OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Imittjtmo TiakotTflB« llekoTlxM
KOPR
JL
EQ v AEiITT
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Сотш«гсШ Printing o< All Kinds
XXXVII.—LETO XXXVIL
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JUNE 21, 3954
ŠTEVILKA (NUMBER) 120
"•OHn lekson
o dolgotrajni in mučni bo-*^1 je preminil na svojemu do-^ Poznani John Lekson, star stanujoč na 1209 E. 173 • Doma je bil iz Bukovja pri °®tojni, odkoder je prišel v %eriko pred 48 leti. Bil je upo-zadnja tri leta.
^ ^чкај zapušča soprogo Kath-j, rojena Bizjak, doma iz °®tojne, pet sinov: Polkovnika John I
^arda dve Mrs.
PH vojakih v Avstriji, Ed-, ia, Ludvicka, Маха in Freda, ® hčeri, Mrs. Mary Pierce in
vn t,	Delsanter, pet
Kov, (Jva brata Josepha in ki se nahajata v Cali-sta	več sorodnikov, v
Hev^	pa dva brata,
Cirila, ki je župnik v Met-
Itov ^^dolfa ter več sorodni-2i ' Pogreb se je vršil danes ob 8.45 uri iz pogrebne-^cn^oda Joseph Žele in sinovi, . E. 152 St., v cerkev Marije
vnebov;
Premier Mendes-France na delu; vodi tudi zunanjo politiko
PARIZ, 20. junija—Pri sestavi nove francoske vlade je njen predsednik Pierre Mendes-France prevzel tudi posle zunanjega ministra. Druga važna osebnost v njegovem kabinetu je francoski vojni minister. V prejšnji vladi je bil vojni minister civilist Rene Pleven, ki se je zavzemal za skupno zapadno evropsko obrambo, v sedanji vladi pa je vojni minister general Pierre Koening, sicer politično pristaš De Gaullea.
V	Parizu se je danes ustavil^
na poti v London britanski zunanji minister Anthony Eden, ki je imel z Mendesom France jem prvo politično konferenco.
Mendes France je najavil, da gre sedaj kot francoski zunanji minister jutri v pondeljek v Ženevo, kjer bo nadaljeval pogajanja za premirje v Indokini.
V	vladi se je ustanovilo novo ministrstvo, ki bo izdelalo načrt novih ustav za francoske severno afriške kolonije Tunis in Maroko. Mendes-France je napovedal, da bosta obe koloniji v najkrajšem času dobile široko samoupravo.
Odhod iz Ženeve
ћа
zete ob 9.30 uri in nato pokopališče Calvary.
Po
PAUUN
""ije Vnebovzete. ^^3 zapušča soproga Mar-
•Hrt ^'^otedenski bolezni za je umrla na svoje-Mary Paulin, rojena sta	Kozarjeva Micka,
^^joča na 15723 School Ave. j® bil iz vasi Smrečje, Št. šla Vrhniki, odkoder je pri-j ^ Ameriko pred 41 leti. Bila S	društva Mir št. 142
fa	Oltarnega društva
Mari
doma iz Rovt na Notranj-Vn^'u' Mrs. Mary Zust, tri ^ in več sorodnikov. Pogreb v sredo zjutraj ob 8.45 žel P°Srebnega zavoda Joseph cerk	458 E. 152 St., v
Marije Vnebovzete ob Sv	nato na pokopališče
TURK
tjjjj^.^octors' bolnišnici je pre-Jos osem mesečni bolezni ^ Turk, stanujoč na 3705 Г 8t. Star je bil 73 let. Do-ђц ^ iz vasi Vrh, fara Hinje olenjskem, odkoder je pri-
šel je l46
^ Ameriko pred 50 leti. Bil društva sv. Jožefa št. ^•S.K.J. in društva sv. Ime-
"a.
zapušča nečaka Franka ' pri kateremu je živel, v gQ ^^ORiovini pa zapušča sopro-J1q	sina Jožefa in vnuke.
9 se vrši v torek zjutraj T	pogrebnega zavo-
Ц Ferfolia v cerkev sv. })Qi ^^ca ob 10. uri in nato na ^Pališče Calvary.
^^I'HINE IJNDIC
"^vo-tnesečni bolezni je pre-Marymount bolnišnici Lindič, rojena Zim-8i stanujoča na 3633 E la {g ■' ^^ara 69 let. Doma je bi-Matejna, fara Slavina "^^ranjskem, odkoder je pri-je Л, ^Griko pred 50 leti. Bila l4g ^'ca društva sv. Jožefa St.
' tretjega reda sv. ^®šnjega telesa, ka zapušča soproga Fran-ђјЈ^ M	Jcan Kuž-
^°^^Phine Dardzinski, ®'fta Dardzinski in Anna, p	vnuke in sestro
atherine Fonda, v starem
Delegacije držav, ki se pogajajo o Indokini, so naečlno sklenile, da se pogajanja o ustavitvi v Indokini nadaljujejo. Ali v Ženevi, ali doma v Indokini, še ni gotovo. Francija bi bila to, da se ta pogajanja vodijo na licu mesta v Indokini. Pogajanj bi se udeležile delegacije treh pokrajine Vietnama, Laosa in Cambo-die ter Francozov.
Po vsej verjetnosti se bodo pogajanja vršila v Indokini sami. Kot podpora za to trditev se navajata dva dokaza:
Prvič—novi francoski ministrski predsednik Mendes-France je najavil direktno kot svoj program ta, da se pogaja s predstavniki Indokine same, torej brez sodelovanja drugih držav.
Drugič—važni zastopniki se razhajajo. Sovjetski zunanji minister Molotov je odletel v Moskvo, britanski minister Anthony Eden pa preko Pariza v London.
Šef ameriške delegacije general Walter Smith je odpotoval v Washington in je javil, da je njegova najvažneja naloga sedaj ta, da informira Belo hišo in državno tajništvo o dogodkih in položaju v Ženevi. Dalje pa, da pomaga k predpripravam za posvetovanja, ki se bodo ob kon-
cu tega tedna vršila v Washing-tonu med Eisenhower jem in Dul-lesom na eni ter Churchillom in Edenom na drugi strani.
Sen. Knowland je nezadovoljen
V Washingtonu se je k sestavi nove francoske vlade oglasil senator Knowland, ki je vodja republikanskih senatorjev. Premier Mendes-France je francoski zbornici obljubil, da bo rešil vprašanje "»kine do 20. julija. Če se mu to dejanje ne posreči, da bo odstopil.
Senator Knowland očita Men-desu-Franceu, da vodi vodo na komunistični nuin. S to svojo izjavo, da je Mendes-France vzpodbudil komuniste, da v nadaljnjih 30 dneh nadaljujejo svojo napadalno akcijo, oziroma, da pripravijo čim več zahtev, katere da bo Mendes-France itak v celoti sprejel.
Francija da bo sprejela premirje za vsako ceno. S tem pa bo otežkočila obrambeno linijo juž-novzhodne Azije kot jo ima v načrtu zapadni blok. Po mnenju Knowlanda bo Mendes-France prodal ostali dve pokrajini Laos in Cambodio komunistom.
NIZOZEMSKA VABI
WASHINGTON, 20. junija— Ameriški kapital je zainteresiran na svojih investicijah v Nizozemski. V letošnjem letu se je javilo 200 podjetij, ki bi šla z dolarjem na Nizozemsko. Po vojni se udeležuje na Nizozemskem kakih 60 firm. Ugodnosti za ameriške investicije na Nizozemskem so tudi te, ker Nizozemska nudi zelo ugodne davčne pogoje in je v tem pogledu brez konkurence na evropski celini.
KDO LETI HITREJE— RUS ALI AMERIKANEC?
Ameriški poslanik v Moskvi Bohlen je bil prisoten pri prvomajski proslavi na Rdečem trgu v Moskvi. Nad Moskvo so krožila nova letala, hitri bombniki in je imel Bohlen vtis, da gre za novo važno rusko letalsko iznajdbo. O tem je Bohlen javno govoril.
Včasih se norčujemo s poročil, ko Rusi javljajo nove iznajdbe. Zdi se, da bo šlo za pretiranje na eni, kakor na drugi strani, vendar napredka Rusiji ne moremo odrekati.
Igor Merkulov, ruski letalski strokovnjak, je napovedal konstrukcijo sovjetskega letala, ki je doseglo brzino 3,670 kilometrov ali ^ 1,659 milj na uro. Letelo je dva in pol krat hitreje od brzine glasu.
Pretiranosf? Sicer pa so Amerikanci lanskega decembra javili, da je Charles Yeager letel s hitrostjo "več kakor 1,600 milj na uro." Ta vež je bil menda 50 milj. Brzina ruskega letala v primeri % ameriškim bo skoraj ista, torej verjetna in ne pretirana. Obe brzini pa vzbujata našo domislijo, s kako hitrostjo se bomo na splošno premikali v bodoče.
GUATEMALA NAJ POSTANE DRUGA KOREJA! IZREDNA SEJA VARNOSTNEGA SVETA ZN
WASHINGTON PRAVI, DA GRE LE ZA NOTRANJO REVOLUCIJO
NEW YORK, 20. junija—V petek ponoči so vdrli anti-komunistični oddelki iz mej Hondurasa v ozemlje Guate-male. Po začetnih uspehih se je prodiranje nadaljevalo v notranjost. Uporniki so zasedli nekaj mest in pristanišč. Vlada Guatemale je slučaj predložila Varnostnemu svetu Združenih narodov z zahtevo, da ta organ označi vdor v Guatemalo po vzgledu Koreje kot agresijo in da so torej Združeni narodi dolžni upreti se napadalcu. Radi tega predloga se je Varnostni svet sestal danes na izredno zasedanje. Združene države so po državnem tajništvu takoj objavile svoje stališče, da ne gre za nobeno agresijo, marveč za stroge notranje razmere države Guatemale.
Nekaj pajasnil:
kraju pa sestro Marijo Škerlj, in v Braziliji sestro Mrs. Prances Bostianich. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8.30 uri iz po grebnega zavoda Louis Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri
in nato na pokopališče Calvary.
