LISTJE in CVETJE.
Iz mojega spisovnika.
(l'riol)i:il Ant. M.iior.)
2. Pripovedka o Lambergu in Pegamu.
Blizu Radovljice stoji razvalina starega gradu. V tem je stanoval nekdaj vitez Lam-berg. Ta je imel konja, ki je zobal sedem let le pšenično zrnje in pil vipavsko vino. Zato je bil jako ognjevit. Nekoč pride na Dunaj silen velikan, Pegam po imenu. Klical je vse junake našega cesarstva na boj. Kdor se ž njim poskusi, vsakega pre-maga. Cesar pošlje po Lamberga. Ta pri-dirja na konju v jednem dnevu na Dunaj. Tam se bojaje pod varstvom Matere božje s strašnim velikanom, Lamberg srečno pre-maga Pegama, odseka mu glavo in se vesel vrne  v  domovino.
Anagram.
(PrioMil Cid Em Nafr.)
Mala „1, 2, 3, 4, 5 in (}" Klicali so mlado deklico nekdaj Stara  „3, 2, 1, 4, 5 in 6" Jo nazivljejo ljudje vse vprek sedaj. (O^gonctl^a v priliottnjoin listu.)
Kdo ve:
16    Kako se bere IHS?
17.   Zakaj postane jabelko modro-črno tam, kjerseobrežezjeklenimnožem?
18.   Kaj je ,,aritmogrif".'
Odgovornavprašanjavzadnjemlistu:
13.  Vprašanje, v fiem so loči nalolccvanje od krive sodbe, vam je natančno razloženo v let. pastirskem listu: >S krivim natolcevanjem grešimo. če brez zadostnega vzroka sumimo kaj  hudega 0 bližnjem. Pri  tem nismo torej trdno  preprifiani, da bi bil bližnji to ali ono storil, da ima to ali ono slaho lastnost, ampak samo  sumničirno, se nagibamo k misli, da je temu tako. — S  predrzno sodbo pa grešimo, če imamo brez zadostnega vzroka za golo vo in resaično, da je bližnji storil kaj hudega. Pri tem torej nič več ne sumimo, ne ugibljomo seiutertjž, ampak izrečemo 7 svojem srcu na-ravnost in določno dovrženo sodbo o bližnjem Ne  govorimo   samo:  »Znalp bi biti«, ampak: »Tako je.«
14.  Krompir se zato ogreblje, ker se gomolj ne  nareja  na  koncu  pravih  korenin,  marveč nastane iz višje stoječih postranskih koreninic, katere se le tedaj odebelijo ob konceh, ako so z zemljo dobto pokritc.
-*3 96 &*-
15. »Anagram« je beseda, ki nastane, ako se v kaki drugi črke prestavijo, n. pr. iz »čol-nič« nastane >lon6ie«, iz »miza« — >zima«. Ker mora ostati jednoliko črk, zaznamujejo se na-vadno s številkami; tako se tudi najlažje za-znamuje, v katerem redu naj se zamenjajo.
Odgonntka  logogrifa.
Brana — hrana — vrana — rana — Ana — na.
Odgonetka  uganke:
Leto — leto.
Oboje so prav rešili: Osana Tinca in Milkn, nčenfci pri sv. Duhn nad Kvškim; Šegula ftfartin, Mijerič Josip, Pirbns Jerica, Milčnik Micika, učenci v Dornavi pri Ptuju; Bogan Katirina, Godina Matija, Kapel Anton, Jo-
(Rešitev in imena reailcev v prihodnjem listu.)
rebica Anton, Grižon Ančka, učenci šole KrkaySkc (Istra); H. Kartin, A, in E. Sohosclierko, A. Peternel, J. Drofenig in F. Sclmarz, nčeuci IV. razvedii pri Sv. Juriju ol) južni žel.; Ivanko Faturjev na Itabekii; Žnidaršič Anton, četrto-šolec, Karlin Ivan, učenec III. razr. v Ijnbljani, Poglajen Anka, Ponikvav Angela, Ivancič Anka, Priinožič Josipina, Tckavc Alojzija, Sartorj Hermina, Foje Antonija, Meden Nežika, Rahič Liudmila, Košič Marjja, Pasqnotti lteaika, učonkc y Liclitentnrnovem zavodn 11ijnliljani; Šlamlicrgcr Tonček in Marinka, v Ljntomeru; p(. Kappus Ivan in Fmn-čiška, nuenca v Kamni gorici; Majdič Vinko in Ana, nčenca III. razreda v Kvanju; Roljič Trezika v Ijjutomcrii; ltosina Miroslav, učenec IV. razr. v Ločali; Omcrsa Jvica, Kappns pl. Puclielstein Ljudm., Gartnei1 Alliina, učcnke V. razr. pvi gg. nršulinkah.
Sarao logogrif so rešili: Robinšek Henrik, v Gornji Uadgoni; Belec Marija, Goijak Alojzija, Jandl Fran-čiška, Rajh Matilda, Zeneovidi Bma, učenke IV. ranr. v Ljutomeru ; Rant Marija, poetna upraviteljica na Dobrovi; Jančar Jlar. in Cotman Josija, učenki I. razr. slov. mešu. šole pri gg. nršnJinteli, Hafner Miroslava t Jjjnbljani.
Naloga.
(Priobčil Cid Em Nafr.)
Naslednje zloge: a. ben, ce, da, dje, dron, e, e, e, fa, frajm. get, gipt, go. gol, he, i, i, i, i. i. ja, )O, job, jof, ju, ju, ka. lat, le, lo, ma. me, moj, mon, n. na, ni, nil, nez, no, o, o, olj, on, pa, pa, pe, pi, r. ra, rod, ru, sa, sa, set, žkar, So, ta, ter, tor, vel, vit, zak. ze, zes, žef — sestavite v besede zdolaj za vsako vrsto označeaega pomena tako, da pride v vsak pre-dalček pojednaCrkainda vatn sred-nja navpična vrsta nizdolu povtS be-sede, katere je naš Gospod Jezus Kristus izgovoril pri zadnji večerji,
1.  trije apostoli,
2.  izdajalec; sretopisemsko Ijudstvo,
3.  vod.nik Izraelcev; dežela iz katere jih je vodil,
4.  gora v sveti deželi; napis na križu,
5.  Egiptovski kralj; reka v Egiptu,
6.  Jakobova sinova,
7.  o6aka,
8.  izraelsko svetišfie,
9.  Adamov sin,
10.  izraelski strežnik v svetiSču,
11.  kar vsak dobi po svojem patronu pri krstu,
12.  podoba potrpežljivosti,
13.  jutrovo drevo,
14.  žuželka,
15.  dotok Odre,
16.  kralj modtijan,
17.  Jakobov vnuk in istega oče,
18.  trije sodniki Kristusovi,
19.  v sv. deželi vrt in potok.
tr   l .i       i               vl ¦     Z današnjo številko se završi prvo polletje; to nam da
VSDllO   K   I12rOCDl.    Povod' da !eP° prosimo vse one p. n. naročnike, kateri
še niso doposlali naroonine, naj jo pošljejo v kratkem.
Vse svoje  prijatelje  pa prosimo,  naj priporočevaje opozarjajo  še druge na naš list. — Novim naročnikom še lahko postrežemo z vsemi številkami letosnjega letnika.
,,yrteo" izhaja 1. dne vsaeega mcseca in stoji s prilogo vved za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr. — Uredničtvo in upravnistvo sv. Petra cesta št. 76, t Ljubljani.
Izdajatelj, založnik in urednik Ant. Krili. — Natisnila Katolišia Tiskarna T Ljabljani.