ZGODOVINA ZA VSE 109 Nenad Plemeniti DEZERTERSTVO V AVSTRIJSKI VOJSKI V LETIH 1825 - 1830 Splošno o dezerterstvu Skozi celotno človeško zgodovino, vse od prvih omemb o obstoju vojaštva kot enega izmed teme- ljev družbene ureditve, je mogoče opaziti pojav, ki spremlja to obliko človeškega delovanja. To je dezerterstvo. Dezerterstvo je samovoljna prekini- tev vojaškega služenja z namenom trajnega neiz- polnjevanja te dolžnosti. Pojavlja se tako v mir- nem kot tudi v vojnem obdobju. Vzroki za dezer- terstvo so različni: nesposobnost sprejetja vojaš- kega načina življenja, propagandni vplivi sovraž- nika, demoralizacija posameznika zaradi poraza ali izgub, ki jih je doživela njegova enota... Dezer- terstvo najbolj neposredno ogroža temelje, na ka- terih sloni vojaška organizacija. Sproža lahko splošen upad morale v enotah in s tem zmanjšuje njihovo bojno sposobnost. Lahko ogrozi tudi izid bitke ali celo obstoj države. Zato je družba pojav dezerterstva označila za moralno nesprejemljivo dejanje in ga kaznovala. Tako je že Hammurabijev zakonik določal smrt- no kazen in odvzem posesti vsem, ki se niso od- zvali pozivu kralja na vojno. V republikanskem Rimu je bil dezerter prekvalificiran v sužnja.1 De- zerterstvo v frankovski državi se je ocenjevalo kot kršenje zaobljube o vazalstvu in je bilo kaznova- no s smrtjo in zaplembo lastnine. Z nastopom no- vega veka in najemniških vojska je delovalo de- zerterstvo sprva kot kršenje pogodbe, kasneje pa je prešlo v težko kaznivo dejanje. Dezerterje so us- mrtili, šibali ali pa jih pošiljali na prisilno delo. Sčasoma je pojav dezerterstva pripeljal do med- državnih pogodb, t.i. kartelov, s katerimi naj bi ta pojav preprečevali.2 Avstrijski vojaško-kazenski zakonik iz leta 1855 je ločeval dezerterstvo od samovoljne oddaljitve iz enote. Dezerterstvo je označeval kot samovolj- no zapustitev enote, neodzivanje na vojaški po- ziv, oziroma nepovratek v enoto z namenom traj- nega izmikanja vojaški službi. Po zakoniku se sa- movoljna oddaljitev iz enote izvrši, ko je vojak preko noči ali za daljše obdobje zapustil enoto brez predpisanega dovoljenja, ali ko se ni odzval na vojaški poziv, zato da bi se začasno izognil vo- jaškemu služenju. Dezerterstvo so tudi strožje kaznovali. Dezerter tako ne more za časa življenja niti v primeru smrti upravljati s svojim premože- njem. Odvzeta mu je bila pravica do nasledstva in povrniti je moral škodo, ki jo je povzročil z dezer- terstvom. Dezerterji, ki so ostali izven enot do šest mesecev, so bili obsojeni na eno leto dodatne vo- jaške službe, tisti ki so izostali preko šest mesecev pa na dvakrat toliko kolikor so izostali iz enote, vendar ne več kot tri leta3. Določbe vojaškega ka- zenskega zakonika iz leta 1855 so sicer mlajše od obdobja, ki ga obravnavam, gotovo pa nekaj prevzemajo po predhodnih predpisih in zakonih. Upravna ureditev slovenskih dežel do leta 1830 S cesarskim patentom z dne 3. avgusta 1816 je na območju nekdanjih Ilirskih provinc nastala nova upravna enota - Ilirsko kraljestvo. Imela je lasten grb - zlato ladjo z vesli na modrem ozadju - in se delila na dva gubernija. Tržaški gubernij je obsegal Avstrijsko Primorje in tisti del