#
JOSEPH DE ROSA
Včeraj zjutraj je umrl po dolgi bolezni na svojemu stanovanju na 3348 St. Clair Ave., Joseph De Rosa. Rojen je bil v New Yorku. Uposlen je bil kot oskrbnik nekega poslopja na E. 34 St. in St. Clair Ave. Tukaj ne zapušča sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz Grdi-novega pogrebnega zavoda v cerkev Immaculate Conception.
m
JOHN MURG^L '
Pogreb pokojnega John Mur-gel p. d. Buck, se je vršil danes zjutraj ob 8.30 uri iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
Zadušnica
V	torek zjutraj ob 7.15 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin druge obletnice smrti*Mary Pire. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
Žalostna vest
Mr. Ггаџк Hribar iz 5380 Highland Rd. je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je tamkaj po dolgi bolezni umrla ljubljena mati Marija Hribar, ki je dočakala visoko starost 88 let. Tam zapušča sina Jožefa in hčer Katarino ter več sorodnikov, tukaj pa sina Franka. Bodi pokoj-nici ohranjen blag spomin!
Dodatna zahvala
V	zahvali za pokojnim Frank Rupnikom se je pomotoma izpustilo, da se družina iskreno zahvaljuje pevskemu zboru Slovan za krasne in v srce segajoče ža-lostinke pokojniku v slovo ob odprti krsti v pogrebnem zavodu, ter Mr. in Mrs. Frank Derdich, ki sta prispevala v gotovini za dobrodelni namen.
Republika Guatemala, ki leži v srednji Ameriki, je soseda države Mehike in male republike Hondurasa. Ima kakih 2,б00,000 prebivalstva. Agrarno vprašanje je v deželi najvažnejše. Bogati so v resnici bogati, revni so v resnici revni, pravijo opazovalci.	I
Po vzgledu drugih Španskih republik ima tudi Guatemala mnogo državnih sprememb. Razne revolucije so se v deželi pojavile že leta 1944, ko so vrgli vojaško diktaturo. Leta 1950 so ubili kandidata za predsednika republike. V letu 1950 so bile znova volitve, na katerih je kandidiral Francisco Arana za državnega predsednika. Tudi ta je bil ubit.
Sedanji predsednik polkovnik Jacob Arbenz Guzman dela a podporo komunistične stranke.
Orožje za Guatemalo
Že na konferenci zunanjih ministrov v Saracasu so govorili
0	republiki Guatemali kot zbira-/lišču komunistične akcije na zapadni polobli. Iz Giiatemale naj bi se komunizem širil v Južno in Severno Ameriko. Sprejeta je bila resolucija, da bodo ostale države razen Guatemale smatrale vsak komunistični upor v lastni državi kot takega, ki je bil zane-ten iz tujine. Radi tega bodo skupno intervenirale, da ga zadušijo.
V sredini letošnjega maja so se razširile alarmantne politične vesti, da je republika Guatemala dobila orožja v vrednosti $10,-
v 1 rru T\	000,000 in to iz Poljske. Tega
New York, Thomas Dewey pa 1. .	9 nnn
naj bi postal ameriški drLni! """J''	P"!«'!""" ^.OOO,
tajnik.	t
1	Združene države so od svoje
Bela hiša je te kombinacije strani poslale orožje republika-
Ugibanja o Deweyu
NEW YORK, 17. junija— Ameriška lista Buffalo Evening News in New York Times sta objavila vest, da governer države New York, Thomas Dewey letos ne bo več kandidiral za mesto governerja. Vest je bila senzacija in je bil urad governerja Deweya oblegan z vprašanji, kaj je na tej vesti resnice. Odgovor je bil ta, da se ne bo izdal noben komentar.
Predsednik Eisenhower je in-direktno potrdil, da je Thomas Dewey važna republikanska osebnost in bi bilo v interesu republikanske stranke, da se pri letošnjih jesenskih volitvah zopet poteguje za mesto governerja države New York.
Pojavila se je še druga kombinacija o Deweyu. Sodnik vrhovnega sodišča Felix Frankfurter naj bi šel v pokoj. Njegovo mesto naj bi zasedel sedanji državni tajnik John Foster Dulles, sedanji governer države
Poveljstvo upornikov je javilo, da uporniki v svojem napredovanju v notranjost republike Guatemale niso naleteli na resne odpore. To naj bi bil znak, da je domače ljudstvo z njimi, pokret da je torej nacionalen.
Položaj v Guatemali in New Yorku
V	New Yorku je bil na seji Varnostnega sveta Združenih narodov stavljen ameriški predlog, da naj vprašanje Guatemale rešijo države zapadne poloble. Ta predlog je naletel na veto Sovjetske zveze, nakar je bil sprejet francoski predlog, ki poživlja nasportnike v Guatemali naj takoj ustavijo sovražnosti, druge države pa naj Guatemali ne dajejo orožja.
V	Guatemali je bilo danes proglašeno obsedno stanje. Uporniki prodirajo v notranjost dežele v treh kolonah.
Vlada je zasegla vse privatne avtomobile, da so na razpolago vojaštvu.
Trdi se, da bo prišlo do odločilnega spopada med uporniki in četami vlade v naslednjih 48 urah.
Ameriški poslanik v Guatemali pripravlja vse potrebno, da pošlje domov kakih 1,200 Ame-rikancev, žen in otrok, ki so v Guatemali.
označila kot take, ki da nimajo nobene podlage.
NAJSTAREJŠI SENATOR
WASHINGTON, 20. junija— Senator Theodore Francis Green zastopa v senatu Rhode Island. Pripada demokratski stranki. Za novemberske volitve je zopet prijavil svojo kandidaturo. Star je 86 let in če bo bo znova izvoljen in preživel nov termin senatorja, bo najstarejši senator v ameriški zakonodajni zgodovini.
ma Nicauragua in Honduras. Sklicevale so se na to, da med temi državami itak obstojajo vojaške pogodbe in ker je postala Guatemala nevarna za varnost teh sosed, so Združene države dale vojaško pomoč.
Vlada v Guatemali je zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov, češ, da
ŽITA BO DOVOLJ
WASHINGTON, 20. junija — Iz ameriškega srednjega zapada napovedujejo, da bo letošnja žetev pšenice naravnost ogromna. Pridelek bo znašal skoraj eno milijardo bušljev. Več kakor 75 milijonov bušljev, katerih ne bodo mogli spraviti v skladišča. Verjetno bo pomanjkanje skladiščnih prostorov tudi ena točka volilnega programa letošnjih jesenskih volitev.
Ne zaupajmo Japoncem!
TOKIO, 20. junija—Japonski nacionalizem raste. Porast se je občutil od 1. marca dalje, ko je eksplodirala na Pacifiku prva ameriška vodikova bomba.
Ameriške oblasti v Tokiju se trudijo, da bi izvedle pogodbo o medsebojni pomoči, ^ki veže Ameriko tudi na ta način, da daje Japonski finančna sredstva, ko se Japonska na novo oborožuje in se bavi z domačimi iznajdbami s pomočjo domačih naravnih sredstev.
šlo je za institut, katerega zgraditev financira Amerika. Institut naj se bavi z znanstvenimi raziskavanji na letalskem polju. Japonski profesorji univerze so svojo udeležbo pri tem delu odklonili, češ, da je zadaj—ameriški dolar.
Združevanje kapitala
Javlja se, da je vodstvo podjetij Studebaker Co. in Packard Motor Car Co. sklenilo združitev obeh podjetij. Po pravilih družb morajo ta sklep odobriti delničarji. Mala avtomobilska industrija se torej združuje. Zadnja združitev je tretja v enem letu.
Male industrije ne prenašajo konkurence kakega Forda ali General Motors. Sicer pa je tudi proizvodnja malih industrij nizka. Letos je oboje podjetij pro-duciralo komaj štiri odstotke vseh avtomobilov v ameriški avtomobilski industriji. Temu primemo je tudi število zaposlenih. Podjetje Studebaker za-
ZADNJE VESTI
r
Vročina in vlaga sta se^o^T-nili. Danes bo najvišja temperatura 90 stopinj, najnižja pa stopinj.
Cleveland je zopet središče velikega unijskega zborovanja. V Public Hali je zbranih kakih 2,500 delegatov unije, nameščencev v telefonski stroki C I O., ki imajo svojo letno konvencijo.
Bivši predsednik Harry Truman je moral Iti včeraj hitro na operacijo. Operirali so mu slepo črevo In je današnje poročilo Iz bolnice v Kansas City t», da se Truman počuti prav dobro.
V Indokini je bUo, kakor smo poročali, pogrešanih pet Amerl-kancev, letalskih strokovnjakov. Sedaj se potrjuje, da so padli v vojno ujetništvo In so jih komunisti odpeljali neznanokam na ladji. Med njimi je tudi Cleve-landčan Garry Schuller, star 23 let. Njegova družina stanuje na E. 131 St.
Seja trgovcev
Jutri, 22. junija se vrši redna seja St. Clair Business Association v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri. Podani bodo računi zadnje priredbe in ukrepalo se bo o 10-let-nici plinske katastrofe. Po seji se bo serviralo okrepčila. Vabi se vse člane, da se udeleže.
gre za pravo agresijo, da se de- posluje normalno okrog 12,000 žela bombardira. Varnostni podjetje Packard pa okrog 11',-svet naj torej nastopi.	000 delavstva. Obratna glavnica
Ameriško državno tajništvo obeh podjetij znaša nekaj ka-je k tej zahtevi izdalo takoj kor 90 milijonov dolarjev uradno sporočilo, da gre v Guatemali le za notranjo revolucijo,
katere cilj je ta, da vrže sedanjo vlado. Torej da ne gre za nobeno agresijo od zunaj. Sedanji dogodki v Guatemali pa so le posledica komunistične intervencije v tej republiki. Obenem je bilo javljeno, da se Amerikan-cem, ki se nahajajo v Guatemali,
ni storilo ničesar hudega.
SAMOMOR SENATORJA
WASHINGTON, 20. junija— Senator Lester Hunt je zastopal v senatu državo Wyoming. Napravil je samomor s strelom iz puške. Vzrok—bolezen. V času zasedanja 83. kongresa je senat izgubil že šest senatorjev. Začelo se je z ohijskim senatorjem Taftom.
