Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XII. — Izdan in razposlan dne 22. februarja 1902. Vsebina: Št. 3i). Dopustilnica za lokalno železnico z ozkim tirom od I’rzeworska v Bachôrz (Dynôw.) Dopustilnica z dne 15. februarja 1902. I. za lokalno železnico z ozkim tirom od Przeworska v Bachôrz (Dynôv). Na podstavi Najvišega pooblastila podeljujem v poraznimi z udeleženimi ministrstvi veleposestniku Andreju knezu Luboniirskcmu po pogojili in načinih, določenih v nastopnem, v zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238), in pa zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž zak. št. 2 iz 1. 1895.) zaprošeno dopuslilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo kot lokalno železnico z ozkim tirom napraviti od postaje Przeworsk na progi Krakov —Levov c. kr. državnih železnic v Bachiirz (Dyhöv). od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po nji obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo. Da se bo držal gorenjega roka za gradnjo in pa da izvrši in opremi železnico, kakor zahteva dopustilo, naj dâ koncesijonar na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev. Ako se ne bi izpolnila zgoranja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina. §• 3. Da izdela dopuščeno železnico, se dodeljuje koncesijonarju pravica razlastitve po določilih do-tičnili zakonitih predpisov. g. 1. Za železnico, ki je predmet le dopustilnice, uživa koncesijonar v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. I. (drž. zak. šl. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti. Ista pravica sc podeljuje koncesijonarju tudi zastran tistih dovlačnic, ki se morda naredč, in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi. §• 4. g. 2. Koncesijonar je dolžen, gradnjo dopuščene železnice dokončati najdalje v dveh letih, računajo Koncesijonaiju se je oh gradnji in obratu do-I puščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice in po dopuslilnili pogojili, postavljenih po ministrstvu za železnice, in pa po semkaj merečih zakonih (Slovonluch. ) 13 in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. šl. 1 iz 1. 1852.), poleni po zakonih in ukazih, ki se dadö morda v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne na-redbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, v kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na zmanjšano vozno brzino, zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in glede tega bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo za železnice. §. 5. Koncesionarju se daje pravica, da s posebnim dovolilom državno uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredi delniško družbo, ki stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarja. Koncesionarju se daje pravica, izdali za prednostni zajem, ki ga vzprejme, delne z.adolžnice po načinih, ki jih določi državna uprava. Znesek resnične in pa nominalne napravile glavnice potrebuje odobrila državne uprave. Pri lem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil in materijalne zaloge, ter za dotacijo blagajnice in glavnične reserve, katero določi državna uprava, in se izkažejo, kakor gre, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in pa kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljali v račun nikakršni drugi stroški. Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti k napravili glavnici, če privoli državna uprava v namerjane nove stavbe ali v poninožitov obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré. Vso napravno glavnico je odplačati v času, dokler ho trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava. Družbena pravila in pa obrazci delnic. 1er prednostne obligacije, ki se eventualno izdado potrebujejo odobrila državne uprave. Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera bodo vsak čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah. Ta določila je uporabljati tudi na deželno brambo in črno vojsko obéli državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na žandarje, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun na orožne vaje in prigledne zbore. Koncesijonar je dolžen, da pristopi k dogovoru, sklenjenemu med avstrijskimi železniškimi družbami zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripomaganja z osebjem in z vozili za veče vojaške prevoze, dalje da pristopi k vsak čas veljajočim predpisom o želez-ništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, kije obveljal 1. dne junija 1871. I. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče. Vsakikrat veljajoči predpis za vojaške prevoze po železnicah, in pa vsakikrat veljajoči predpisi o že-lezništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarja moč in veljavo z dnem, katerega se začne po dopuščeni železnici obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdado še-le po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarja veljavnost tedaj, kadar se mu priznanijo uradoma. Te dolžnosti ima koncesijonar samo v toliko, kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na drugotnost te proge in na olajšila, dodeljena vsled tega gledé na naprave, Opremo in vrsto obrata. Koncesijonar je dolžen, oddajajo službe se ozirali v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. I. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe. §• 7- Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj slično veljajo znižani tarifni Dostavki, veljajoči za vojaške prevoze. 'Dopustilna doba in ž njo vred v S. 9.. