Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. S i H " g O I ^ = :f O THE ONL\ E^X,:,8inIAN DAILY " F •§ ^TWEEN NEW YORK AND CHICAGO fHE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST . EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." volume m— leto m. jLEVELAND, O., PETEK, (FRIDAY), SEPTEMBER 3. 1920 ŠT. 209 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c TRDIH PREMOGARJEV NA SAVKIV PENNSYLVANIJL Pogodba podpisana. Scranton, Pa. 2. sept. — Med Premogarji in operatorji trdih P^emogorovov je bila nocoj pod-.l5ana me^dna pogodba, v kate-!.se sprejema odločitev komi-'Je, katero je nastavil predsed-nik Wilson. pogodba je bila podpisana nilf ^^estom od strani zastop-0J _ premogarjev, katerih v e,Z odbor se bo zbral nocoj r ^ mestu na posebni"Tconfe- kaV^' na se bo sklenilo, ^ sne "adaljne zahteve za zvije ^ se P0da na operator- _e tem pa se neuradna stav-3(1 ^ vedno nadaljuje. Računa Je ostalo doma najmanj podr premogarjev. S6 . pisani kontrakt določa, da mia sem. '»M bo s tem delo ''je nazaj na be l e : 0 p0roča' da ^ jih Je veliko obratuje — Andrej Ramus, ki je bil v vojni hudo ranjen ter jeza vse življenje pohabljen, si je svoj žalostni položaj tako gnal v srcu, da si je včeraj hotel končati življenje. Zavžil je nekaj strupa in se nahaja v nevarnem stanju. Izza povratka iz Francije je stanoval pri svoji sestri Mrs. Katarini Kurina, na 10012 Elwell ave. — Ko je Mrs. Ana Kozelka, stanujoča na 3441 E. 49th St. likala perilo, so jo omamili plini, ki so prihajali iz kuhinjske peči. Ko je prišla v stanovanje soseda, je bila v popolpi nezavesti in eno uro kasneje je u-mrla v bolnišnici. V AVSTRALIJI SE BO ČASTILO MIR. Sydney, Avstralija. 2. sept-V provinci New South Wales imajo delavsko vlado . Ta vlada je naznanila, da po njenem mnenju ni oni patrijotizem pravi, ki se valja v prahu pred zastavo in slavi zmage na bojnem polju. Minister za vzgojo je naznanil, da dokler bo on v uradu, se bode otroke poučevalo o pravem, poštenem patriotizmu, da ljubijo domovino vsl^d dobrega,1 kar ima v sebi, ne pa za svoje slabo, ter da si vedno držijo v spominu, da pravi patri-jotizem se zrcali v ljubezni za vesoljno človeštvo in v spoštovanju do miru. Otrokom se ne bo v šolj pripovedovalo, o nika-kih junaštvih, na bojnih poljih, učilo se jih ne bo salut^iranja zastave ip f drugih prenapetosti, ki delujejo za nespora^urp. med narodi. — pa pravijo, da delavci niso zmožni: vladati! • . ;> Berne, Švica. — Tretja inter-nacijonala je sklicala kongres delavcev in kmetov iz Turčije, Mezapotamije, Armenije in Perzije. Kongres se je imel pričeti že 15. avgusta ter je imel za svoj namen, da se med vzhodnimi narodi ustanqjvi obširno gibanje za oprostitev izpod tujega in domačega izkoriščanja. Poziv za to zborovanje, katero se je prvotno imelo vršiti dne 1. septembra, je pravkar dospel semkaj iz Moskve. To je izmed vseh manifestov, kar so jih kdaj komunisti razposlali v mohame-danski svet. najdrznejši, kajti v njem se ljudstvo poživlja na odpor ne samo napram tujim, temveč tudi napram domačim izkoriščevalcem. Deloma se glasi: ''Kmetje in delavci Perzije! Teheranska vlada kadar j ev in provincijalni kani so vas že dovolj stoletij izkoriščevali. Zemlja, ki je pof določbah še-r i jata vaša skupna lastnina, vedno bolj prehaja v roke lakajev teheranske vlade; oni me-šetarijo z njo po svoji volji, jo obdavčujejo, kakor se jim poljubi, in ko vsled svoje zanikrne uprave spravijo dežele v tako stanje, da ni mogoče iz nje ničesar več iztisni';!, so prodali Perzijo v pretejkl^n letu angleškim kapitalistom za 2,000.000 funtov šterlingov, tako da bodo slednji v Perziji organizirali armado, ki vas