Po diplomi v smrt
Gdč. Sally Anna Butterworth, stara 22 let, je bila edina hčerka zakoncev Butterworth, ki stanujejo na Avalon Road, Shaker Heights. Pred tednom dni je gra-duirala na Ohio State University. Sally Butterworth se je peljala v družbi prijatelja in doživela karambol, v katerem je prišla takoj ob življenje. Tudi njen spremljevalec, kakor voznik drugega avtomobila*, sta pri karam-bolu utrpela težje telesne poškodbe.
V bolnišnici
Mrs. Jennie Fortuna iz 449 E. 158 St. se nahaja v Huron Road bolnišnici. Obiski začasno niao dovoljeni. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja.
STitANS
f'ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za tno leto)________________
For Six Months—(Za šest mesecev)___
For Three Months^—(Za tri mesece)___;__
..$10.00 - 6.00 . 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske drŽave):
For One Year—(Za eno leto)____
For Six Months—(Za šest mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesece)______
_$12.00 . 7.00 . 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ŠE ENA PLAT ZVONA-McCARTHY
Proces McCarthy-Stevens je treba po našem mnenju osvetliti s čisto ameriškega družabnega vidika. Javi j eno je bilo, da je prenos teh razprav stal ameriške radijske in televizijske družbe deset milijonov dolarjev. Ali so bile te družbe tako velikodušne, da so to delo opravljale zastonj? Zastonj gotovo ne, kvečjemu v lastno reklamo. V tem slučaju pa vidimo, kako so te družbe kapitalno močne, ker jim tudi za deset milijonov dolarjev ni nič. Po našem mnenju je nekdo te stroške moral plačati. Za senatorjem McCarthyem stojijo petrolejski magnatje iz Texasa. Ti so postali v Ameriki svojevrstna moda. Gospodarsko hrbtenico hoče imeti vsakdo, tako zahteva že človeška narava. Za vse slučaje moramo biti materialno preskrbljeni, v to nas sili naša človeška natura. Filmska ali igralska zvezda se v Ameriki večkrat razporoči in zopet poroči. Eden od poročnih kandidatov, ki ji je dal materialno preskrbljenost, je bil gotovo kak magnat iz Texasa.
Tudi McCarthy računa v politiki z materialno pre-skrbljenostjo. Texaški dolar mu daje podporo v politični agitaciji. Ta dolar pa pomeni tudi oblast in za oblast končno gre. Ta dolar pa rad plača tudi malenkostne račune kakih deset milijonov d^arjev. McCarthy je torej materialno preskrbljeni ■—
Ce pa vzamemo proces, ki se je vlekel 36 dni in se vprašamo, za kaj je šlo, je odgovor ta, da za to, da se, kot Slovenci pravimo—pokrijejo oči. Neki mladenič Shine, Jud po rodu, je moral iti k vojakom. Kam naj ga dodelijo? McCarthy je hotel zaukazovati, kje naj Shine služi, armada pa pravi, da je to njena stvar. Udarec je McCarthy odvrnil s protiudarcem; Armada bi bila pripravljena ustreči McCarthyu,' ako bi ji ta obljubil, da v njenih vrstah ne bo več vodil preiskav. Pravo ozadje procesa pa je bilo povsem nekaj drugega.
Shine je sin hotelirja, ki razpolaga s hoteli v New Yorku in v Miami v Floridi. Povdarek je na Shineju kot Judu. McCarthy ni politik povprečnega kova. McCarthy je pristaš tiste politične ideje, katere pravimo "Macchia-velizem," da namreč namen posvečuje sredstva. Ne izbiraj sredstev, ne sprašuj se ali so moralna ali zakonita, samo, da dosežeš svoj namen! McCarthy je katolik. Kot tak ve, da ga ameriški katolicizem podpira. Dobil je pohvalo iz ust najvižjega predstavnika katolikov v Ameriki, kardinala Spellmana. Sicer pa je v katoliških vrstah disciplina, je ukaz, ki s e navzdol mora izpolniti. Katolike bo McCarthy itak imel na svoji strani. Kaj pa s pomembnimi Judi?
Oficialno judovstvo je proti McCarthyu, ima pa zvezo z drugimi krščanskimi verskimi sektami v Ameriki. S temi dela v koaliciji. McCarthy si je zbral Juda Shineja in Cohna, češ—glejte ameriški Judje, kako močan pokrovitelj sem jaz za vas!
Politično vzeto ne smemo pozabiti, da se nahajamo v volilnem letu. Ameriški poslanec, senator, predsednik ali podpredsednik, sedijo v uradu za čas, za katerega so izvoljeni. Tu ni mogoče govoriti o nevarnostih, ki sicer pretijo poslancem in članom vlade, tudi predsednikom teh vlad v parlamentarnih sistemih. Naj dobi t# vlada v važnem vprašanju nezaupnico, naj se torej izkaže, da nima večine za seboj, pa mora odstopiti. In če ni možna sestava druge vlade, potem so neizogibne nove volitve. V Ameriki se sedi na stolčkih!
In kaj se da napraviti v tej dobi! Vzemimo samo številko ameriškega obrambnega proračuna, ki se giblje okrog 30 milijard dolarjev. Kakšne velikanske gospodarsko transakcije, ko gre za državne dobave za vojsko in tudi ko gre, ^ to, kdo in na kak način jih dobi. 'Siq^r pa oblast je oblast in za McCarthya nekaj sladkega. Ameri-ški kongres je vsemogočen, razen, če vzamemo v poštev vlogo vrhovnega sodišča, ki lahko njegove sklepe kot protiustavne razveljavi. Biti v kongresu z istimi tipi, pripra-Л iti se na volilno propagando, tudi za to je šel McCarthy
UREDNIKOVA POSTA
Za Adamičevo ustanovo
Mr. J. Stebly, zastopnik "Enakopravnosti" je izročil blagajniku "Spominske ustanove Louis Adamič" vsoto $40.00, katero mu je izročila Mrs. Georgia Rupnik. V spomin njenega umrlega soproga Antona Rupnika so darovali sledeči: Mr. in Mrs. Louis Pengel deset dolarjevi; po pet dolai jev so prispevali sledeči: Mr. in Mrs. John Bratkovic, Mr. in Mrs. Joseph Durjava, Mr. in Mrs. Louis Marn, Mr. in Mrs. Frank Kosič, Mrs. Mici Pečenko in nekdo, ki ni zapisal svojega imena, toda je daroval za Adamičevo ustanovo. Hvala lepa darovalcem in da bi imeli še dosti posnemalcev.
Lep je bil poslovilni večer
EUCLID, Ohio — Pred najinim odhodom v staro domovino se želiva najlepša zahvaliti vsem najinim prijateljem in prijateljicam ter celemu direktoriju Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave., Euclid, Ohio, ki so naju tako'lepo presenetili in nama priredili prijeten poslovilni večer. Ne morete si misliti kako sva se počutila, ko sva prišla v klubove prostore in zagledala obloženo mizo z vsemi dobrotami.
V prvi vrsti gre največja zahvala seveda ženskam od Gospodinjskega kluba. Kadar si one Icaj zamislijo, gotovo tudi naredijo. Posebno zahvalo naj sprejmete Mrs. Barkovič in Mrs. Ogrin, ki ste napekle tako finih potic in krofov, čeprav je bila neznosna vročina in je toplomer tisti dan kazal 92 stopinj. Njso se prestrašile peč so zakurile, in pekle potice, krofe cvrle in pripravljale druge dobrote. Seveda, Mr. John Barkovič je moral poskočiti, da je njegova žcnica dobila vse te stvari pravočasno v roke.
Torej, dragi prijatelji in prijateljice, bodite uverjeni, da ta večer nama bo ostal V spominu. Na vas bova mislila tudi v stari domovini, kjer bova na obisku. Še posebno pa naju bodo spominjale na vas lepe pesmi, ki smo jih prepevali kot^lavčki.
Še enkrat, prejmite vsi in vse najino najlepšo zahvalo. Ob vsaki priliki pa bova pripravljeni povrniti vašo dobroto in bova vesela v vaši družbi. Bodite vsi prisrčno pozdravljeni in na svidenje ob najinem povratku!
John in Jennie Gerl.
Shawnee Ave.
ANEKDOTA O ALEKSANDRU DUMASU
Nesmrtni avtor "Trfh mušketirjev," Aleksander Dumas, jo živel v mladih letih zelo lahkomiselno.
Nekoč je v razkošnem hotelu obilno večerjal in tam tudi prespal. Zjutraj je hotelirju zaupno dejal:
—	Veste, da nimam niti beliča v žepu?
Hotelir ga osuplo pogleda in zakriči:
—	Zakaj mi pa tega že včeraj niste povedali?
—	Oprostite, sem pač obziren. Ce bi se zvečer razburili'tako kakor ste se zdajle, bi še spati ne
I mogli,'—je smeje odgovoril Dumas.
' ENAKOPRAVNOST? "
KAKO SI NABAVITI FARMO
V procesi
L.C.
UTRINKI
Kdor bi rad vzgajal, naj nikar ne psuje.
Želva, ki jo na pravi poti, bo premagala dirkalnega konja, če jgre.ta v napačno smer.
■	(Bacion)
Ni posebna umetnost, jeziti se. Toda jeziti se na pravo osebo, ob pravem času in samo, toliko kolikor stvar zasluži, to pa ni lahko.
(Aristoteles)
Zvezni poljedelski department pi-ejme na stotine pisem od oseb, ki hočejo ali mislijo, da hočejo postati farmarji. Za take ljudi je department izdal majhen pam-flet z naslovom "Sofne Questions and Answers онг Where and How to get a Farm." V naslednjem članku povzemamo nekaj iz tega pamfleta z nado, da bo koristno služilo morebitnim bodočim farmarjem.
Eno izmed vpi-ašanj, ki jih pogosto ljudje naslovijo na poljedelski oddelek je: "Kje lahko dobim primerne podatke, da se lažje odločim glede kmetovanja?" Odgovor je: "Pišite na Department of Agriculture, Washington 25, D. C." in vprašajte za pamflete kot "Getting started in Farming" in "Using Credit to Farm." Farmarski biljteni o raznih panogah kmetijstva so tudi na razpolago.
