gospodar in gospodinja
LETO 1935	13. FEBRUARJA	ŠTEV. 7
Na delo!
V 4., 5. in 6. štev. »Gospodarja in gospodinje« smo na kratko obdelali temeljna načela ki jih je brezpogojno upoštevati pri pridelovanju vrtnih semen, Kdo je pazljivo in s prevdarkom prebral dotične članke, je za prvo potrebo dovolj poučen in ne bo v zadregi kako mu je začeti. Dane« še nekoliko praktičnih migljajev glede zemlje, izbire plemen in vrst in glede negovanja.
Prvovrstno, kleno, popolnoma razvito seme dado le rastline, ki so se same razvile do največje popolnosti. To je pa mogoče samo na dobri, na vse strani prikladni zemlji. Zanikarne rastline, ki raslo na pustem slabem svetu, ne morejo roditi dobrega semena Zato naj velja glede zemlje tole pravilo: Za pridelovanje semena bodisi od katerekoli vrtne rastline pripravimo zemljo tako, kakor da bi hoteli pridelati do-tično rastlino za užitek. Za semensko solato n. pr. moramo izbrati sprsteni-nasto, močno pognojeno zemljo, da naredi čim lepše in popolnejše glave. Za korenje, peteršilj, čebulo naj bo zemlja že od prejšnjega leta močno pognojena Svežega gnoja te rastline ne marajo. Prav tako je s stročnicami in še z mnogimi drugimi vrtnimi rastlinami.
Pri izbiri plemen za pridelovanje seno 11 moramo vpoštevati, da se dele vse vrtne rastline z ozirom na dobo rasti v tri skupine in sicer v enoletne, dvoletne in trajnice. Za naše namene hodijo v poštev samo eno- in dvoletne vrtne rastline.
Pridelovanje semena od enoletnih vrtnih rastlin je najlažje in najhitreje. Spomladi se jemo, v jeseni imamo že zrel pridelek (seme). Od plemen in sort, za katere smo se odločili, kupimo sedaj zanesljivo seme, ki ga pravočasno in pravilno posejemo, ali v sejalnico za poznejše presajanje, ali pa kar na stalno mesto, kakor pač dotično pleme zahteva Rastline gojimo potem prav
tako kakor bi bile namenjene za užitek. Posebno skrbno jih je treba pleti, oko-pavati in če treba tudi zalivati. Ko tako negovane rastline doraščajo, moramo na vsak način najlepše in za .seme edino sposobne odbirati in zaznamovati. Vse, kar je slabejšega, manj lepa razvitega to pa porabimo v kuhinji. Kako pa dela marsikatera gospodinja? Najlepše glave n. pr. solate pobira za jed, kar pa ostane — izbire k — tisto je pa za seme. Seveda na tak nespameten način pridobljeno seme ni za nikako rabo. Kdor bi tako robo prodajal, bi vedoma s!e-paril. Še enkrat torej: Le najpopolnejše razvite semenske rastline dado seme, za ki.terega lahko jamčimo.
Izmed enoletnih zelenjadnih rastlin, ki bi se od njih lahko pridelovalo seme v najboljši kakovosti bi bile n. pr.: solata špiiiača, endšvija, kumare, grah, fižol. Tudi med cvetlicami je mnogo enoletnic, ki se od njih prav lahko pridela seme (n. pr. petunije, zajčki, turški nagel, astre, cinije itd.
Težavne je ali vsaj bolj dolgotrajno je pridelovanje semen od dvoletnih vrtnih rastlin, katerih je zlasti med želeti jadnimi rastlinami še več nego enoletnih. Od dvoletnic moramo prvo leto vzgojiti semenske rastline, ki jih prezi-rnimo v raznih shrambah, kjer ne zmr-zuje. Šele drugo leto jih potem sadimo za seme na posebne prostore. Lesem spadajo vse kapusnice razno zelje, kolerabe, ohrovt itd.) Korenasta zelenjad (korenje, peteršilj. zelena, pesa itd.) in čebulnice (čebula por, česen).
Pri dvoletnicah je najvažnejše, da si oskrbimo prvovrstne semenske rastline v določenih, zanesljivih sodrtah in da skrbno pazimo, da preprečimo medsebojno križanje.
Vzemimo za primer, da bi se kedo odločil pridelati večjo množino semena od peterši! ja. Sever & Komp. ima v svoje mceniku 3 vrste. Od teh bi si zbrali
n. pr. sorto dolgi gladki beli. V 20 gramih tega semena je okoli 16.000 zrn. To seme bi vsej ali niarca meseca kolikor mogoče redko, najbolje v vrste. Rastline bi gojili kakor gojimo običajno korenasto zelenjad. Na jesen bi pobrali peteršilj iz zemlje in bi odbrali za sem<> same najlepše korene, ki so res lolgi gladki in beli, torej brez vsake napake. Čez zimo bi tako odbrane peteršiljevt korenine hranili v pesku v hladni kleti. Zgodaj spomladi bi jih posadili na dobro pripravljeno zemljo v vrste po SO cm vsaksebi, v vrsti pa naj bi bili po 20 cm narazen. Na 100 kvadr. metrih se pridela na ta način najmanj 10 kg semena, ki je vredno okoli 150—200 Din.