civilne Hr- vaške, ki je bil nekdaj del Ilirskih provinc.4 Ljub- ljanski gubernij pa sta sestavljali Kranjska in be- ljaško okrožje.5 Leta 1822 je bila iz kraljestva loče- na ilirska Hrvaška in priključena ogrskim deže- lam.6 Z letom 1825 pa je bila v ljubljanski gubernij vpeta še preostala Koroška. Ta gubernij se je delil na ljubljansko, novomeško, postojnsko, beljaško in celovško kresijo, tržaški pa na goriško in istr- sko, ter mesto Trst.7 Oba gubernija sta bila podre- jena neposredno centralnim državnim uradom na Dunaju.8 Kresije so se delile na manjše upravne enote, ki so poleg davčne in splošne uprave, spornega in nespornega sodstva, izvajale še nabor. Če je bilo upravljanje nad tako enoto podeljeno s strani dr- žave privatnemu gospostvu, se je ta upravna eno- ta imenovala okrajno gospostvo (Bezirksobrig- keit). V kolikor se je privatno gospostvo upravlja- 1 Vojna enciklopedija - 2, geslo - dezerterstvo, Beograd 1971. 2 Idem. 3 Idem. 4 Zgodovina slovenskega naroda, V. zvezek, Bogo Gra- fenauer, Ljubljana 1974, str. 215, (-ZSN). 5 Slovenska zgodovina 1792-1918, Ferdo Gestrin - Va- silij Meltk, Ljubljana 1966, str. 45, (-SZ). 6 SZ, str. 44. 7 SZ, str. 45 8 ZSN, str. 216. VSE ZA ZGODOVINO 110 ZGODOVINA ZA VSE nju odpovedalo zaradi nerentabilnosti, je država to poverila uradnikom državnega gospostva in se je imenovalo okrajni komisariat.9 Tako je bila na Kranjskem sledeča razdelitev:10 Okrajni komisariat Okrajno gospostvo Mestno gospostvo Skupaj Ljubljanska kresija 5 U 1 17 Novomeška kresija 4 13 0 17 Postonjska kresija 3 6 0 9 Skupaj n 30 1 43 Vojaška ureditev in vojaščina v avstrijskem cesarstvu do leta 1830 Z uvedbo nabornih okrajev v drugi polovici 18. stoletja je vsak polk dobil svoje območje za izpo- polnjevanje moštva. Tako je linijski pehotni polk št. 13 dobival okrepitve iz goriškega, gradiškega in postojnskega okrožja, pehotni polk št. 16 iz celj- skega, od leta 1808 pa iz mariborskega okrožja, pehotni polk št. 26 iz Koroške, linijski pehotni polk št. 43 iz Kranjske, linijski pehotni polk št. 45 pa do leta 1806 iz mariborskega okrožja. Del re- krutov iz celjskega okrožja je v letih 1806-07 izpo- polnjeval pehotni polk št. 41, del vojaških obvez- nikov iz postojnskega okrožja pa je romal v letih 1801-05 v pehotni polk št. 44. Pehotni polk je v miru štel 2070 vojakov, v vojnem obdobju pa 4476.11 Vojaško služenje je bilo z letom 1773 uzako- njeno na dosmrtno.12 Iz vojaške obveznosti so bili v tem času in tudi pozneje izvzeti: uradniki, du- hovniki, plemiči, dvorni svetniki, višji uslužben- ci, meščani deželnoknežjih mest in trgov in njih sinovi, obrtniki, če so opravljali svojo obrt, ple- miški lakaji, uradniki zemljiških gospostev, župa- ni, sodniki, izobraženci, lastniki kmečkih pose- stev, njih edinci in prvi sinovi, zeti edink, delavci v rudnikih in fužinah, dimnikarji in gozdarji, do- kler so delali v gozdu in tisti, ki so se odkupili.13 Državni sistem, ki je določal dosmrtno vojaško službo, prepoved izseljevanja in poroke obvezni- kov, je silil mnoge v dezerterstvo. Z reformami Marije Terezije so bili lahko v vojaško službo po- 9 ZSN, str. 219; Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Sergij Vilfan, str. 224, (-GID). 