23
Pozna pa vunder ne zamujena želja za
novo leto.
U ovo doba Slavjani nisu više gluhi niti slepi za ono. sto se o njima piše, nego oni cita-ju, protresaju, svoga se darže.
P. Preradovic.
Ker ste za svoj rod gereči slovenski domorodci k novimu letu na oltar Slovenije obilno serčnih zelja, med njimi tudi te položili: de bi se v sercih vsih Slovencov zmirej bolj ljubezen do njih naroda vnemala: dajte, de vašim željam vaš prijatel še svojo željo pridruži. Želim namreč: de bi slavoplašei, zaničevavci in sovražniki našiga naroda za naprej še hujši v svojih pismih Slavjane očitno gerdili, sramotili in zaničevali. „Stoj!" porečete, „te želje so našim ravno nasproti; Slovenija merzi na nje".   Pa počasi prijatli!
Pred dvema letama se je v Augsburških občinskih novinah sostavek bral, v kterim se je neki brezimenič (anonvmus), kadar je bil vsih Slavjanov resnične in zmišljene dušne in telesne slabosti svetu na znanje dal, dokazati prizadeval, de slavjanski narodi, ako se ne ponemčijo, v knjižestvi in v umetnostih nikdar kaj prida skazati imeli ne bojo.
Takšno jalovo modrovanje se je iz gori imenovanima sostavka v B. med nekimi gospodi slovenskima rodii, ki so popred slovenšino le malo obrajtali, speljalo, kte-riga konec je bil: de so ti gospodje od tiste dobe se s , slovenšino sprijaznili. Lahko, de so ta sostavek Slavjani tudi po drugod v svoj prid obernili.
Kakor je tedaj pisatelj tistiga sostavka Slovanam z njim več koristil ko škodoval, tako je tudi pervi zve-zik štajarskih dogodivšin po gosp. dohtarji Muli ar j i predlanjsko leto v Gradcu na svetlo dan, mnogo mlačnih Slovencov v vredne slovenske domorodce spremenil. Ta zvezik štajarskih dogodivšin nosi na čeli podobo nekiga rimskiga spomenika v Ptujskim mestu. Pred tem spomenikam je narbolj na vid postavljena neka, na palico naslonjena, po šegi sedanjih kmetov na ptujskim polji oblečena oseba, s tako skrivljenim in butastim licam, de se vsak čuditi mora, kako de je gosp. Dr. Muh ar med Dolanci na ptujski planjavi, kterih ravna in visoka rast s prijaznim in veliko bistroumnost razodevajočim licam široko slovi, za uzor (Ideal) Slovencov tako pošast najdel, kakor-šne bi med vsimi Slovenci nobeden drugi najti ne bil mogel.
To strašilo, kter« gosp. spisatelj v svojih dogodiv-šinah učeni mu svetu za Slovenca predstavlja, in pa nekoliko pa njih raztresenih pikočih in zbodljjvih opazk , v kterih se je Slovencov spominal, je na Stajarskim v kratkim več Slovencov njihimu rodu povernilo, več ko bi jih vsi slovenski domorodci v desetih letih bili po ver-, niti zamogli.
Domorodci! ali moje želje ne zaslužijo z vašimi združene biti?                                      J. Muhodolski.