Ko se posameznik enkrat odloči v kateri državi želi kupiti farmo, lahko stopi v stik s State College of Agriculture v svrho informacij tikajočih se kmetovanja v izbrani državi. Piše lahko na State Director of the Extension Service, kateri je navadno na državnem kolegiju za kmetijstvp. Državne poskusne postaje za kmetovanje imajo svoje made najčešče na državnih kmetijskih kolegijih. Naslovi takih krajevnih poskusnih postaj so navedeni na zadnji strani pamf letov.)
Ko se bodoči kupec farme odloči tudi v katerem okraju bi rad dobil farmo, tedaj se lahko obrne za nasvete na krajevnega (County) agrikulturnega agenta .Ta je navadno v glavnem mestu oziroma sedežu okraja. Tak agent, ali farmski odbor okraja, ki z njim deluje, lahko obvesti bodočega kmetovalca glede farm dotičnega okraja, kako uspevajo v okraju, kako farmarji obdelujejo zemljo, kakšne ve-likodosti farma je potrebna za vzdiževanje družine in koliko se je varno zadplžiti.
Okrajni agent vam lahko nudi tudi nasvete glede posojila, ah ko se enkrat odločite za nakup farme, tedaj morate pač govoriti z lokalnimi bankirji ali pa zastopniki drugih posojilnih zavodov v okraju. Če lahko plača v gotovini polovico ali četrtino nakupne cene farme, ki jo ima na vidiku, bo imel na razpolago več vrst posojil—ter bo mogel izbirati in dobiti boljše pogoje. Morda je banka v okraju, kjer misli kupiti farmo, dalje zavarovalne družbe ali posamezni posojevalci denarja. Morda tudi lahko izposluje dolgokreditno posojilo "Land Banke" potom distriktne zvezne Land banke, vodilnega kreditnega zavoda pod nadzorstvom U. S. Credit Administration.
Te banke posojujejo fg^mar-jem in morebitnim bodočim farmarjem, kateri se nameravajo preživljati s kmetovalstvom. Prednost teh posojil je v tem, da se dolg odplačuje v rednih dolgoročnih obrokih—do 34 let. Farmska kreditna administracija nadzira tudi posojilnice Production Credit Association. Od teh krajevnih posojilnic je mogoče iz-poslovati posojila za opremo in orodje ter kmetijske stroje. Za podatke glede kratko in dolgoročnih posojil pa se je obrniti na centralni urad Farm Credit Administration, Department of Agriculture, Washington 25, D. C.
Izkušeni farmarji, ki imajo dovolj gotovine za običajno pi-vo vplačilo,., lahk^ zaprosijo za . posojilo pri Farmers'Home Administration, ki daje prednost veteranom za nakup ali pa izboljšanje enodružinskih kmetij, Ta dolgoročna posojila pa so omejena na prosilce (veterane in druge), ki imajo izkušnje v kmetij-sbni, toda ne morejo dobiti po-
sojila v svojem predel ju z obrestmi po 5% ali manj. Tako imenovanim "part-time" farmer-jem ne dajo teh posojil.
Pamflet "Some Questions and Answers on How to Get a Farm" se dobi od poljedelskega oddelka —Depai'tment of Agriculture. Za ceno pet centov pa se dobi tudi pri Superintendent of Documents, Government Printing Office, Washington 25, D. C. Po-biljite cck ali M. O. za večjo naročilo.
(Common Council)
NACIONALNI PARK V KALIFORNIJI
"Če grem v planine so mi zdi, kot da grem domov. Priroda in njena divja lepota sta človeku neobhodno potrebni,"—tako je dejal John Mouire, ustanovitelj nacionalnega parka — Josemit-ske doline.
Josemitska dolina v Kaliforniji je ledeniškega izvora. Dolina ima obliko črke "U," obrobljajo venec planin Sierra Nevade. Ta kraj je zelo bogat po naravnih lepotah, jezerih, vodopadih, od katerih je eden visok 500 metrov, prekrasnih gozdovih, v katerih rasteja velikanske sekvoje.
John Mouire je prišel v Kalifornijo 1868. leta Kmalu po svojem prihodu se je p.eš napotil v Josemtisko dolino, za katere lepote je že preje slišal. Dolina mu je tako ugajala, da je v njej preživel pet let in proučeval njene lepote ter nabiral moči za nada-Ijne delo. Uvidel je, da je treba dolino zaradi izrednih lepot obvarovati še poznejšim rodovom. Zato pa je bila potrebna zakonska zaščita. V tej dobi je Kalifornija vedno bolj privlačila številne izseljence. Živinoreja se je vedno bolj razvijala, tisočletna drevesa so padala pod sekirami naseljencev, ki so potrebovali pašnike za svojo živino. Mouire je preko časopisja prosil in moledoval za zaščito Josemitske doline. Vodil je težko bitko s tistimi, ki so hoteli gozdove še naprej krčiti. Njegovo dolgoletno delo je bilo na koncu vendarle kronano z uspehom—država je vzela Josemitsko dolino pod svojo zaščito in jo 1890. leta proglasila za nacionalni park.
To pa je bil šele prvi korak. Novoustanovljeni park je imel veliko sovražnikov. Prvi so na ozemlju parka dalje sekali in širili pašnike ter tako delali veliko škodo. Drugi sovražniki doline pa so kongresu pošiljali peticije, naj se zaščiteno ozemlja zmanjša ali pa sploh ukine. Proti < prvim škodljivcem je uprava parka dobila posebno policijo na konjih. Proti vsem škodljivcem pa je vodil najostrejšo borbo sam Mouire in člani planinskega društva, ki ga je prav tako on osnoval. Nacionalni park ne samo, da rti bil ukinjen, ampak se je tekom let njegova površina povečala za približno 10,000 hektarjev.
Danes vozijo po Josemitski dolini številni avtomobili. Zgradili so hotele in bencinske postaje. Obiskovalcem so preskrbeli prav vso udobnost. Seveda so te gradnje škodovale lepoti samega kraja. Zato pa pravi potnik in obiskovalec natovori svojo prtljago na malo mulo in gre taborit, daleč, v pravo divjino.
PRAVI ZOBJE SO NEPRECENLJIVA VREDNOST
Ohraniti zobe zdrave in lepe se pravi, posvečati jim nenehno skrb zjutraj in zvečer skozi vse življenje. Tudi če zobje niso lepo raščeni, če so dolgi ali lopatasti, jih belina napravi prijetne. Le to pa dosežemo s stalnim temeljitim čiščenjem. Zdaj lahko razne nepravilnosti v zobovju pod zdravniškim ravnanjem do neke mere popravimo.
Ali znate pravilno negovati zobe? Nikdar ne smete pozabiti, da samo redno čiščenje lahko prepreči poškodbe sklenine na zobeh, ker s tem onemogočimo kislinam, da začno razjedati zobe. Najbrž 80 odstotkov ljudi za to ve, vendar vzlic temu ne čistijo zob. če hočemo odstraniti vso umazanijo z zobovja, ni dovolj samo, da ga drgnemo s ščetko, marveč moramo usta tudi temeljito izplakovati. S ščetko je treba drgniti zobe v vseh smereh, zunaj in znotraj in tudi po vrhu. To je predvsem važno za kočnike, ki imajo brazdaste krone, kjer se tudi najprej pojavi bolezen. '
Če hočemo delo dobro opraviti, moramo imeti dobro orodje, v našem primeru dobro zobno ščetko. Dentisti priporočajo ščetke, ki imajo ščetine prerezane v obliki žage, ker taka oblika bolje izčisti presledke med zobmi.
Po uporabi je treba ščetko dobro izplakniti in jo močno izte-pati na brisačo, tako da jo čim
bolj posušimo. Da jo zaščitim" pred prahom in škodljivimi kli* cami, jo je dobro nalahko posuti s soljo, ki bo napravila na šce* tinah zaščitno plast. Le-to odstranimo pred uporabo s сШ'-kom vode.
Za umivanje zob uporabljam" tudi praške in kreme, ki jih ^ dovolj na razpolago.
čiščenje zob s ščetko pa vpliva dobro samo na zobe, nia"" več je tudi odlična masaža dlesni. Stem povzročamo živab' nejši obtok krvi. To je dandane® potrebno predvsem zato, mehka hrana, ki jo po večini uzi* vamo, ne drgne čeljusti in s tei® ne povzroča živahnejšega obte ka. Zato zdrgnimo dlesni ne mo ob koreninah zob, temveč M vsej površini zunaj in znotra]' Najbolje je ščetkanje v sm®''' kot rastejo zobje, to se pravi, spodnji čeljusti ščetkamo naV' zgor na zgornji pa navzdol. V četku se vam bo morda pripetil®' da bodo dlesni začele krvavet"; Vendar to ni nobena nesreča, se bodo dlesni kmalu utrdile- ^ pa bi se krvavljenje ponavlja'"' je to znak bolezni, ki povzroc® izpadanje zob. V takem prii^®'^ se čimprej posvetujte z zobo" zdravnikom, kajti medicin^^ znanost je tem stvarem zdaj ^ kos.
Eno si je treba zapomniti; vi zobje so neprecenljiva vre nost in zato je prav, da jih bro negujemo, da jih ohrani^
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
NEPOJASNJEN SAMOMOR
Dne 9. maja dopoldne, se je v svojem stanovanju v Ptuju 5 5 - letni Franc Pisar. Vzrok sprti ni znan. Pač pa domnevajo, dai je šel prostovoljno v smrt zaradi doiiiačih razprtij.
Oglašajte v
Enakopravnost)
TRANSFER, Pa.—V Sharonu, Pa., so dne 7. junija našli Joe Vingorca mrtvega. Bil je član SNPJ.
JOLIET, 111.—Dne 1. junija je resigniral gl. blagajnik KSKJ Matt Slana. Glasilo KSKJ z dne 9. junija poroča, da je gl. predsednik John Germ resignacijo sprejel, ob enem pa v sporazumu z drugimi odborniki odredil, da ker se prihodnja konvencija KSKJ prične že 16. avgusta, bodo dotlej opravljali blagajnikove posle gl. tajnik Jos. Zalar ter pomožni tajnik Louis Železnikar, dokler ne nastopi te službe na prihodnji konvenciji izvoljeni novi blagajnik Vzrok resignacije sedanjega gl. blagajnika M. Slane v omenjeni številki glasila ni •naveden.