10 GID, str. 224. 11 Vojna enciklopedija - 8, ~gvxlo Slovenija, Beograd 1966, (-VE-8). 12 Vojna in vojaška zgodovina Slovencev, Janez J. Švajn- cer, Ljubljana 1992, str. 68 (-W). ° Idem, str. 68. klicani vsi med 17. in 40. letom starosti.14 Zaradi vojne nuje so leta 1809 organizirali v avstrijskem cesarstvu domobranstvo, oziroma deželno bram- bo (Landwehr). V slovenskih deželah je bilo tako oblikovanih štiriindvajset domobranskih bataljo- nov.15 Rok vojaškega služenja je bil za pehoto do- ločen na 10 let, za konjenico na 12 in za topništvo na 14 let.16 Po Napoleonovem padcu je avstrijski cesar Franc I. leta 1817 izdal novo razdelitev na- bornih okrožij. Koroška je postala naborno ob- močje za pehotni polk št. 7, Kranjska za pehotni polk št. 17, Štajerska za pehotni polk št. 47 in Pri- morska za pehotni polk št. 22.n Obrambni dekret z dne 4. avgusta 1827 je vojaško služenje podaljšal na 14 let.18 17. pehotni polk je bil sestavljen iz treh bataljo- nov in dveh polkovnih grenadirskih stotnij. Na- mestitev teh enot kaže naslednja tabela:19 1 bataljon 1817-20, Ljubljana 1820-22, Italija 1822-31, Ljubljana 2. bataljon 1817-20, Ljubljana 1820-22, Italija 1822-31, Ljubljana 3 bataljon 1817-22, Kranj 1822-23, Celje 1823-31, Novo mesto Polk gren stot. 1817-20, T5t 1820-25, Neapelj Izvlečki o dezerterjih iz omemb v časopisu Laibacher Zeitung iz let 1825 - 1830 Prelistavanje časopisov za obdobje od leta 1825 - 1830 nam odkrije, da z izjemo Laibacher Zei- tung, noben časopis ne vsebuje niti najmanjših poročil o vojaških dezerterjih oziroma beguncih. Vendar je celo ta omejen na sezname vojaških be- guncev in kartele,20 ni pa moč zaslediti nobenih omemb glede njihovih aretacij, o kaznovanju in o rokovnjačih. Sezname vojaških dezerterjev in drugih vojaš- kih ubežnikov so v objavo posredovali posamez- ni okrajni uradi. Namen in način objavljanja nam razkriva patent o izselitvah, ki je bil izdan 10. av- gusta 1784 na Dunaju in ki je bil v letih 1825-30 še vedno v veljavi. To je razvidno iz seznamov dezer- terjev, kjer je omenjeni patent ena izmed osnov, sz, str. 30. VE - 8. W, str. 69. W, str. 75. W, str. 69. W, str. 75. 20 Kartel je meddržavna pogodba o ravnanju in medse- bojni izročitvi vojaških dezerterjev. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 111 po katerih so obravnavali kršitelje vojaške obvez- nosti.21 V 22. členu patent določa, da se mora sezname izseljencev trikrat objaviti v obliki uradnih odlo- kov v javnem časopisju. Določiti se mora rok za njihov povratek, ki začne teči z dnem, ko je poziv objavljen, s pristavkom o njihovem kaznovanju po preteku tega roka. Ti pozivi veljajo tudi za tiste, ki so odpotovali z dovolilnico, a se po njenem preteku niso vrnili znotraj šestih mesecev. Na- men je posredno nakazan v 24. členu, ki kaže, da je oblast hotela k odkrivanju vojaških beguncev pritegniti najširše množice ljudi. Za naznanitev vojaškega begunca je tako predpisala nagrado petih goldinarjev, za prijetje in njegovo izročitev pa dvanajst goldinarjev po osebi. Ta nagrada se je morala izplačati iz dezerterjevega premoženja, v primeru, da ga ta ni imel, pa iz državne blagajne.22 