Za trajno pridelovanje semena od dvoletnih vrtnih rastlin moramo pač vsako leto sejati, da dobimo semenske rastline in ob enem vsako leto saditi semenske rastline od setve prejšnjega leta.
Peteršilj je jako neobčutljiva rastlina za mraz. Seme bi mogli pridelati
tudi na ta način, da bi pustili semenske rastline čez zimo kar na prostem v se-jalnici. Tako bi imeli neprimerno manj dela, toda izbira lepih, popolnoma razvitih rastlin bi bila nemogoča. Kdor bi hotel tako gojiti seme, bi moral sejati ia vsak način v vrste in kmalu potem, ko bi se začele rastline razvijati, bi jih moral v vrstah prepuliti vsaj na 15 cm. Tako bi dosegel, da bi se semenske rastline prilično dobro razvile. Seveda kontrolirati tega ne bi mogel, ker bi jih pustil čez zimo kar v zemlji.
Semena za semenske setve kupujmo le v zanesljivi semenski trgovini, kjer se tudi posvetujmo kaj bi posebno kazalo gojiti glede na ceno in možnost prodaje.
Pridelovanje vrtnih semen je brez dvoma lahko lep vir dohodkov, ako se ga lotimo z resnostjo, pa s skrajno vestnostjo in poštenostjo, vpoštevajoč vse v teh člankih obdelana načela in pravila,
H.
Spomladna grašSčna mešam ca
Krmska mešanica iz grašice in žita nudi izvrstno zeleno krmo naši goveji živini, posebno pa kravam, ki po njej dajo več mleka. Ta krma je tako učinkovita, da lahko popolnoma nadomešča vsa tečna krmila, ki jih moramo kupovati zaradi beljakovin, deloma tudi zaradi škroba Iz gospodarskega ozira je zato pomembna, ker take mešanice se-jemo lahko v vsaki letni dobi: »pomladi, poleti in jeseni in si tako skozi vse leto priskrbimo tečno zeleno klajo.
Toda ne samo za živinorejo, ampak tudi za poljedelstvo je grašična mešanica važna, kajti ona znatno z boljša zemljo. Grašica spada namreč med stročnice, ki imajo to lastnost, da črpajo dušik iz zraka, se z njim hranijo in pri tem obogatijo tudi zemljo, ki postane za naslednji sadež bolj rodovitna. Oranje grašične njive je lahko, brazde se gladko režejo in zemlja razpada kakor pepel. Njiva je tudi očiščena plevela, ker ga gosta setev uniči. Ista prepreči tudi premočno osuševanje zemlje, zato ostane ta po žetvi več časa vlažna, Vzlic tem ugodnostim, ki jo nudijo .te vrste krmskih mešanic, se naši kmetje ne moi-ejo še na njo prav navaditi.
Nekateri posestniki sejejo samo ozimno graščino mešanico, ki jim nudi spomladi prvo zeleno klajo. To je vsekakor umestno in priporočljivo. Toda malokdo pa misli tudi na dobo, ki nastopi koncem maja, junija in traja do julija, ko zmanjka velikokrat dobre zelene krme. Tedaj nastopi tudi padec množine mleka, ker se morajo krave zadovoljiti z že olesenelo deteljo ali travo; večkrat jim mora živinorejec celo pokladati že seno, ki mu ga seveda pozneje pozimi zmanjka. Da to preprečimo, se jemo spomladi grašično mešanico z žitom.
Za spomladansko krmsko mešanico vzamemo najrajši navadno grašico, ali pa tudi panonsko grašico ali grahovo, ki je vrsta graha. Izmed žit je najpri-kladnejši oves, ki služi grašiei kot opora, vrže obenem pa tudi dovolj tečno klajo. Ta krmska zmes pride do košnje tedaj, ko so druge zelene krme že manj porabne.
Setev grašično-osvene zmesi se izvede čimbolj zgodaj spomladi, takoj ko se je zenrlja primerno osušila. Za njo najbolj pripravna njiva je tista, ki smo jo lani pognojili s hlevskim gno-iem h kaki okopavini in jeseni globoko
preorali. Spomladi zadostuje, da jo s kultivatorjem ali s kako težko brano prevlečemo in poravnamo ter na to zase jemo. Vendar je potrebno, da k tej mešanici pognojimo tudi s fosforno kislino in kalijem, katera hranila so gra-šici potrebna, da more v zemlji razviti svoje delovanje pri črpanju zračnega dušika. Za tako gnojenje zadostuje na oral zemlje 100 kg superfosfata in 70 kg kalijeve soli. S hlevskim gnojem pa ni priporočljivo gnojiti, kajti prvič ga je škoda za to rastlino, drugič če dobi gra-šica v zemlji zadostno dušika, tedaj ne lx> nabirala zračnega, S pomanjkanjem tega hranila v zemlji jo moramo prisiliti, da nastavi na svojih koreninah go-moljčnice — dušik črpajoče bakterije, — ki se hranijo z zračnim dušikom in ga tako dovajajo rastlini, da z njim tvori najdragocenejšo hranilno snov krme — beljakovine. In ravno v tem tiči velika korist, ki jo stročnice nudijo v poljedelstvu, da obogatijo zemljo na dušiku.