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računaje od današnjega dne, ter mine po izteku tega roka. Državna uprava sme izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v §. 2 ustanovljene o dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu g. 11, lit. b) zakona o dopuščanju železnic. §• 9. Obrat železnice, ki je predmet te dopuslilnice, bo vodila za račun koncesijonarja država, ako se kaj druzega ne dogovori. Načini, kako je voditi ta obrat, se uravnajo z obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesionarjem. g. 10. Koncesijonar ima dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), vsaki-krat dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno rabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo in bodo v državnem obratu, in to tako, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljam železnici ali posameznih njenih kosih. 8-11- Državna uprava si pridržuje pravico, da sine dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, odkupiti vsak čas po nastopnih določilih:. 1. Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisli doneski, kar jih bo imelo podjetje v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisli doneski najslabejših dveh let in poleni se izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let. 2. Ce bi se železnica odkupila po preteku začasne davčne prostosti, določene v g. 1. tedaj je ob preračunu letnih čislih donosov z davki, dokla- dami in drugačnimi javnimi davščinami, ki zadenejo odkupljeno železniško podjetje, ravnati kakor z obratnimi stroški. Če ni bilo davčne dolžnosti glede vseh let. privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka prosta leta preračunih davek' z dokladami vred po odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta ter ga odbiti od donosa. K tako najdenemu poprečnemu čistemu do- • nesku pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po g. 131., lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1 89(1. 1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetine teh čistih doneskov. 3. V zmislu spredaj stoječih določil ovedeni poprečni čisti donesek je potem koncesijonarju kakor odškodnino za odkup železni' e v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti. 4. Ko bi se pa železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom ali kadar bi po določilih v odstavkih 1 do 3 najdeni poprečni čisti donos, ne oziraje se na pribitek, naveden v odstavku 2, ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je enak lelnini, potrebni za počrtežno obrestovanje in razdolžbo z odo-brilom državne uprave vzprejetih zajmov, oziroma prednostnih obligacij, ki se eventualno izdadô, pri-števši tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odobrene delniške glavnice ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnice, v lem, da država prevzame, da sama mesto koncesijonarja plačuje zgoraj omenjene zajme ob dogovorjenih rokovih dospelosti, dokler niso popolnoma plačani, in da izplačuje spredaj navedeno letnino za delniško glavnico v polletnih obrokih, 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, ter da povrne koncesijonarju renl-nino, ki jo je plačevati od te odkupne rente. 5. Državi se pridržuje pravica, da sme kadarkoli na mesto še ne dospelih rentnih plačil, ki jih je po določilih spredaj stoječih točk plačevati koncesijonarju, plačati glavnico, ki je enaka znesku glavuične, računaje obresti od obresti, po štiri od sto na leto, diskontovane vrednosti tega plačila — seveda odbivši pribitek, obsežen morda v zmislu določil odstavka 2 v teh plačilih. Ako se država odloči plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah vsake I vrste, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računati po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste. 6. Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odškodnino, predpisano v št. 1 do 5, brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma samo še z nepoplačanimi ostanki z odo-brilom državne uprave vzprejetih zajmov obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagaj-nične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesi-jonarja in postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, v kolikor niso bile že določilu primerno uporabljene z odo-brilom državne uprave. 7. Sklep državne uprave o izvrševanju državne odkupne pravice, ki se mora zgoditi vselej z začetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniškemu podjetju najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom. V tej izjavi se določi: a) čas, od katerega se opravi odkup; b) železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki naj bodisi kakor pritiklina železniškega podjetja, bodisi v založbo terjatev države ali iz drugih pravnih naslovov preidejo na državo; <■) znesek odkupnine, ki jo država plača železniškemu podjetju, eventualno s pridržkom poznejše izprave odkupne cene (št. 1 do 5), ki jo je ovedeti začasno, s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja. 8. Državna uprava si pridržuje pravico, vro-čivši odkupno izjavo postaviti ob enem posebnega komisarja, ki naj pazi na to, da se stan imo vine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi. Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedeuih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega komisarja. Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrala ali provzročujejo trajno obremenjenost. 