NEW YORK, N. Y.—"Novi
List" z dne- 8. junija poroča, da se je dne 5. junija vršil delniški zbor njegove družbe, ki je bil dobro obiskan, toda novega di-rektorija na tej seji niso izvolili, ker je bil nadzorni odbor korpo-racije odsoten. Predsednik kor-poracije Aleksander Jurič je poročal, da bo nova seja sklicana v kratekem in odbor izvoljen. "Novi list" je edini hrvatski list v tej deželi, ki je urejevan prijateljsko novi Jugoslaviji. Tiska se v tiskarni Glasa naroda. Oba lista s tiskarno vred sta posest te nove družbe.
CALUMET, Mich.—V nedeljo 16. maja sta na svojem domu praznovala zlato poroko Mr. in Mrs. Peter Sterk.
Mr. Peter Sterk je bil rojen v vasi Zagozdec, župnija Stari trg ob Kolpi, Slovenija, 7. aprila 1884. Mrs. J. Sterk, katere dekliško ime je bilo Anna Špehar, pa je bila rojena v vasi Dečina, v isti župniji, dne 24. marca 1887. Poročila sta se v stari domovini. On je prišel v Ameriko leta 1905, na Calumet, ona pa je prišla za njim dve leti kasneje.
Imata deset otrok, ki še vsi živijo. Najstarejši je bil rojen v starem kraju, vsi drugi pa, na Calumetu; ' Peter, Paul, Mrs. Anna Vatchelder, vsi v Detroitu, Joseph v Chicagi, John, Mrs. Mary Gallagher in Ri'dolph v Detroitu, He^en doma, Martin v Tomah, Wis., in Francis doma, 13 vnukov.
Mrs. Stćrk ima v Keewatin,
Minn., sestro Mrs. Joseph Yug" vich.
PUEBLO, Colo.—Tukaj jc ^ vedno zaspal 1. junija John C®" ta Sr., Avondale. Zapušča go Terezijo, sinove John Ludwig, William, Louis,
mond in Joseph ter 10 vnU^o^ vsi v Pueblo. Spadal je k ^ in k društvu Pomoč.
CHICAGO, 111.—Dne 8.
se јз podala v Hinsdale Hospi'^ senatorium dobro poznana kinja Mrs. Joe Lakner iz Riverside, 111., kjer čaka na op® racijo.
V POLJU PRI L,JUBLJANI ODPRLI NAJMODERNEJŠO WUDSKO KNJIŽNICO
LJUBLJANA, 17. maja--#*] nos je bila v Polju v novero d"' mu "Svobode" otvoritev ljuds''® knjižnice, ki je po svoji sodob"! ureditvi doslej edinstvena P'' nas. Knjige so urejene po razn' panogah in razvrščene tako, jih obiskovalec lahko prosto P''^' gleduje in izbira. Prednosti ga sistema so se že uveljavile nekaterih državah z visoko vitim ljudskim knjižničarstvo^' in jih priporoča tudi mednai'O na knjižničarska organizacij' Taka knjižica, ki je povezana čitalnico, nudi, obiskovalcu večje udobje in spodbuja k resO'' I čno kulturnemu odnosu do knJ' ge.
Ljudska knjižnica v
ima sicer že lepo tradicijo posluje nepretrgano od leta
1946
in si je medtem ustvarila knjižni fond (okrog 5,000 zve^ kov) ter si pridobila okrog članov, med katerimi je naj^^^ mladine in delavstva, v novi prostorih in z novo ureditvijo P® bo njen pomen lahko še znat"^" narasel. Postala bo lahko važn" krajevno kulturno žarišče, pa di dragocen zgled za vse ljudske knjižnice.
Današnje otvoritve so se predstavnikov občinskega odbo ra*in domačih kulturnih ter pi'®! svetnih delavcev udeležili zastopniki osrednjih ljubljanski^ knjižničarskih ustanov. Otvo' ritveni govor je imel upravn'. Mestne knjižnice prof. Prc?^'^' v imenu društva bibliotekarj^ pa je prisotne ])ozdravil ^ sednik dr. Mirko Rupel. glasbeni spored je izvajal pe^^® kvartet Fant j č na vaši. /

ENAKOPRAVNOST '
podatki o ^Цепји v morju
™^i^stveniki so se ii^' i "^orju z 18 tonsko lad-(jq? Petula," ki je vlekla za se-vj splav. Na njem so opravili no 'T ^^^(^stvenega dela. Gmot-štitV podprla belgijski in-hp, ^ prirodnih znanosti in neki
Povalnik.
j^^^djica je odplula iz Belgije
p* ^
^ v Dakar. Od onded so gjjg^'^^'^^tveniki prepustili mor-g L ^°ku, ki jih je nosil 82 dni gj	o do 1 vozla, tja do
•»orskil®-^"	odprave, po-
0 j.g. °iolog Franck Evans, je
vožnji in prouče-po vrniti v Veliko ^^*^40 izjavil:
"Zbrali
ekih ^"^o mnogo meteorolo-in spustili v zrak ingj. ° balončkov z ustreznimi stav	bi ugotovili se-
nad morjem." Po-'Ч m ' 2 nekaterimi ribami toplote, da so do-in	se severnoekvatorski
Vsaij^''°'®^^^toi'ski tok, katerih po svoji polovici filti proti Severni Ame-^ pravzaprav premešata. "Za je	je to zelo važno,"
stvenj]^.	Angleški znan-
сЦц . ' Plavijo v svojem poro-brž'ij^^ ^ vreme poslabšalo, daljii^ ^ njihova ladjica od-JiOftiip obale. Morje je postalo da je bil veter na čau .^^^•Pi vožnje že tako mo-кгоуи ? se lahko mudili na dovj^ ® po nekaj minut. Poško-doigp tudi splav na koncu ^®rige, na kateri so imeli ®'dro. Vendar pa so s
I
KAKO so NA ŠVEDSKEM UREDILI BOLNIŠKO ZAVAROVANJE
'^VOdn	,	OU O
koj-igj, . kamero zbrali mnogo ЈПогјц'^!^ podatkov o življenju v l)0(j o morskih živalih tik S ^dino. Znanstveniki sO
^''^Ptiča ■ ---------- ------- —
datijg v.'' ^o zbrali nove po-
katej,g*^ ^^^^enju velikih rib. Ne-
jico- w ^ stalno spremljale lad-
сцј njimi je bila tudi neka
^ Vrsta delfinov.
bioiQ^*^' odprave, pomorski Ротђ^Ј	Sharma, jc pri-
"Ni Л
fini '^уоша, da pripadajo del-lapr ^itov." Znanstveniki so tudi nekaj zelo lepih So ov morskih psov. Ujeli Kij jjj	psa z belmi gornji-
Hio^ . ^^tmi in repom. S petimi Ha .jjj. žicami so ga potegnili [)a	V zadnjem trenutku
pretrgal in se pognal i-a^Uv^ "^orje. Posneli so tudi jica .	kita. Njihova lad-
jo Ostala v Barbadosu, kjer ba(j skušali prodati. V Bar-^8-kata tudi dva velika ' polna zbranega znan-Ца1 gradiva, ki ga bodo bo Poslali v London, kjer Je	z njim izpopolnil svo-
v»r» »»t Ir o Ч ГЛ
švedska je poznana kot ena izmed industrijsko najrazvitejših dežel v Evropi. Ker pri nas prav sedaj zazpiavljamo, kako bi uredili bolniško zavarovanje, nas bo gotovo zanimalo, kako so to uredili na Švedskem.
Leta 1949 so izdali zakon o bolniškem zavarovanju, ki pa ni nikdar stopil v veljavo. Lani so izdali novega, ki bo začel veljati šele 1. januarja 1955. Poglejmo si, kaj določa ta zakon!
Na Švedskem so vsi državljani obvezno zavarovani za zdravniško pomoč v bolezni. Otroci, ki so mlajši od 16 let, so zavarovani posredno kot svojci družine. Računajo, da zajema to zavarovanje na Švedskem okrog 7 milijonov prebivalcev.
Bolniška blagajna plača 75% zdravniškega honorarja, vendar je določeno, koliko sme biti najvišji honorar. Dalje plačajo otroške prevoze in tri četrtine stroškov zdravljenja. Bolniška blagajna lahko po odobritvi nadzornega organa plača tudi stroške fiziterapije. Zavarovanec ima pravico na zdravljenje v bolnici le dve leti za vsako obolenje. Ostale vrste zdravljenja niso časnovno omejene. Pod nekaterimi pogoji lahko Bolniška blagajna povrne delodajalcu stroške zdravniške pomoči in nege njegovih delojemalcev. V nobenem primeru pa ne plača stroškov preventivne zdravniške nege.
Če hoče dobiti hranarino, se mora vsak švedski državljan posebej zavarovati. To zavarovanje je obvezno za vse tiste, ki imajo več kot 1200 kron letnega dohodka. Obvezno se morajo zavarovati tudi gospodinje, ki žive skupno s svojimi možmi in ne dobe od države pokojnine ali kakšne druge podpore, pa čeprav bi zaslužile manj kot 1200 kron na leto. Sodijo, da je v tej panogi zavarovanih 4 milijone 400,000 prebivalcev.
Vsi zavarovanci iz tega zavarovanja dobe po tri krone hranarino na dan, kadar zbole.
' Tisti, ki imajo več kot 1800 kron dohodka na leto, se morajo še posebej zavarovati za poseben dodatek, ki znese od 1 do 17 kron na dan. V najvišji kategoriji so tisti, ki imajo na leto 14 in več tisoč kron. Ti dobe lahko tudi po 20 kron na dan. Tolikšno hranarino pa lahko dobi zavarovanec največ 90 dni. Če je bolezen daljša, se hranarina zmanjša na največ 12 kron na dan. Kadar se zavarovanec zdravi v bolnici, dobi manjšo hi'anarino.
Če ima oboleli zavarovanec nepreskrbljene otroke, dobi tisti čas posebni otroški dodatek (za enega ali dva otroka po eno krono, za 3 ali 4 po dve kroni, za 5 in več otrok pa po tri krone na dan).