Ob sestavi mešanice ne smemo vzeti premalo grašice in preveč ovsa. Taka zmes ni dobra in je škoda prostora, i i ga za njo uporabimo. Najbolj primerna je mešanica iz 60— 80 kg grašice in 30 do 40 kg ovsa na oral. Da jemljemo toliko grašice, je vzrok ta, ker hočemo dobiti tečno krmo, bogato na beljakovini, obenem pa po njej pustiti zemljo rodovitno.
Ko smo seme z brano spravili v zemljo, je glavno delo končano, kajti oskrbovanje pri tej setvi odpade. Kositi začnemo za zeleno krmo pa takoj, ko se je grašica dovolj obrasla in začela eve-teti; prav za prav tedaj, ko nam je zmanjkalo druge zelene krme. Ce pa opazimo, da vsega ne bomo mogli po-krmiti v zelenem stanju, pokosimo in
del, ko je grašica v polnem cvetju, ter ga posušimo v kozolcih. To nam bo dalo izvrstno suho klajo. Lahko pustimo del njive tudi za seme, da dozorita grašica in oves ter potem oboje skupaj posušimo, omlatimo in spravimo. Tako semensko mešanico porabimo lahko prihodnje leto za setev.
Ko smo zeleno grašično-ovseno zmes poželi, je škoda pustiti njivo prazno, ker nam da lahko še eno .strniščno žetev. Če je dovolj zgodaj, lahko pose-jemo po njej ajdo ali repo, pozneje lahko zeleno koruzo, v toplejših krajih posadimo lahko še krmsko peso ali po-sejemo činkvantin. Na tak način prav dobro izkoristimo rodovitno zemljo, ki jo je zapustila grašica, in dobimo v enem letu dva pridelka ne da bi s tem zemljo preveč izčrpali. Navedeno mora vsekakor služiti kmetovalcem kot priporočilo, da se oprimejo pridelovanja te krmske mešanice, ki jim nudi v njih gospodarstvu take ugodnosti. L.
Lesna goba v hiši
Pritožbe o lesni gobi y stavbah so tako pogoste, da je potrebno to vprašanje temeljito obdelati. Tako se pritožuje G. H. Sr. G., da se ji je v vogalni sobi pojavila lesna goba, ki je komaj pred dvemi leti položen pod popolnoma uničila. Vali sicer krivdo na tesarja, ki je za nov pod rabil star les. To pa ne bo vzrok, če je bil star les suh. Prej bi bilo to verjeti, če bi se za pod porabil še svež les.
Lesna goba se namreč pojavlja in razvija tam, kjer je mnogo vlage, zlasti v slabo prezračevanih zgradbah, oziroma v takih, ki se dajo slabo sušiti. Tam uniči pod in druge lesne dele. Nastopa tudi v novih stavbah, v katerih se je za pod vzelo sveže deske. Tudi če je pod v zvezi z vlažno zemljo, se na-vzame njene vlage in lesna goba je tu.
Da se ta škodljivka odpravi, ,ie treba najprej poiskati vzroke in jih odstraniti. Na pr. če sega zemlja do poda, tedaj jo je izkopati vsaj 30 cm globoko in jo nadomestiti s suhim debelim peskom ali prodom. Za ta nasip je pesek presejati in uporabiti le prodec lešni-kove do orehove debeline. Še boljši je premogov pepel — leš, ki stalno ohrani suha tla.
Če leži poslopje na bolj vlažni, težki zemlji, se mora zid izolirati — obraniti pred vlago. Na spodnji del zidu. ki sega še v zemljo, položimo dvojno lego lepenke namazane z zemeljsko smolo (asfaltom a.li katranom) tako, da vlaga iz zemlje ne more zamakati zgornjega zidu.
Od gobe napadene deske, t.rame in podboje je odstraniti in jih nadomestiti
s popolnoma suhimi. Novo lesovje za pod je namazati s karbolinejem ali z oljem za mazanje poda katera sredstva preprečujejo, da se les ne more navzeli vlage, in uničijo tudi vse klice in pod-gobje lesne gobe.
Kot izborno obrambeno sredstvo proti gobi priporočajo tudi navadno kuhinjsko sol, s katero potrosimo izmenjane podnioe zlasti tam, kjer se je
goba pojavljala. Izkustva so dokazala, da s soljo potrošeni pod ni bil več napaden po tej škodljivki. — Pogosto prezračevanje prostorov pa že samo na sebi veliko pripomore, da se lesna goba ne pojavlja v stanovanjih. Tako smo to podali nekaj navodil, kako se zlasti gospodinje »branijo te neprijetne in zdravju škodljive soživke v svojih hišah.	L-
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Kar človek seje,
to bo tudi žel
Čez galilejska polja je Jezus videl korakati sejavca, ki je v obsežnem zamahu sejal; hitro porabi priliko in začne govoriti apostolom o setvi, o zemlji in o žetvi, o resnem, svetem delu na polju božjega kraljestva. On sam je bil sejavec, ki ga je Oče poslal. Njegovi učenci naj bi tudi sejali v obsežne njive vsega sveta seme njegove besede in mi vsi naj sejemo in žanjemo.