9. Koncesijonar je dolžen poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, ki je ustanovljen za odkup, prevzeli fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov. Ako bi koncesijonar ne izpolnil te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve koncesionarja irf brez sodnega posredovanja prevzeti v fizično posest oznamenjene imovinskc pred • mete. Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi. Čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pa mora tudi samo poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do zgoranjega časa nastale obračunske dolžnosti in drugačne dolgove. 10. Vlada si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 7) vknjiži državno lastninsko pravico na vseli nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo Koncesijonar je dolžen, državni upravi, ako bi se to zahtevalo, na razpolago dati pravne listine, katere bi bile morda še potrebne ž njegove strani. §- 12. Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojslva, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesionarja, in postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve v obsegu, povedanem v §. 11, odstavku 6. Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se odkupi železnica (§. 1 1), obdrži koncesijonar last pričuv-nega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in pa kar bi imel po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih in pridobljenih iz lastne imovine, katera si je koncesijonar sezidal ali pridobil sam po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da te roči niso pritiklina Železnice. §•■ 13. Državna uprava ima pravico se prepričali, j da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo. Državna uprava ima tudi pravico, po odposlanem organu pregledovati gospodarstvo, in so-sebno po nadzornikih, pošiljanih ob stroških koncesionarja, kakorkoli se ji 'zdi primerno, pregledovati, da se izvaja gradnja po projektu in pogodbi. Ako se napravi delniška družba, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikor-krat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, ki bo veljal za predstoj-ništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, do-pustilu ali družbenim pravilom, oziroma kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si izprositi precej odločilo ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in katero veže družbo § 14. Državni upravi se nadalje pridržuje pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe. VVittek s. 1 (SloTentanh.) 14 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. kr. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1902. v nemškem, češkem, hrvaškem, italijanskem, poljskem, runmnskem, malo-ruskem in slovenskem jeziku. Naiočnina ze celi letnik 1902 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — hodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati se je v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Singerstrasse št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in posamezne kose državnega zakonika. Naročflu pa je ob enem priložiti zanj pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samo, če se je plačala prej naročnina zanj Kadar kdö kupi celo desetletje ali več desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj slane v nemški izdaji: desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 50 K desetletje od I. 1879. vštevši do !. 1888. . . 40 K , , , 1859. , , , 1868. . . 24 , , , , 1889. , , , 1898. . . 60 , „ , „ 1869. , , , 1876 . . 32 , | Vseh pet desetletij od 1. 1849. vštevši do L 1898. pa stane . . . 180 K Desetletja , , 1870. „ , „ 1899. , stanejo . . 120 , V izdajali drugih jezikov stane: desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. . . . 32 K , , , 1880. „ , , 1889. . . . 40 „ desetletja od 1. 1870. vštevši do I Posamezn nemška izdaja letniki nemške izdaje se dobivajo desetletje od 1. 1390. vštevši do I. 1899. 1899. pa stanejo ... 120 K. 6 K. Letnik 1849. za . 4 K 20 h Letnik 1867. za . . . . 4 K — h Letnik 1885. za ... 3 K 60 h 1850. . . . 10, 50 , » 1868. . 4 » Ji , 1886. , . . . 4 » 60 T 1851. 2, 60 , s 1869. j» • • . 6 » * , 1887. . . • • 5 — tl 1852. 0 , 20 , I* 1870. » • . 2 . 80 , 1888. , . . . 8 40 1853. 6, 30 . 1871. n • • . 4 » J! , 1889. . • • 6 — 1854. 8 , 40 , ji 1872. n . 6 . w , , 1890. , . . . 5 ji 4( 1855. 4 , 70 , JI 1873. » • • • . 6 . 60 , , 1891. , . . . 6 — 1856. 4, 90 , 1874. . 4 , 60 , 1892. , ... 10 — 1857. 5 , 70 , 1875. s • • . 4 • J» , 1893. , . . . 6 • — * 1858. 4, 80 , s 1876. Ji • . 3 » » , 1894. ... 6 ti — 1859. + , V 1877. » . 2 * » 1895. , 7 P — 1860. 3, 40 , » 1878. s . 4 , 60 , , 1896. , ■■■ 7 r — 1861. 3, „ » 1879. n • • • . 4 , 60 , , 1897. , 15 Tl — 1862. 2 . 80 , 1880. . 4 , 40 , , 1898. , ... 6 — 1863. 2. 80 . JI 1881. . 4 . 40 , . 1899. , ... 10 — 1864. 2, 80 „ JI 1882. , 1900. . ... 7 — 1865. 4, 1883. Ji • • • 5 Ji JI , 1901. , ... 6 tl — Ji 1866. ji 4 , 40 , » 1884. * • • • . 5 n w Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po tisti céni. cakor NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celri niso došli ali pa so mu dosli nedo-stutni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tridnih naravnost pri c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, lil. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne eene (V* pole, to je 2 strani, stane 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne sa mri vsak posamezni letnik /.a zgoraj omenjeno prodajno erino, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (l/4 pole, to je 2 strani, stane 2 h) iz založbe c. kr. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike, ter si liste urediti po tvarini.