Zanimivo je, da za prve tri dni bolezni ne pripada pravica na hranarino. Obstoji tudi pogodbeno zavarovanje za dodatne dajatve iz te vrste zavarovanja za samostojne poklice, kmete, ribiče itd.
Sredstva bolniškega zavarovanja se zbirajo iz prispevkov zavarovancev, delodajalcev in državne pomoči. Računajo, da bo treba za prvo leto okrog 740 milijonov kron, od česar bodo 44 % plačali zavarovanci, 27% delodajalci, 29 % pa država.
(Po "Sloveiiskcm poroSnalcu")
Za smeh
Znanega francoskega pisatelja dram je ustavil na cesti mlad, domišljav in bedast igralec.
"Dragi mojster!" je vzkliknil. "Prepričan sem, da mi boste dali moder nasvet." .
"Poslušam."
"Že teden dni imam v glavi prekrasno zamisel."
"Ni mogoče!" se jc začudil pisatelj.
"Pa je!"
"Kako dolgčas ji mora biti sami," je odgovoril pisatelj in naglo odšel.
Oglašajte v Enakopravnosti
GANDHIZEM
Indijska Pradja socialistična stranka je bila ustanovljena leta 1934 kot sestvni del Indijskega nacionalnega kongresa. Njena dejavnost ni bila omejena zgolj na okvir tega splošnega gibanja za neodvisnost. Izven kongresa je snovala razredne organizacije delavcev in kmetov ter prek njih poudarjala tudi socialne zahteve.
Ko je Indija leta 1947 dosegla neodvisnost in ko je prišla na krmilo Kongresna stranka, so se socialisti v Kongresu postavili na stališče, da so splošne narodne zahteve že izpolnjene in da morajo socialisti nadaljevati politični boj za koristi delovnih množic v opoziciji proti kongresni vladi. Zato so zapustili kongres in odrekli Kongresu in delavskim sindikatom podporo. Na volitvah leta 1949 so že nastopili kot samostojna stranka, ki je polagoma prek novo ustanovljene Kmečke zveze in drugih množičnih organizacij dobivala množično podporo.
Po letu 1949 je postala Indijska socialistična stranka množična. Leta 1953 se je združila s stranko KMPP (Republikanska partija delavcev in kmetov), ki se je pojavila na indijskem političnem torišču leta 1950 potem, ko je njen ustanovitelj Kripala-nija izstopil iz Kongresne stranke. Sodobna družbena misel Indije ima na sebi močan pečat osebnosti Gandhija. V indijski socialistični stranki se je ta vpliv po njeni združitvi s KMPP še bolj okrepil, tako da se v njenih vrstah še zmeraj razvijajo ponekod zelo srdite razprave o ideologijah kot možnih teoretičnih temeljih indijskega socializma.
Indijska socialistična stranka
je najmočnejša opozicijska stranka v Indiji. Svoje organizacije ima malone v vseh indijskih okrajih. Na zadnjih volitvah leta 1949 je glasovalo zanjo nad 10 milijonov volivcev. Po letošnjih volitvah v zahodni državi Tra-vankor-Kočin je sestavila socialistično vlado, ki bo vsej stranki posredovala prve izkušnje v premagovanju težav na gospodarskem področju. Znaten del dejavnosti te stranke je posvečen delu na vasi. V tem oziru stopa v ospredje podpiranje tako imenovanega gibanja Budan za prostovoljno razdelitev zemlje med kmete, ki je sploh nimajo.
Jodiranova sol za golšave
Neredko srečujemo, zlasti v hribovitih krajih, golšave ljudi. Pa ne samo pri nas, saj je na Koroškem in v vseh goratih predelih Avstrije, Nemčije in Švice ta bolezen zelo razširjena. V gorskem svetu namreč v vodi ni dovolj joda. Tako dobi organizem premalo joda vase in žleza ščitnica v vratu, ki ga predeluje in ga vrača telesu, je prisiljena hitreje delovati. Zaradi tega se tako poveča, da deformira vrat.
Golšavost je postala tudi v domovini družbeni problem. Prav zato je izšel zakon, po katerem bodo od 1. julija dalje uživali vsi jodirano sol, kakor jo uživajo že desetletja v ZDA in na Holand-skem. Ne mislite, da bodo z uživanjem jodirane soli poslej vsi golšavci ozdraveli! Ne, težjim bolnikom lahko pomaga le—kirurg. Za gotovo pa bo poslej veliko manj novih obolenj.
Zakaj tolikšna skrb za zatiranje golšavosti? Golša zelo otež-koča dihanje in kroženje krvi.
Huje je, če gre za notranjo ka kor za zunanjo golšo. Če se razvija navznoter, začne pritiskati na sapnik in kaj lahko se zgodi, da bolnika zaduši. Ta bolezen pa ima tudi za družbo hude posledice. Znano je, da je inteligenčna stopnja ljudi v krajih, kjer je golšavost pogost pojav, precej nižja kakor drugod. Bolezen namreč zelo zavira duševni razvoj. Med golšavci najdemo celo prave kretene—telesno in duševno zaostale ljudi. Kaj pogosto pa golšavost kvarno vpliva na vid, sluh in govor. Iz vsega naštetega je, mislim, dovolj jasno videti, da golšavost ni lahka bolezen.
Zakaj dodajajo jod prav soli? Sol uživamo vsak dan v približno enakih količinah. Znanstveniki so preračunali, koliko joda mora in sme dobiti organizem dnevno in kolikšna je dnevna potrošnja preračunan na uporabo soli. Da soli na osebo. Dodatek joda je se ne boste ustrašili: joda je v soli zelo malo, tako da ga ni čutiti—v enem kilogramu soli ga bo komaj 10 miligramov.
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes Kragovec,
prop.
Rt. 1, Box 175,
Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
V VROČEM VREMENU
poselite naše gledališče, kjer boste v hladu in udobju imeli dober užitek pri gledanju najnovejših filmov.
RKO KEITH'S E. 105th ST. THEATRE
E. 105 ST. in EUCLID AVE.
Scfvm^s 6ofr6/s REGULARLY


'®tvene raziskave.
(Po "L]udtki pravici")
na CIPRU
2a zdravstveno in me-'i 829 Q	na Cipru porabi-

k 2(j^. ^trli na njem tako, da Cipru najmanjši od-^ijo ^^^Oirljivosti za to bolez-j)Q	svetu. Za prosveto
•^је živp'629,000, za zboljša-g^^^ojskega standarda pa *^1 Je јђ, funtšterlingdv. La-6G,000 učencev ^'^Icev L	16,000 srednje-
4\ y' °^'ko pa je Ciper prispe-*^0, ^^gleško državno blagaj-Ve. ^^gleška statistika ne po-;
^^tfQo 1„ .	I
lin septembra je pri-1 (>• ^3-si ali 18% vsega Ci-k l2on^^^ vlada je kupila ka-'®nih 1 "montažnih hiš, 10,000
^^^"^ikov pa je dobilo de-popravilo po-Hspgyi^'^ hiš. Prostovoljni •^*^^80 ' ^^°^9-ineznikov in usla-&ov,	67,000 fj.intšterlin-
^^^la ^ vlada pa je pri-^ pol milijona funtov.
funtšterlingov. Mala-
'• V'-	'
:S;v ...r,	.
.0 Ш........
■ t —
II''
J
J. ^ Ш
'v
MILK PRODUCBRS '■■DKRATION Of CLBVeLANO 10t2 Wabster Ava. • Clevaland IS. Ohio
^ i^đsses


t L*e«, U»#'
OBSERVER CORPS
CIVIU DEFENSE
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19481 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382



t
Цуоиг gift of a |U.;S. Savings Bond
Wha^a wonderful start for their life together! A wedding gift that becomes more valuable,.more appreciated with time. Because that Bond is more than an ordinary gift ... it is a symbol of their future hopes and plans. And a reminder o{your thoughtfulness for years to come.
For any really important person or occasion, give the present with a future —a U. S. Savings Bond. So easy to give ... no-sizes or patterns to worry about. So mat to- receive... because it increases in value with the years, as much as 807o more thaai the original price
Why not Give Yourself a PresMil, Too?
Start,/Oi/ay on a systematic, sure way of 1 saving for the things you want most! / It's easy—^vith the Payroll Savings Plan.
/ Go to,your company's pay office, choosc the amount you want to save—a coupic of dollars a payday, or as much as you wish. That money will be set aside for you before you «ven draw your pay. And automatically invested in U. S. Series E Savings Bonds which are turned over to you.
If you can save $3.75 a week, in 9 years 8 months you will have $2,137.30. Saving $18.75 a week, 9 years 8 months will bring you $10,700!
Eight million working men and women are building their security with the Payroll Savings Plan. For your sake, and your family's, too, how about sig-ning up today ? Or, ask your banker about ths convenient Bond-A-Month Pk
Give the Gift of Security-with U. S. Savings Bonds! , .
Xhi V' S. Oovirm^nt dcft n^t pay for this ađvertuinft. the Tr«wury Deperimrnt fAwW, for ih^
patriotic donation, th* AivertUing Couheil an4
ENAKOPRAVNOST
; ' V 'r '
80 TISOČ NEMCEV VINDOKINI
Bojev v Indokini se udeležuje tudi mnogo tujskih legionarjev iz Nemčije in zahodnonemške oblasti so ugotovile, da se prijavlja vsako leto v francosko tujsko legijo nad 10,000 Nemcev. Po podatkih evangeličanskega podpornega društva v Landauu je vsako leto v francoski tujski legiji celo okoli 12,000 nemških legionarjev, ki so stari od 19 do 28 let. Novačenje legionarjev v Zahodni Nemčiji je sicer že od marca lani prepovedano, število nemških legionarjev pa se zaradi te prepovedi ni dosti zmanjšalo. Po podatkih francoske komisije v zahodni Nemčiji je bilo lani v francoski tujski legiji 18 tisoč legionarjev, vodstvo zahodnonemške socialistične stranke pa trdi, da jih je blizu 90,000, in od teh samo v Indokini 80,000. Podobne podatke ima tudi organizacija Rdečega križa v Bonnu, ki je dobila zveze z ranjenimi in ujetimi legionarji nemške narodnosti v Indokini.