Vse naše delo je sejanje. Beseda ki jo danes izgovorimo in mislimo, da je jutri že pozabljena, je zrno, ki živi in uspeva v duši našega bližnjega v dobro ali v zlo. Zgled, ki ga drugi vidijo na nas, je naša setev v blagoslov ali prekletstvo za nas. Naš življenjski čas je čas setve; sejemo v nas zrna, ki bodo skalila in rasla, od katerih pričakujemo nekdaj kruh večnega življenja. V onostranstvo dozoreva, kar smo v bežečih dneh našega življenja dan za dnem sejali. Ta kraki čas nam zori večnost. Ni in tudi ne sme biti meje med leti našega življenja in med uro. ko bomo odšli v drugo, ono-stransko življenje. Čas in večnost spadata in se držita skupaj kakor setev in žetev. Na kratki poti našega življenja so dvojne duri: v večno srečo, ali v večno nesrečo. Kdor hoče bogato žetev, naj se ne boji prej dela in truda, Kdor hoče imeti zlato klasje, naj ne seje trnja in osata. Kaj bo tebi prinesla njiva tvojega življenja?
Ali je mogoče, da bi skala sprejela posejano zrnje in bi donašala sadove? Ne. Niti vode ne more sprejeti vase; ure in ure pada nanjo dež, a odteka dalje v nižino. Ali more solnee priva-
biti iz skale tudi najmanjšo rožico? Ne. Skala ostane trda, nerodovitna. Tudi med nami so kamenita, skalil a t a s r c a. Tu je celo božje delo brezuspešno; pošilja milosti, tako obilne iu bogate, božja dobrota je neizčrpna Pa zastonj. Vsa njegova svarila in tolažila, veselje in trpljenje gre mimo ka-menitega si-ca...
Mi pa na noben način ne dopustimo, da bi božja -etev usahnila. Seme božje in še naše seme, ki ga sejemo v lastno dušo in v duše onih, ki so nam izročene, v duše naših otrok, ki so vse mlade iv sveže zorane, v duše prijateljev, sovrstnikov, ki čakajo na našo setev. Doba seste ne sme brez koristi mimo nas!
Toda: ali živimo samo od kruha? Ali ne živimo še mnogo bolj od tega kar zraste na njivi naše duše, ki so jo pre-orali križi, težave in trpljenje? Umreti bi morali, če bi več ne raslo žito za nas; toda še več kot umreti bi morali, če bi ne raslo kraljestvo božje v nas, ki dozoreva za večno žetev.
Biagoslavtjanje
Ena najlepših navad je pač blago-slavljanje otrok.
Neki duhovnik je napisal:
»Rodil sem se v Švici. Naša mati so zgodaj umrli. Bil sem premlad, da bi se mogel spomniti vsega, dobro pa vem, kako jim je bilo hudo, ko so nas morali zapustiti. Med boleznijo so nas večkrat blagoslovili, da bi postali dobri in pošteni ljudje. Oče pa so nas blagoslovili vsak dan zjutraj ln zvečer. Tako so nas prekrižali z blagoslovljeno vodo zjutraj, preden smo odšli v šolo, zvečer pa še vsakega posebej v postelji na čelo, ustih in prsih. Tudi naša stara
mati, ki so nam nadomeščali rajno mater. so blagoslavljanje visoko cenili Se pot m, ko smo odšli že v višje šole, so nas blagoslavljali vsaki dan v duhu, ker nas niso imeli pred seboj. Živo pa mi je pred očmi dan, ko so me oče blagoslovili tudi takrat, ko sem bil odšel v lemenat Takole so dejali: »Blagoslovi te vsemogočni Bog Oče, Sin in sv. Duh! Obvarje naj te vseh nevarnosti na duši in telesu, tvojo dušo pa pripelje v večno življenje!« Tako so me blagoslovili tudi prej vsak dan. Ko so me potem v lemenatu obiskali, so mi dali svoj zadnji očetovski blagoslov. Sedaj že dolgo počivajo na tihem pokopališču. Toda blagoslov, ki so ga klicali na nas, otroke, deluje dalje. Ni samo mene poklical Bog za duhovnika, tudi dva meje. brata.«
Če bi očetje in matere vedeli za vrednost in korist blagoslavljanja, bi gotovo pogostokrat prekrižali svoje otroke.	B. D.