Oblika seznamov vojaških ubežnikov Oblika uradnih pozivov vojaškim obveznikom je večinoma sledila enakemu vzorcu. V glavi je omenjen izdajatelj odloka - okrajno gospostvo, okrajni komisariat ali magistrat provincialnega glavnega mesta Ljubljane. Sledi navedba različ- nih tipov vojaških beguncev, ki v seznamu nasto- pajo. Ti se delijo na ubežnike iz rezervnih, linij- skih enot in enot deželne brambe, odsotne iz enot brez in one z dovolilnico, ubežnike pred vpi- som v vojaško evidenco in na ubežnike pred vo- jaškim naborom.23 Osrednji del odloka zavzema razpredelnica, ki večinoma vsebuje naslednje karakteristike: a) ime in priimek ubežnika; b) kraj rojstva; c) hišno številko; č) faro; d) rojstno leto ali starost in e) opombe. Primer take razvrstitve nazorno ilustrira delen prepis tabele iz odloka objavljenega v Lai- bacher Zeitung št. 87 iz leta 1830: Dodatno pa lahko seznami vsebujejo točen rojstni datum in poklic,24 Ime in priimek Rojstni kraj Hiš št Fara Starost Opombe Michael Schokol Krška vas 42 Cerklje 19 Brez dovolilnice neznano kje Martin Maßnig Gmajna 23 Rab 19 Brez dovolilnice neznano kje Mathias Duch Brezje pri Raki 11 Rato 19 Brez dovolilnice neznano kje Martin Gradischer Unterdule 20 Bučka 19 Ubežnik pred naborom Ime in priimek Rojstni kraj Hišna št Rojstni datum Poklic Odsoten z - brez dovolilnice Anton Rupnig Idrija 101 15. jan. 1808 študent 1 Philip Mackutz Idrija 259 28. apr. 1808 rudarski vajenec 1 Sebastian Jereb Gorepeke 3 20 jan 1807 brez 1 Valentin Woschitsch Idrija 185 8. feb 1807 rudar brez izpita 1 Pod oznako opombe se nahajajo podatki o času pobega in/ali o kraju trenutnega nahajanja ubež- nika, oziroma o njegovem trenutnem stanju, kar prikazuje delen izpis iz seznama objavljenega v LZ št. 26,1.1828: Ime in priimek Rojstno leto Rojstni kraj Hišna št Fara Opombe Schuschnig Anton 1808 Kamen 22 Kamen Z zastarelo dovolilnico Verona Joseph 1808 Kamen 19 Kamen Z dovolilnico v Gradec Breschar Michael 1808 Kamen 24 Kamen Z dovolilnico v Preußburg Ženka Joseph 1808 Prapret za Kalom 10 Kamen Z zastarelo dovolilnico Bremeschar Joseph 1808 Moste 45 Komenda - Sv Peter 8 let neznano kje 21 Glej sezname dezerterjev v: Laibacher Zeitung (-LZ) št. 8, l. 1825 in št. 23, l 1828. V zaključku sledi navedba časovnega roka zno- traj katerega se morajo omenjeni begunci prigla- siti uradu, ki je ta odlok izdal. Navedeni so seveda tudi predpisi, po katerih bodo le-ti kaznovani, če se na uradni poziv ne javijo. Lep primer je odlok objavljen v LZ št. 8,1.1825, katerega zaključek se glasi: "... s pripombo so poklicani, da se v roku enega leta in dneva osebno pojavijo v tem uradu in opravičijo svoj izostanek iz hiše, zakaj v nasprot- nem primeru bodo po brezuspešnem preteku tega roka obravnavani po predpisih patenta o izselje- vanju izdanega 10. avgusta 1784, po gubernijski okrožnici izdani 20. junija 1815, št. 6535, in po ostalih predpisih zadevajočih to tematiko. " 22 Arhiv Republike Slovenije, Zbirka patentov - 5, 10. avgust 1784. & Glej primere: LZ št. 97, l. 1825; št. 16, l. 1828 in št. 27, l. 1828. 