Dva pogrebna lavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
cenahT*ki jih
VI
določite pekličU«
DELO DOBIJO 2ENSKE
DEKLE,
KI JE DOVRŠILO SOLO, DOBI DELO V PISARNI. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
V NAJEM
DVE OPREMLJENI
sobi se odda v najem poštenim fantom.
Vpraša se na 1110 E. 72nd St. — EN 1-8254
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA ZA ENO DRU2IN0 SE PRODA
7 sob, fornez na plin, garaža, klet pod vso hišo. Zimska okna iti mreže. Dobi se na zahtevo tudi pohištvo.
Vpraša se kadarkoli na 971 EAST 76th STREET
ZAMENJA SE
hišo na Dille Rd. blizu Euclid Ave. Nova zidana hiša s 4'/: sobami; bungalow s prostorem za raztegnitcv na 2. nadstropju. Rekreacijska soba. Gorkota na plin. Lahko se takoj vselite. Cena $16,500.
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—KE 1-5030
DOBIČKANOSNO POSESTVO NAPRODAJ
Spredaj hiša, za dve družini, spodaj 4 sobe, kopalnica; zgoraj 3 sobe, kopalnica. Klet, gorkota na plin. Zadaj hiša s 3 sobami, stranišče in pršna kapelj.'Garaža za ^ ,a.yta, lota |)#15d.'Wh%-ja se y bližinf Slovenskega doma na Recher.Ave. ^itrenau кбрсц se proda za samo $17,500.
Zs/ vse podrobnosti pokličite
LOMBARDO REALTY EE 1-5010
STRANI
ENAKOPRAVNC^T
HENRY BORDEAUX
POŠTENA ŽENA
ROMAN

(Nadaljevanje)
Za sapiniersko hišo se pride preko polja do gozda, ki označuje posestvo. Ob robu gozda stoji, skrit med drevjem, lesen paviljon, ki je že od nekdaj služil kot čuvarjevo bivališče. Ko je še bil bolje opremljen, so ga uporabljali včasih kot prenočišče povabljencev, če v hiši ni bilo več prostora. Obstajal je samo iz dveh sobic v pritličju. Okna so bila zatemnjena z najbližjimi vejami. Čeprav ni več služil prvotnemu namenu, so ga vendarle še imenovali "čuvajnica."
V tem oddaljenem zavetju med zelenjem, a vendar z lahkim dostopom, je Pavel Ferriere že mesec dni—brž ko sta se mogla domeniti za sestanek— sprejemal Berto de Cheran. Po plesu na prefekturi je z majhnim trudom premagal odpor mlade žene, ki jo je vznemirjala Germa-nima lepota; ali bolje; ona je z malenkostnim trudom spravila muhavost, ki se ji je porodila, do
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE
LASTNIK PRODAJA — 3-nad-stropno poslopje. Bay Front. 1-5 sobno stanovanje, 2-4 sobna stanovanja; 3 spalnice spodaj. Nov porC z okni, 10 čevljev širok.
2433 S. St. Louis ROckwell 2-5568
ELMWOOD PARK — Lastnik prodaja zidano bungalow hiša, 4 spalnice, polna klet; gorkota na olje. Cornices, zavese (drapery), moderna 12x14 kuhinja, obita s ploščicami, kakor tudi kopalnica. Zamrežen porC, garaža. Lahko takoj prevzamete. $18,750 ali dajte ponudbo.—2636 N. 78 Ave., Elmwood Park.
GLadstone 3-0606
HIŠI na eni loti—Prednja hiša ima 2 stanovanja po 4 sobe, z 2 spalnicami; zadnja hiša ima 1-5 sobno stanovanje, 1-3 sobno. V dobrem stanju. Gorkota na vročo vodo in olje. V okolici Roscoe in Damen. $16,000. — John J Schmitt & Co., 2407 W. Irving Park, JUniper 8-7124-5.
Beautiful 6 ROOM RESIDENCE 3 bedrooms; enclosed porch; oil heat; 2 car garage. 5 arce lot. Near shopping. Good transportation, Reasonably priced.
14102 S. Keeler FUlton 5-5525
7 ROOM RANCH HOUSE — 3 large bedrooms in good residential area. Close to shopping and transi)ortation. Fenced lot 94x105. Gas heat, many extras. Priced for sale $22,500.
GLenview 4-4140
GLENVIEW — By owner — 3 year old, 7'/2 room home. 4 bedrooms, 2 baths, paneled den and recreation room. 2'/2 car garage. 70 ft. lot. In beautiful residential neighborhood. Near schools, shopping and transportation. Upper $30's. Phone for appointment.
GLenview 4-0652
DEERFIELD — New 3 bedroom face brick ranch; combination living and dining; natural fireplace, full basement. 1 arce. 1 mile West of Waukegan Rd. on the County Line Road to Fair-view, 2 blocks north. Price $22,500 as is.
_ORchard 3-8962
OUTSTANDING BUY — Beautiful 6V& Room Ranch — 3 bedrooms. Priced to sell. Owner transferred.
9301 S. 50th Ave.
Oaklawn, 111.
DOWNERS GROVE 6 Year Old Brick Ranch Home
2 bedrooms - paneled den -living room - Birch cabinet kitchen, with dining area - tiled bath -gas heat - 2 car garage -landscaped lot.
Good residential neighborhood. Near everything.
Only $19,000.
4224 Lindley Downeri Grove 5861 J
njenega naravnega konca. Ne ga telesa in zabave so bile vse njeno življenje. Njen mož, ime niten arheolog, je grmadil sezname grbov svojih dedov in potrpežljiv štel njihova junaštva Varala ga je skrivaj in oprezno, kajti uživala je ljubezen samo v varnosti in udobju. Uporabljala je kolo kot prijeten šport za svoje vesele načrte: zato je za izvedbo svojih grehov zakonolom-stva, od katerih so ji ostali samo sončni spomini, neobhodno po trebovala lepega vremena.
Njen ljubimec, ki si je že nasitil radovednost in je strasti že zadostil, je začel spoznavati dolgočasje, ki ga povzroča klepetava in enolična ljubica. Močno zaposlen s svojim delom, ki ga je bilo dovolj, da ga je vsega za vzelo, in s svojim zakonom, ki ga ni nameraval motiti s to bežno stranpotjo, je njegov duh iskal in spet odstranjeval priliko razdora, ki ga njegova čutnost ni hotela. Berta mu je neprestano nudila to priliko z bojaznijo, ki jo je kazala in mu je prevečkrat skvarila veselje.
... Tega lepega junijskega po poldneva sta se ljubimca spet našla v čuvajnici. Berta je z ža-rečim obrazom dvigala svoje go le roke, da si je popravljala pri češko.
"Vsa skuštrana sem," je rekla čemerno in obžalovala, da nima svoje sobarice s seboj, kajti sovražila je ysak trud. -
Pavel, ki je opazoval njene plave kite, je mislil na črne Ger-manine lase.
"človek bi se zadušil," je povzela. "Ali ne moreš odpreti okna? Saj se nama menda ni treba ničesar bati?"
"Ničesar, mala neumnica.
Chicago, m.
DOMESTIC HELP
Nice Home — 2 adults needs COMPETENT WOMAN - General housework, plus cooking. Stay. Beautiful room.
ROger.4 Park 4-8897
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Engineer, wife, 16 month old baby son, (expectant parents), engineer transferred permanent to Chicago, need 2 bedroom, 4-5 room unfurnished apartment. Prefer S.W. near Marquette Park. Convenient to loop.
PRospect 6-5272
3 RESPONSIBLE Adults, child, need nice 3 bedroom, 6 room un furnished apartment. N. or N.W. Moderate rental.
KEdzie 3-6596
YOUNG Responsible Couple, 2 small children, need 2 bedroom, .4-6 room unfurnished apartment or house. Prefer house. Evanston or vicinity. Moderate rental. —
Days call CEntral 6-8277 Mr. Merrill
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — West suburban business area; established 22 years; original owners; seats 150; good business opportunity; reasonable—cash or terms. Dealing directly with owner.
Phone EUclid 6-4065 between 1 and 5 p. m.
GROCERY & Delicatessen. — Good going busineess, well established. Ideal spot for butcher. Reasonable rent. 5 year lease. Option to buy, including building. Priced right for immediate sale due to ill health. Must be seen to appreciate a real value. 5359 S. Morgan, KEnwood 6-9347
TAVERN — Fixtures, electric draw ice cube maker. Gpod comer. Must sacrifice. $3,500. Terms if necessary.
BOulevard 8-9719
Nihče ne ve več za ta paviljon. Nihče ne hodi tod mimo."
Odprl je okno. V sobo je zavel svež zrak in poželjivo ga je vdihaval. Nihče ne ve bolj ceniti zrak in svobode kot ta, ki je bil dve uri zaprt s svojo ljubico. Gozdno listje se je oprijemalo oknic in sililo v sobo. Odražalo $e je v velikem, proti svetlobi postavljenem zrcalu.
"Kdaj se spet vidiva?" je vprašala Berta in nadaljevala z urejanjem pričeske.
"Kadar hočeš."
"Danes je tofek; ali hočeš v petek?"
"To je moj svetovalski dan."
"V soboto?"
"Zagovarjam na sodišču."
"Torej danes teden."
"Zagovarjam pred poroto."
"Torej vedno zagovarjaš?"
"Pogostoma."
"Odgodi svoje zadeve!"
"Nemogoče!"
"Rajši odsloviš mene?"
"Berta!"
"Sicer pa ti oklevaš."
Skoraj jezno je odvrnil:
"Ne, ne oklevam. Samo zaposlen sem in ne razpolagam s svojimi dnevi kot ti. Ženske nikdar ne razumejo teh stvari."
Obrnila se je k njemu z glav nikom v roki, med tem ko so se ji lasje všuli po svetlih ramah, ki so se belile skozi tanko obleko Očarljiva je bila v tem položaju, on pa ji ni posvečal pozornosti: "Ali si jezen?"
"Ne, zakaj?"
"Torej še vedno ljubiš svojo ženo?"
"Pustiva jo, te prosim. Ali ti jaz govorim kdaj o tvojem možu?"