Pospravljanje
stanovanja pozimi
V zimskem času se kaj rado zgodi, da pospravimo stanovanje kar bolj na hitro, ker je pač zunaj mraz in slabo vreme, čeprav imamo za to delo več časa Kakor poleti Posebno trpi pri tem zračenje stanovanjskih prostorov; to nam dokazuje slab zrak v dnevni sobi, v spalnici pa tudi v kuhinji, kar občutimo pos bno, če pridemo v sta-no anje od zunaj, kjer je čist zrak. Nikakor ni prav, če pozimi oken sploli ne odpiramo, ali pa samo ^a nekaj trenutkov; zrak v prostoru se mora res prenoviti, pa tudi posteljo in obleke je treba včasih prezračiti in očediti zunaj tako, kakor v toplem letnem času.
Še danes naletimo na gospodinje, ki snažijo pozimi obuvalo v kuhinji; s tem nanesejo v ta prostor prav po nepotrebnem mnogo nesnage, ki bi jo morale pustiti zunaj stanovanja. Četudi je zima mrzla in pospravljanje v mrazu ni posebno prijetno opravilo, ga ne smemo ..ato opraviti površno ali pa sploh opustiti. Razumljivo je, da ne bomo snažili stanovanja temeljito (zunaj) takrat, kadar sneži ali dežuje Tudi pozimi doživimo lepe solnone dni. ki jih lahko kaj koristno uporabimo za temeljiteje sraženje stanovanja, za
zračenje posteljnine, snaženje obleke i. t. d.
Ne glede na mraz in vreme pa moramo pospraviti in obenem temeljito prezračiti vse stanovanjske prostore vsak dan brez izjeme. Posebno pa je paziti na spalnico, za katero veljajo tudi po zim i tale navodila: Najprej odpremo vsa okna na stežaj, razgrnemo posteljo in vso posteljnino (odejo, blazino, rjuhe) razen žimnice znesemo k oknu na stol. Žimnico postavimo kar na p~stelji pokonci (če je večdelna, vsak del zase) da ima svež zrak dostop do vseh strani. Okna naj ostanejo odprta vsaj toliko časa, dokler ni soba čisto pospravljena. Če smo v sobi prejšnji dan kurili peč, je treba najprej odstraniti pepel. To napravimo tako, da posodo, v katero nameravamo pobrati pepel, pokrijemo z vlažno krpo, to krpo samo malo dvignemo in spuščamo vanjo pepel, ki se prav nič ne razkadi po sobi. Nato pospravimo umivalnik ako je v sobi in odnesemo ven, kar ne spada semkaj. Medtem se je prezračila postelja, ki jo posteljemo in pregrnemo. Šele sedaj lahko začnemo s pometanj' m, a ne tako kakor delamo to ponavadi Tla vedno na j prvo pobrišemo z vlažno krpo, ki pobere s poda ves prah. Krpo vmes parkrat spi iknemo v čisti vodi in ovijemo. Ko smo tla tako pobrisali jih šele pome-terao. (Ostale so najbrže le večje smeti, ki jih pobere metla, ne da bi se dvigal prah, ki ga je pobrala vlažna krpa). Čim manj pohištva je v sobi tem lažje temeljito pometamo Posebno je paziti na to, da ne puščamo nobenih reči na tleh pod posteljo, pod omaro ali pod klopjo. Končno pobrišemo prah, ki ga bo prav malo (ker nismo suho pometali), a tudi z vlažno, ne s suho krpo.
Šele, ko smo pospravili sobo dokončno, smemo zapreti okna: ostanejo pa li hko odprta, še dalj časa, doklei morda ne zakurimo. Ne smemo pozabiti, da se čist zrak raje in prej segreje kakor pa slab in zatohel. V tako pospravljenem in prezračenem prostoru spimo v dobrem, čistem zraku, kar je posebno važno zato, ker prespimo pri bližno eno tretjino svojega življenja.
Tudi dobremu kuharju se pripeti dn se mu jed pripali.
KUHINJA
Riževe klobase. Te klobase se napravijo lahko tudi tedaj, če ne zakol jemo prešiča. Rabimo en kg riža, polovico svinjskih pljuč, celo srce, en kg telečje glave, en četrt zaseke ali ravnotoliko sveže slanine. Riž skuhamo napol mehko. Stresemo ga na rešeto, da se shla-di. Glavo, srce in pljuča skuhamo v dveh litrih vode. Kuhan drob razrežemo, sesekljamo ali zmeljemo. Potem ga stresemo v veliko skledo, pridenemo riž in zabelimo z razbeljeno zaseko ali z drobno zrezano in razbeljeno slanino. Polovico debele čebule prav drobno sesekljamo in za.rumenimo v masti in potem stresemo k mešanici droba in riža. Za duh pridenemo, dobro žlico sesekljanega zelenega pcteršilja, ravnotoliko majaronovili plev. sčep cimeta, sčep popra in toliko dišav (gverca), primerno soli, ter juho v kateri se je kuhal drob. Juho moramo precediti, zato, da ne zaide kaka kost med mešanico. Juhe prilivamo toliko, da nastane mešanica kakor sredn jegosta kaša. Nazadnje to mešauico prav dobro premešamo, ter napolnimo čreva in oblikujemo klobase. Te klobase v neslani vodi skuhamo. Kuhane so klobase tedaj, ko se prebodeuim s špiljo pokaže čista juha. Da se klobase pri kuhi ne razkuhajo, morajo vreti polagoma in
j iti ne smemo kuhati pregoste. Kuhane pokladamo v mrzlo vodo, nato pa na snažno desko, da se ohlade. Ohlajene spečemo : a masti v srednjevroči pe čieL Da klobase pri pečenju ne pokajo, jih je treba pred pečenjem za trenutek potakniti v vrelo vodo.