24 LZ št. 22, l. 1828. VSE ZA ZGODOVINO 112 ZGODOVINA ZA VSE Nato sledi omemba urada, ki je odlok izdal in čas izdaje.25 Nekaj o dezerterjih Za majhno ponazoritev dezerterstva sem na- ključno izbral okrajno gospostvo Žužemberk. To je dalo v objavo sezname dezerterjev v časopisu Laibacher Zeitung in sicer v številki 1, leta 1825; št. 1 in 96, leta 1826; št. 2 in 3, leta 1828; št. 36, leta 1828, št. 96, leta 1830. V teh seznamih je navedenih 302 dezerterja. Različnih oseb je samo 186, od teh se jih 66 pojav- lja več kot enkrat. Tako je npr. Anton Perko ome- njen dvakrat.26 Po prvem seznamu je zabeležen kot ubežnik pred naborom, po drugem pa kot od- soten brez dovolilnice. Ali to pomeni, da se je po prvi objavi javil ali bil pripeljan v vojsko, iz katere naj bi potem zbežal? Pojavlja se tudi vprašanje, kaj je bilo z vsemi vojaškimi obvezniki, ki so bili pozvani s strani urada v seznamu iz LZ št. 1, 1. 1826, v naslednjem seznamu v LZ št. 36,1.1828 pa jih več ni? So se sami javili uradu? Ali so bili ujeti? Ali so v tem času umrli? Ali pa jih uradniki morda niso več evidentirali, oziroma so jih omenjali šele v kasnejših objavah, ki pa jih ta pregled ne vsebu- je? Odgovora ni. Ostane le podatek, da se šestin- šestdeset posameznikov omenja dvakrat ali več- krat. To pomeni, da je bilo v žužemberškem okraj- nem gospostvu v letih 1825-1830 35% t. i. "stalnih dezerterjev". Vsi ostali so bili neke vrste muhe enodnevnice. Pri 99 posameznikih je bilo mogo- če ugotoviti, kdaj so dezertirali: leto 1809 1815 1818 1819 1820 1821 1822 1823 število 1 3 5 1 U 9 7 5 leto 1824 1825 1826 1827 1828 Število 6 16 4 28 3 Prikazano kaže, da je v letih 1825-30 dezertiralo 51 vojakov, to je 52% vseh dezerterjev z omembo časa pobega. Med identificiranimi posamezniki je najmoč- neje zastopana starostna doba med dvajsetim in tridesetim letom (117 - 62,9%), nato do dvajset let (45 - 24,2%) in med tridesetim in štiridesetim le- tom (21 - 11,3%). Dva in sicer, Joseph Woben in Anton Woben, sta bila v času izvršitve dezerters- tva stara 48 in 46 let. Poleg tega sta izhajala iz iste hiše. Sta bila brata? Označena sta kot odsotna brez dovolilnice.27 Med vrsto begunstva prevladujeta odsotnost iz enote brez dovolilnice (103 - 55,4%) in beg pred naborom (62 - 33,3%)- Zelo majhna paje zastopa- nost ubežnikov iz rezervnih enot (13 - 7,0%). Ali to kaže, da so bili starejši letniki bolj sprijaznjeni s svojo usodo in zato manj dovzetni za dezerters- tvo? Zakonski stan kot kategorija je bil omenjen pri 128 posameznikih in vsi so bili neporočeni. Rok za samonaznanitev je bil v skladu z direkti- vami patenta izdanega 10. avgusta 1784 na Duna- ju. Variral je med enim letom in šestimi tedni. Še nekaj o dezerterjih Vojaški ubežnik je imel dve možnosti glede svo- jega pobega. Ali se je skrival po domačih gozdo- vih kot rokovnjač28 ali pa se je napotil v svet. V tem primeru so jih poti vodile izven dežele Kranjske in to večinoma na Štajersko, Koroško, Hrvaško in v Trst. Razmerje med kresijami glede kraja pobe- ga je popačeno, saj ni podatkov za postojnsko kre- sijo, hkrati pa so podatki nepopolni, ker zajemajo le majhen del vojaških beguncev. Stanje je bilo v letih 1825-30 sledeče: kresi)a/kra] na Štajersko na Koroško na HrvaŠko v Trst Ostalo ljubljanska1 21 49 U 20 22 novomeška' 4 1 4 / 14 Skupaj 25 49 15 20 36 'USI 26,36, 72. 