"Lahko, če te je volja; mi je vseeno. Ali je še vedno tako lepa?"
"Kdo?"
"Germana. Ali ničesar ne sluti?"
Pavla Ferriera so dražili razgovori o njegovi ženi in tega ni skrival.
"Ne," je odgovoril, "ničesar lie ve."
"Tem slabše zanjo! Ali si prepričan, da ničesar ne sluti?"
"Popolnoma. Če bi naju videla skupaj, bi ne verjela."
Berta se je vstopila pred zrcalo in se spravila na delo, medtem ko je Pavel prižgal z njenim dovoljenjem cigareto in ne-potrpežljivo čakal, da si uredi pričesko.
"Bojim se njenih oči," je dejala čez hip, "kot bi bila obsedena od njih."
Ni ji odgovoril. Ta vsiljivost ga je dražila. Zagledal je spet ženine modre oči, ki sta mazala njen nežni in čisti pogled.
"Saj veš, Pavel, da ne morem živeti v nevarnosti."
"Vem to."
"Ljubše bi mi bilo, če ne bi bil poročen." "
"Tukaj je to vseeno."
"Ne rečem. Toda strah me je priti in bojim se oditi."
"Mala neumnica!"
Ko je ob pogledu na njena ramena spet prišel v dobro voljo, jo je poljubil v tolažbo in spet sedel s hrbtom proti svetlobi; zazdela se mu je odločno prepočasna in prenerodna, da bi si uredila lase. Germana se počeše dvakrat hitreje in njeni lasje so lepši. Ni pa bil navajen primerjati svoje resnične ljubezni s strastjo.
"Da," je nadaljevala Berta, "so ljubimci, ki jih nevarnost podžiga; mene pa hladi."
"Res?" je porogljivo vprašal. Rezko se je nasmehnila;
"To skrivam, samo da ti na redim veselje."
"Hvala."
"Toda strast je, da jo postavljaš med naju."
Obrnila se je, da bi mu odvrnila:
"Oba misliva neprestano nanjo. Ti jo ljubiš, jaz pa se je bojim."
Shore Enough!

^ ^ m, ^ * П Д f.	y
, JL"'*'". 6 """"
«««
"W""- "
Amp)# pgrktng
U.S.HIGHWAY 6,six miles east of Sartwiy
;
5Ш
Finest BATHING BEAC
In the World
Y vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno ctivo priljubljene povesti
Шкшт
Ko se je približala zrcalu in se lahno naprašila, je zaslišal njen cvileči krik, da je oledenel od groze; planil je k njej in jo objel.
"Kaj je, Berta?"
S široko odprtimi očmi, z rokami na prsih, kot bi jo dušilo, ni mogla odgovoriti. Končno je pokazala z roko na okno:
"Tam! Tam!"
Položil jo je na divan in stopil k odprtemu oknu.
"Ne hodi tja!" je zavpila.
Ne da bi jo poslušal, je pogledal in se celo nagnil ven:
"Noriš, nikogar ni!"
Zaradi listja ni mogel videti dalje. Ona pa se ni upala stopiti k njemu in je tožila z otroškim glasom, tresoč se po vsem telesu:
"Moj Bog! Moj Bog!"
Vrnil se je k njej:
"Govori vendar! Kaj si videla? Govori!"
S težavo je izjecljala:
"Vstopila bo ..."
Razumel je, kakšen strah jo muči, zaprl je"okno in se prepričal, da je zapah zaprt.
"Videla sem jo. Rečem ti, da sem jo videla."
"Ali boš sedaj povedala?"
Še vedno je z grozo zrla v steklo. Njen obraz z majhnim, zavihanim noskom, ustvarjenim za veselje, je slabo izražal ta premočna čustva in njena ramena, pokrita s kurjo poltjo, so se skrušila, kot bi pričakovala udarca. Ni bila več ljubko, zaljubljeno bitje, vse veselo v ljubkovanju, ampak bedna človeška cunja, ki je lahko vzbujala le še .usmiljenje.
S prezirom ji je zrl v obraz, začel pa se ga je polaščati strah, ki jo je tako spremenil in ki ga ni razložila. Končno je zajeclja-la:	I
"Tvoja . . . tvoja žena."
"No, in?"
"Tvoja žena je zunaj. Videla naju je."
Zasmejal se je, njegov smeh pa je zvenel nepristno.
"Duh te je zapustil. Moja žena je pri materi. Nikogar ni bilo."
Z močjo je ponovila:
"Videla sem jo, tam, v zrcalu."
"Beži!"
"Videla sem jo. Bila je bleda kot mrlič. Gledala me je."
Skrila je obraz v dlani, kot bi ne mogla prenašati tega pogleda.
"To ni mogoče!" je zaklical, hoteč prepričati samega sebe. kajti pričel je dvomiti: "Imela si privid. Strah, ki te z njim navdaja, te dela blazno."
Tretjič je ponovila:
"Videla sem jo! Rečem ti, da sem jo videla."
Naglo je stopil k vratom:
"To bom takoj videl."
Skočila je k njemu in ga skušala zadržati:
"Ne hodi tja, prosim te. Ona je tam. Čaka naju. Ubila naju bo."
Vsa hladnokrvnost se mu je vrnila. Brž se je je oprostil:
"Moram vedeti. Ostani tu! Saj ti ničesar ne tvegaš. Vrnil se bom."
"Ne pusti me same!"
Ihtela je. Odrinel jo je in stopil ven. Komaj je bil zunaj, je že zapahnila vrata, ščitila je samo sebe z bojazljivostjo človeka, ki mu je njegovo življenje prvo, pa če bi moral za njegovo rešitev prepustiti še tako drago bitje najžalostnejši usodi. Zvila se je v klobčič na stolu, ki je na njem prej sedel Pavel in ki je obračal oknu hrbet, in čakala. Ropot kljuke jo je pretresel. Pavel Ferriere je ob povratku zadel na zapahnjena vrata.
"Odpri, jaz sem," je rekel skozi steno.
Stopila je bliže in vprašala:
"Ali si sam?"
Jezen zaradi zamude in njene bojazljivosti, je stresal ključavnico. Odločila se je, odpahnila in
s strahom sprejela Pavla. S ћ"' trim pogledom se je razi po gozdu za njim in v;
nizkim glasom:
"Ali nisi ničesar videl?" Skomizgnil je z rameni: "Naravno, ničesar."
"Ali si dobro pogledal?"
"Šel sem prav do hiše. Naj""' kolesi sta še vedno na svojih stih. Nihče se ju ni dota№ Končno sem obiskal še vrto^ S terase se vidi precej daleč P" cesti. Nikogar, prav nikog^' Sanjalo se ti je."
"To je čudno," je rekla. Pavlovo preiskovanje je ni F mirilo. Ne da bi se zavedal, gov glas ni bil prepričevali Čez trenutek je zamrmrala:
"Skrila se je v gozdu.
te je, ko si šel mimo. Pazi na ^ ju. Sovraži me."
Brezobzirno jo je nahrulil' "Preiskal sem gozd. ni, razumeš, nikogar. Brezui si."
"Pa sem jo le videla!
čana sem, da sem jo videla. "Ne, nisi je videla. Tako
'"arj
mislila nanjo, da si si prica' njeno prisotnost."
Boječe je umolknila pred Fj svojega 1 jubčka. Kakor bi h® i, pridobiti na času, si je z ig'" "j; časi pripela svoj široki klo J ne da bi se približala zrcalu« k'-je takšno zaigralo. Zdolgoča jo je opazoval. Zavzdihnila f "Najrajši bi odšla."
"Dobro, pa pojdi!" '"Ne upam si."
Postal je milejši:
"Spremil te bom do glavne ste."
"Opazili naju bodo." "Ali hočeš, da grem jaz "Ah, ne! Preveč bi se ostati sama tukaj."
Spet je postajal nestrpen "Saj ne moreva ostati vec'' tej sobi!"
(Dalje pilhodnjlčl

(f
1905
1954
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni oče, stari oče in brat
MARTIN VRTOVSNIK
ki je previden s sv. zakramenti umrl dne 18. maja 1954.
Naš ljubljeni pokojnik je bil rojen dne 28. oktobra 1905 v Nemški vasi, župnija Leskovec pri Krškem na Dolenjskem.
Pogreb se je vršil dne 21. maja iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo je daroval Rev. Victor N. Tome, po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se kar najiskreneje zahvalimo Rev. Victor N. Tomcu za opravljeno pogrebno sv. mašo zadušnico in druge pogrebne molitve, ter za spremstvo trupla pokojnega iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in sinovi v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija, vse do njegovega groba. Naj mu dobri Bog za to obilno poplača.
Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili ob krsti pokojnega toliko lepih vencev ter mu tako izkazali zadnjo čast.
Dalje se enako iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojnega.
Naša zahvala dalje vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile ter mnogim ta* ko omogočili, da so se mogli udele žiti pogreba.
Dalje zahvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit ter molit za mir in pokoj njegove duše ter se potem udeležili pogreba, zlasti sv. maše ter potem spremili pokojnika na njegovi zadnji poti vse do njegovega groba.	l!j|i!I!l|!|l'!ll)'''!lli!|l{l''' '	|ii .
Naša iskrena zahvala društvu Slovenec št. 1 S.D.Z. za vso pomoč in naklonjenost.
Zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vso poslugo, ki so nam jo dali ob tej uri žalosti.
Zahvala pogrebcem, ki so nosili krsto.
Končno zahvala vsem, ki so nam kaj dobrega storili ob smrti našega dobrega očeta ter nam pomagali ob uri žalosti.
A Ti, dragi oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine, duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Naj Ti dobri Bog poplača z večnim veseljem v nebesih.
Naj je truplo konec vzelo,
vera nam spričuje to:
vekomaj ne bo t rohnel o,
ker Jezus ga obudil bo.
Tvoji žalujoči:
ELEONORE por. DELIĆ, ROSE in MARY, hčere PETER DELIČ, zet DEBRA ANN, vnukinja CHARLES VERTOVŠNIK, brat V stari domovini zapušča brata RUDOLFA VERTOVŠNIK
Cleveland, Ohio, dne 21. junija 1954.	*