Krvave klobase s kašo. Pri klanju prešiča kri prestrežemo v posodo. Da se ne strdi jo je treba prav pridno mešati. Prav dobro oprano kašo skuhamo le na pol. Stresena na rešeto naj se kaša ohladi. Za dva litra kaše rabimo en liter precejene krvi, kuhan drob in sicer polovico pljuč, celo srce en četrt glave in eno v mleko namočeno in ožer to žemljico. Mesovje mora biti sesekano ali zmleto. Stresemo ga v skledo in zabelimo z ocvirki in Z mastjo, v kateri smo razumenili polovico drobne sesekljane čebule. Za duh pridenemo žlico majaronovih plev, ravnotoliko posušene in zdrobljene mete, primerno soli, nekoliko popra, en liter krvi in toliko juhe (v kateri se je kuhal drob), da postane mešanica gosta kakor srednje-gosta kuhana kaša. Nato vse skupaj prav dobro premešamo in napolnimo čreva. Vse drugo napravimo tako kot pri riževih klobasah. Riževe in krvave klobase ne ostanejo dolgo užitne. V toplem zraku se kaj hitro skisajo. Treba jih je spraviti v zelo mrzlem prostoru.
GOSPODARSKE VESTI
denar
g Ljubljanska borza. Nakup inozemskih deviz rta ljubljanski borzi je prošli leden znašal le 2.6 milijona Din nasproti .3.1, 4J>, 4.7 in 7.1 milj. Din v prejšnih tednih. V zasebnem deviznem prometu so tečaji nekoliko popustili. Na trgu vlada mrtvilo, ker kupci svobodnih deviz pričakujejo, da bodo svobodni devizni tečaji v kratkem nazadovali na višino uradnih tečajev z ofi-cijelno premijo, medtem ko znaša sedaj razlika nekaj odstotkov. To pričakovanje potrjuje tudi najnovejši korak Narodne banke, ki je znižala tečaj šilinga od 8.15 na 8.125 Din. Za sedaj notira v svobodnem prometu angleški funt še 223.25 Din. španska pezeta 5.45 Din, gr-
ški boni 30 para, — Uradni tečaji so pa na podlagi našega dinarja v Curihu, ki notira 7.02 centima, beležili: 1 angleški funt 216 Din, 1 ameriški dolar 43.98 Din, 1 holandski goldinar 29.76 Din, 1 nemška marka 17.63 Din, 1 švicarski frank 14.25 Din, l belgijski belga 10.28 Din, 1 italijanska lira 3.73 Din, 1 francoski frank 2.91 Din, 1 češka krona 1.84 Din.
ŽIVINA
g Ljubljanski živinski sejem 6. t. m
Živahnost tega sejma se je poznala tako v dogonu kakor tudi v kupčiji. Prigon je znašal 114 volov, 23 krav, 28 telet, 24 prešieev odraslih, 90 prešičkov za rejo in 183 konj. Prodanih pa je bilo 48 volov, 20 krav, 20 telet 14 odraslih
prešičev, 60 prešičkov za rejo in 32 konj. Cene volom so se dvignile za 25 par od zadnjega sejma sem, medtem ko so cene drugi živini ostale neizpremenjene. Za 1 kg žive teže so dosegli: voli L vrste 4—4.75 Din, II. vrste 3—4 Din, III. vrste 2.25—3 Din, krave debele 2 do 3.50 Din, klobasarice 1.50—2 Din, teleta 4—5.50 Din, odrasli prešiči po 5—7 Din; pujski za rejo so bili po 85—100 Din eden.
g Ptujski živinski sejem 5. t. m. 2e
dolgo nismo imeli tako živahnega živinskega sejma kot je bil tale. Prigon je znašal 137 konj, 102 vola, 18 bikov, 283 krav in 57 telic, skupaj 597 glav živine. Od teh je bilo prodanih 189 glav. Vsled obilnega prigona so cene nekoliko nazadovale in so beležile za kg žive teže: biki 2—3 Din, voli 2—3.50 Din, krave L75—3 Din, telice 2.50—3.50 Din. Konje so prodajali po kakosti od 550 do 3000 Din eden.
g Mariborski prešieji sejem 8. t. m. Malo prešičev je bilo pripeljanih na ta sejm, komaj 55 repov, in od teh prodanih le 26. Cene za živali so bile sledeče: mladi prašiči 7—9 tednov stari po 140 do 160 Din, 3—4 mesece 200—320 Din, 5 do 7 mesecv 300—350 Din, 8—10 mesecev 400—450 Din, 1 leto stari 500—650 Din; 1 kg žive teže po 4—5 Din, mrtve 6.50 do 8.50 Din.