76.1.1828,¡2SI. 6,1.1829. '¡JAI. 23, 69, 74,103,1 1828, LZSI 54,11829 Zelo redko so bežali iz ene kresije v drugo. Nas- ploh je bila naznanitev vojaških beguncev s stra- ni deželanov zelo redek pojav, o čemer priča le 140 omemb krajev pobega v letih 1825-30. K več- jemu ovaduštvu ni pomagala niti denarna nagra- da, predpisana v 24. členu patenta z dne 10. avgu- sta 1784. Ta je za naznanitev dezerterja določala 5 goldinarjev, za prijetje in izročitev oblastem pa 12 goldinarjev nagrade.29 Toda niti ostre kazni niso 25 Glej primere: LZ št. 14, l. 1825; št. 25, l 1828; št. 48, 1. 1830. 26 LZ št. 1, l. 1825; št. 1, l. 1826. 27 LZ št. 1, l. 1826. 28 Zgodovina slovenskega naroda, Najnovejša doba, Jo- sip Mal, Celje 1929, str. 245. 29 Arhiv Republike Slovenije, zbirka patentov - 5, 10. avgust 1784. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 113 popravile položaja. Isti patent v 31. členu nazna- nja, da se mora vsakogar, ki bi karkoli vedel o vo- jaškem beguncu, pa tega ne bi sporočil oblastem, kaznovati s prisilnim delom v trajanju več tednov ali mesecev. Napotitev vojaških beguncev ne samo izven de- žele, temveč izven države je bila po seznamih de- zerterjev silo redka zadeva. Omenjeni so namreč samo trije, ki so zbežali v tujino. Mathias Debellak je verjetno postal študent v Milanu,30 Andreas Je- nitsch31 in Jakob Schustaritsch32 pa sta se napotila celo na Saško. Vsi trije so bili podvrženi tudi čle- nom kartelov, ki jih je avstrijska država sklenila z drugimi državami. Tak primer je kartel objavljen v LZ št. 48,1.1830, ki je bil sklenjen med avstrijskim cesarjem in nadvojvodo Badenskim. Namen iz- kazujeta prva dva člena. Prvi člen določa, da morata civilna in vojaška oblast, zlasti pa poveljniki vojaških postojank, ki so najbližje meji, budno paziti, da ne bi noben dezerter prešel državnih meja in v drugi državi dobil zaščito ali pribežališče. Po drugem členu pa morajo biti zadržani vsi, kateri služijo v katerem koli rodu vojske, ki so za- sačeni na ozemlju pogodbene stranke brez us- treznega potnega lista ali vojaškega ukaza in mo- rajo biti izročeni z vso vojaško opremo, ki jo je dezerter prinesel s seboj. Pregled vseh seznamov dezerterjev objavljenih v časopisu Laibacher Zeitung v letih 1825 - 1830 kaže, da so bili nekateri posamezniki iz enot od- sotni tudi deset in več let. Tako je bil Anton Vod- nig odsoten deset let, oblast pa ni vedela, kje se nahaja.33 Lorenz Bokalitsch je bil do leta 1828 že deset let v Trstu.34 V primeru Bokalitscha se pojav- lja vprašanje, zakaj kresije niso od sosednjih obla- sti zahtevale aretacijo te osebe. Verjetno je bilo to enako težko, kot v lastni upravni enoti, ali pa so te osebe medtem pridobile status "občana" v novi kresiji. V obeh primerih kaže, da je bilo dezerters- tvo resen prekršek in da ni zastaral. To nakazuje tudi kaznovanje za izselitev v patentu z dne 10. avgusta 1784. Izseljenec (pod to kategorijo so so- dili tudi dezerterji) je izgubil vse državljanske pra- vice, izgubil je možnost dedovanja in zaplenjeno mu je bilo vse premoženje, vendar le v primeru, da ni imel otrok. Takrat so premoženje dobili oni. Tiste, ki niso imeli premoženja, pa so obsodili na triletno prisilno delo. Podatkov o poklicih dezerterjev je v seznamih izredno malo. Omenjenih je le 297 posamezni- kov. Poklicno strukturo po posameznih kresijah prikazuje naslednja tabela: 30 LZ št. 36, l. 1828. il LZ št. 74, l. 1828. i2 LZ št. 54, l. 1829. ii LZ št. 26, l. 1828. 