31. juliju vsako zasebno posredovanje za službe prepovedano. Posredovanje dela, ki je bilo v prejšnjih letih dostikrat orodje za strankarsko-politične in propagandne svrhe, je sedaj postavljeno popolnoma pod državno nadzorstvo. Gospodarski dogovor med Švico in Slovaško, ki je potekel 30. junija, je bil sedaj podaljšan za tri mesece. Vsi dosedanji kontingenti veljajo še nadalje. Vrednosit teh kontingentov znaša za prihodnje tri mesece približno 200 milijonov Ks. V Turčiji upajo, da bodo premogovno proizvodnjo letos zvišali na 4 milijone ton, kar bi pomenilo rekorden uspeh, ker je znašala turška premogovna proizvodnja v J. 1942. samo 2.5 milijona ton. Iz Ankare poročajo, da odpotuje v kratkem turška delegacija pod vodstvom generalnega direktorja trgovinskega oddelka zunanjega ministrstva v Stockholm, kjer se bo pogajala za sklenitev nove trgovinske pogodbe s Švedsko. Zavezniki so odvzeli palestinskim Židom vse industrijske dobave za vojsko, ker so bile te predrage. Tako velja n. pr. jard bombaža iz palestinsko tovarne 36 piastrov, iz indijske ali arabske tovarne pa 7 piastrov. Arabski tisk piše sedaj, da to dejstvo dokazuje, da je naseljevanje Židov v Pn iestini gospodarsko nezdravo. Židovska država v Palestini je samo umetna tvorba, ki zahteva veliko prevelike kapitalne naložbe in inora biti zato proizvodnja nerentabilna. Angleška avtomobilska družba Kolls Itoyce Ltd je imela lani 0.51' milijona funtov čistega dobička in bo zopot izplačala 20 odstotno dividendo. Predsednik avstralskega urada volno je po švicarskih vesteh izjavil, da 1h> ob koneu volnene sezone 1944-1945 nakopičeno v Avstraliji 10 rflili-jonov ba] volne. Večina te volne je last angleške vlade. Volna bo torej ena redkih surovin, ki jo bo po vojni v izobilju. Vojni departemeht USA je objavil, da je oborožitvena proizvodnja znova zaostala za načrti. Zato je departe-ment apeliral na vsa pristojna mesta, da store vse, kar morejo, da se do*-bave armadi pospešijo. Po izjavi voditelja ženskega oddelka ameriškega ministrstva za delo je sedaj v USA zaposlenih 17.4 milijone žen. 75 odstotkov teh žen je izjavilo, da se po vojni ne bodo vrnile v gospodinjstvo. Tako se bo v USA problem brezposelnosti povojni še znatno poostril. Vsakoletna klavna kampanja v Braziliji za izdelovanje posušenega mesa, najvažnejšega brazilskega živila živalskega izvora, je sedaj končana. Kakor se poroča iz Porto Alegre, se je predelalo 302.000 goved. S tem je glavni dej brazilske potrošnje zagotovljen. švicarski stroji za Turčijo Posebna turška trgovinska delegacija je odpotovala v Švico, da nakupi v Švici za 10 milijonov turških funtov strojev in nadomestnih delov za industrijske stroje. Stroje bo nabavila za industrije Siimer banka in Eti banka. : ® Gradišča tovarna bonbonov in peciva : s ••••••»••••••••a •*8«8#a# ^ Kons.rtium « .UU V.,U, - Za ~ ^ ^ ^ 0'