CENE
g Cene tobaka. Lanska letina tobaka je bila povsod izredno slaba. Pri nas je bilo temu kriva tudi monopolska uprava, ki je na eni strani določila prenizke odkupne cene tako, da so na pr. v Južni Srbiji zasadili le 45 odstotkov odobrene količine; na drugi strani pa je ista uprava zelo zmanjšala število rastlin sadilcem. Majhen pridelek so imele tudi druge države. Tako je Grčija pridelala 1930. 1. 68.7 milj. kg, lani le 36 milj. kg, Turčija pa je od 47.2 nazadovala na 34 milj. kg, Bolgarija od 32.8 na 17. Zelo slabo letino je imela tudi Amerika kjer je suša uničila nasade. Tudi Jugoslavija je lani malo pridelala. — Tej slabi letini slede so cene tobaku izredno poskočile: v Orientu za 80 do 150%, v Bolgariji do blizu 150%, slično tudi v drugih državah. Značilno pri tem skoku cen je, da so se najbolj dvignile Cene slabšim vrstam tobaka in cigaret. — Seveda are tudi pi-odaja gladko izpod
rok. Tako so v Smiini v štirih dneh po otvoritvi prodaje prodali 7 milijonov kg tobaka od skupnega pridelka 11 milijonov kg. Tudi Bolgarska je že skoro razprodana — Naša monopolska uprava je za letošnjo saditev dovolila večje število rastlin, zato je pričakovali tndi večjega pridelka.
g Ljubljanska blagovna borza. Cene na žitnem trgu so trdne, kar je v zvezi deloma z malimi dovozi vsled slabega vremena deloma s pričakovanjem obe-čajočega se izvoza Zlasti se to pozna pri pšenici, kjer se potrjujejo vesti o uspešnem zaključku pogajanj naše države z Avstrijo glede dobave 5000 vagonov pšenice. Sicer se nakup te množine še ni začel, toda vest sama že učin-. kuje ugodno. Cene pšenice na licu mesta se gibljejo med 127JK)—130 Din. — Trdna je tudi koruza, ki se znatno izvaža v Avstrijo, Češkoslovaško in Švico; pričakujejo pa tudi nakupe iz Nem eije. Zato zahtevajo zanjo pariteta In-djija že 72—75 Din. — Na ljubljanski blagovni borzi so zadnji teden beležili sledeče cene: pšenica bačtka 79 kg težka po 133.50—136 Din, koruza bačka 73—74 Din, banatska 70—71 Din; moka ničla bačka in banatska 210—230 Din, št 2 195—215 Din, št. 5.175—195 Din, oves bo sanski 89—94 Din, otrobi 100—105 Din, drobni 85—90 Din.
Trta izabela je tudi prepovedana. -
Na vprašanje M. Č. S. R., če je saditev »plave izabele« tudi prepovedana moramo to potrditi; to pa velja za napravo vina za promet, nikdar pa ne za prodajo namiznega grozdja ali za napravo domače pijače, ki jo popije družina. Vinski zakon od 18. decembra 1929 prepoveduje namreč v § 12. od leta 1932 nadalje vsak promet in prodajanje vina vseh samorodnic, torej med njimi tudi izabele. — Od tega vina so izvzeta vina tistih samorodnih trsnih vrst, katerih razmnoževanje dovoli kmetijski minister. Dosedaj pa ni dovoljena niti ena še. — V smislu te odredbe je prepovedana tudi saditev vseh samorodnic. Kdor spravi v promet vino kake samo rod niče, zapade kazni po § 26 vin. zakona in se mu zapleni proizvod po § 26. — Sicer pa v vašem kraju bi bilo naravnost greh saditi izabelo, ko imate tako izvrstne vinorodne lege za žlahtne trte.
PRAVNI NASVETI
Razširitev in preložitev ceste. - J. V. Ni
nam znano, kako je v vašem slučaju postopala cestna uprava, ko je preko vašega sveta napeljala cesto. Vsekakor bi vam morala odvzeto zemljišče plačati. Ce tega ni storila, zahtevajte plačilo po ceni« ki je primerna. Uspešno se pa ne boste mogli upirati preložitvi ceste na vaše zemljišče, ker imajo javne koristi prednost pred zasebnimi, posebno še pri gradnji cest, železnic itd.