34 LZ št. 36, l. 1828. POKLIC/KRESIJA ljubljanska' postoj nska4 novomeška' SKUPAJ barrar 1 1 barvarski pomočnik 1 1 dimnikar 1 1 dimnikarski pomočnik 1 1 rudar 24 24 rudar brez izpita 13 13 rudarski vajenec 1 1 kovač 2 2 rokavičar 2 2 Student 1 6 2 9 krznar 1 1 2 krznarski pomočnik 1 1 knjigovez 1 1 knjigoveški pomočnik 1 1 čevljar 1 1 čevljarski pomočnik 5 1 6 mizarski vajenec 1 1 mizarski pomočnik 1 3 4 pasarski pomočnik 1 1 kmet in sin 6 99 105 hlapec 3 53 56 krojaSki pomočnik 4 4 8 klobučar 2 2 klobučarski pomočnik 5 5 pomočnik podkovač 1 1 usnjarski pomočnik 1 5 6 tiskarski pomočnik 1 1 2 ključavničar 2 2 ključavničarski pomočnik 1 1 2 ključavničarski vajenec 1 1 VSE ZA ZGODOVINO 114 ZGODOVINA ZA VSE POKLIC/KRESIJA ljubljanska' postoj nska' novomeška' SKUPAJ trgovski pomočnik 1 pivovar ìrhar drvar orglar učitelj pisar 2 lovec 1 strojar 2 kramar 2 pcpelar 1 pisarniški vajenec 1 pomoč pri katastru 1 sedlarski pomočnik 1 pilarski pomočnik 1 pekovski pomočnik 1 mlinarski pomočnik 1 brez poklica 13 13 Cyrurgie subject 1 'LZSI 27.28.54. i 1X28. it 6.65.1 1829 4 IZ it 18. 68.1 1828 1 LZ.lt 18.23.28. 69. 74.90.11828. .it 54.11829. it. 48.11830 Zaključek V letih 1825 - 1830 je bilo v časopisu Laibacher Zeitung omenjenih 5280 vojaških beguncev (po- datek zajema tudi tiste, ki se pojavljajo večkrat). Če bi za osnovo vzeli ugotovitve glede dezerter- jev žužemberškega okraja, bi bilo identificiranih približno 1850 posameznikov, od teh naj bi jih v letih 1825-30 dezertiralo okoli 960. Toda tudi ta podatek lahko imamo samo za približen, nikakor pa ne točen, saj so se dezerterji iz teh let lahko pojavili tudi šele v kasnejših seznamih. Podatki o dezerterjih, ki se nanašajo le na deže- lo Kranjsko, pa so vendarle nadvse zanimivi. Če namreč veljajo podatki v knjigi Zgodovina slo- venskega naroda, ki navaja, da so v 18. stoletju iz slovenskih dežel vsako leto rekrutirali okoli 6000 posameznikov, lahko ugotavljamo, da je bila stop- nja dezerterstva na Kranjskem velika.35 Razdelitev dezerterjev po posameznih letih in kresijah pa prikazuje naslednja tabela. V njej so zajeti podatki za vse dezerterje, ki jih navajajo seznami v letih 1825 - 1830, všteti so torej tudi tisti, ki so omenjeni večkrat: kresij a/leto 1825 1826 1827 1828 1829 1830 ljubljanska 73 334 171 1042 47 178 novomesb 160 296 552 1175 713 215 postojnska 99 8 8 141 58 10 Zakaj je bilo dezerterstvo najbolj zastopano v novomeški kresiji ni jasno. Prav tako bi bilo go- vorjenje o vzrokih dezerterstva le slepo ugibanje. Dokaj verjetno je k temu pojavu prispevala dolži- na vojaškega služenja. Dejstvo je, da je dezerters- tvo obstojalo in je bilo množično. S tem pa se te- ma še ne sme končati. Raziskati je potrebno še socialne, politične in druge vzroke za ta pojav. S tem bo podoba dezerterstva mnogo jasnejša. •5 ZSN, str. 28. VSE ZA ZGODOVINO