Oporoka. C. Š. R Vprašate, če morajo priče, ki bodo podpisale vašo oporoko, vedeti za vsebino oporoke. — Če oporoko sami napišete lastnoročno in jo podpišete, spleti ni treba nobenih prič. Če pa ne morete sami naipisaiti oporoke in jo napiše kdo drugi za V as, bo ta pač vedel vsebino oporoke, katero morate vi lastnoročno podpisati. Pred tremi pričami, od katerih morata biti vsaj dve istočasno prisotni, morate izrecno izjaviti, da je od vas poupisani sestavek vaša oporoka in vsaka od teli prič se mora na istesm papirju kot je pisana oporoka podpisati s svojim imenom in s pristavkoim. da je »oporočna pričat. Ni treba, da priča pozna vsebino oporoke. Oporočno priče ne morejo biti osebe izpod 18 let. Pisec oporoke je lahko oporočna prič a, pač pa ne morejo biti priče: dedič oziroma volilojemnik, uiti njegov zakonski drug, njegovi starši, otroci, bratje in sestre ali osebe, ki so z njim v istem kolenu \ sva-stvu in plačani domačini. Vse to niso zmožne priče glede dediču namenjene dediščine.
Nova ureditev obrestne mere. Ministrski svet je izdal novo uredbo o obrestni meri, ki velja od 1. februarja 1935 dalje. Po tej uredbi smejo denarni zavodi zahtevati za posojeni denar največ 10% obresti. Obresti za vloge v denar ni k zavodih ne smejo biti večje od 4% za vloge, vezane najmanj tri mesece, smejo znašati obresti i,ajvee 5%. V tem smislu je torej treba popraviti naše odgovore, nanašajoče se na najvišje dopustne obresti. Seveda pa s to uredbo ni spremenjena uredil)a o zaščiti kmeta, ki velja še nadalje tudi glede obresti za zaščitene dolgove, kakor smo to že pisali.
Oprostitev zgradarine. J. L. K. Zgra-dairine bi bili radi oproščeni. Posestnik ste 5 oralov zemljišča, preživljate se s poljedelstvom ter prejemate malo pokojnino. Vprašate, kako bi dosegli oprostitev. — Trajno so oproščene od plačevanja Zgradarine med diruigkni zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje, če stoje v vaseh ali izven okoliša mest. trgov in krajev, proglašenih za javna zdravilišč a. Toda če je v vaseh in vaških
občinah sedež sreskega načelnika, odnos-no če imajo nad 5000 prebivalcev, so oproščene zgradarine samo one kineto-valske zgradbe, ki stoje izven okoliške črte teh krajev. Vas očividno ne smatrajo za kmetovalca, kajti za kmetovalca se smatra oni, ki sam ali s svojimi rodbinskimi člani obdeluje svojo ali v zakup vzeto zemljo, odnos.no, ki je kot kmetijski delavec v službi, če se ne bavi trajno z nobenim drugim poklicem. Za kmetovalca se ne smatra eni, ki se bavi trajno s trgovino, industrijo, obrtjo ali drugim pridobitnim poslovanjem, odnosno oni, ki ima dohodke iiz razmerja javne ali zasebne službe. Prošnja za oprostitev se mora vložiti pri davčna upravi.
Čevljar ni kmet. F. M. Vprašate, kako bi postopali z dolžnikom, ki se sklicuje na uredbo o zaščiti kmetov, čeprav se peča s čevljarstvom in vam ne vrne posojila. — Ako je dolžniku bil ob času zadolžitve glavni poklic čevljarstvo, se ne more smatrati za kmeta po uredibi o zaščiti kmetov in ni zaščiten. Tedaj ga lahko tožite. Previdno pa postopate, ako pred vložitvijo tožibe pri občini vprašate, če bo občina dolžniku izdala potrdilo, ki ga predpisuje urediba o zaščiti kmetov. Ako bo dolžnik tako potrdilo dobil in isto na vašo zahtevo ne bo razveljavljeno, morete od njega zahtevati plačilo le [K> predpisih uredbe o zaščiti kmetov.
Kdaj mora oproščeni hranilec k vojakom? L. J. R. Rojeni ste leta 1911 in ste bili 1. 1933 potrjeni, a ste kot hranilec nad 60 let stare matere oproščeni. Vprašate, če boste vseeno kedaj vpoklicani k vojakom. — A ko ostanete hranilec matere tudi še po dovršenem 27. letu starosti, vam ne bo treba služiti vojakov.
Skrajšan rok. K. J. K. Mladenič, ki pojde letos na nabor, naj predloži naborni komisiji vojaške dokumente starejših bratov, ki so služili pri vojakih. Če sta dva brata neposredno pred njim odslužila polni rok, bo on potrjen za skrajšanega. Gojenci vojaških šol se ne štejejo med rodbinske člane, dokler so v šoli. Po dovršeni šoli pa se smatrajo za rodbinske člane z odsluženim popolnim rokom službe v stalnem kadiru, razen če so bili zakonito odpravljeni od hiše.
Oprostitev vojaške službe. S. F. P. Oče je star 54 let ter je za delo skoro nesposoben Imate mačeho in dve sestri, stari 20 i.n 21 let. Direktnega davka plačuje oče 76 Din. Vprašate, če bi mogli doseči oprostitev vojaške službe kot hranilec rodbine. — Sun o tedaj bi vas, edinega sina, oprostili vojaške službe, če bi bili oče, mačeha in obe sestri pri posebnem zdravniškem pregledu spoznani za ne-sposoibne za delo in pridobivanje in seveda, če vsi navedeni žive izključno od vašega dela in zaslužka.