bo še bolj zatirala ter da bo pobirala davke za kane in teheransko vlado. Prodali so južno Perzijo, kjer se dobiva napta in tako pomagali oropati deželo. "Kmetje Mezapotamije! Angleži so se izjavili, da je vaša dežela neodvisna, toda 80.000 angleških vojakov je nastavljenih v vaši deželi, vas napadajo in ropajo, morijo in onečaščajo vaše žene. "Kmetje Anatolije! Angleška, francoska in italijanska vlada držijo Carigrad pod žreli svojih topov. Sultana so napravili svojim ujetnikom, prisi-Ijujejo ga, da dovoljuje v raztelešen je čisto turškega ozemlja; prisiljenje izročiti finance dežele tujim kapitalistom, da bodo v tem bol jem stanju za izkoriščanje turškega ljudstva, ki je že itak v teku šestletne vojne prišlo na beraško palico. Zasedli so premogokope v Herkulu, oni držijo vaša pristanišča, oni pošiljajo svoje vojake v vašo deželo in uničujejo vaša polja. "Kmetje in delavci Armenije! Pred stoletji ste postali žrtev tujega kapitalizma, ki je so z besedami močno napadali masa-kre, katere so vprizarjali na vas Kurdi, to pa samo zato, da so dd, krvoločnega sultana dosegli tem več koncesij. Tekom vojne vam niso obljubili samo neodvisnosti, temveč so tudi čuvali vaše učitelje,, vaše učitelje in du-hpynike, da zahtevajo zemljo turških kmetov, da s tem1 vzdr ž|jp večni nesporazum in klanje med armenskim in turškim ljud 'gtvom, tako da bi iz tega konflikta želi večne profite. i ( "Kmetje Asirije in Arabije! Angleži in Francozi so vam obljubili neodvisnost. Sedaj pa i-majo njihove armade zasedene vaše dežieie. Angleži in Francozi diktirajo vaše .zakone, in vi, ki ste se osvobodili izpod 'turškega sultana, irzpod 'carigrajske vlade, ste sedaj suižnji i pariške New York, N. Y. — Ker je governer Smith sklical posebno zasedanje državne zakonodaje, da reši akutni stanovanski položaj, ki vlada v New Yorku, je bilo potrebno razpisati nove volitve, da se izvoli nove poslance na mesto petih izobčenih sbcija-lističnih poslancev. Julij Gerber, ki je tajnik so-cijalistične stranke za državo New York, pravi ,da bodo soci-jalistični poslanci, ki so bili izključeni, zopet kandidirali in da pričakuje, da bodo zopet izvoljeni z veliko večino glasov. So-cijalistični poslanci so imeli začrtane več zakonskih osnov za razrešitev akutnega stanovanjskega preblema, ko sta se republikanska in demokratična stranka na otvoritveni dan zavzeli, da jih izobčijo iz zbornice, in socijalisti niso imeli prilike bodisi vložiti ali podpirati kake predloge za olajšanja stanovanjskega pomanjkanja. Sedaj se bodo vršile 15. septembra posebne volitve, da se nadomesti izobčene socijaliste. Ker sta meščanski stranki prepričani, d« bi bili gotovo poraženi, če bi delovala vsaka na svojo roko, sta prišli do sporazuma da bodo v onih krajih, kjer je največja nevarnost, da socijalisti zmagajo, demokrat je in republikanci volili skupnega kandidata. Ta sporazum velja ne samo za državne kongresmane, temveč tudi za državne senatorje in vse druge važne urade. Isto akcijo se bo podvzelo tudi v Brooklynu. Distrikti, v katerih bodo republikanci in demokrat je skupno nastopili proti rastečemu številu socijalistov so sledeči: Kongresni distrikt št. 12, kateri je dvakrat izvolil Mayer Londona, v katerem bo sedaj kandidiral Goldfogle, in distrikti št. 13, 14., in 20. GRŠKI PARLAMENT RAZ-PUŠCEN. Atene, 2. sept. — Uradno se naznanja, da je parlament raz-puščen. Volitve se bodo vršile v oktobru. Opozicijski listi so pričeli veliko kampanjo proti Venizelosu, delujoč za povratek kralja Konstantina. in londonske vlade, ki se od sultanove vlade razlikujeta le v tem, da sta močne j i in torej bolje v stanu izkoriščati vas. "Kmetje in delavci bližnega vzhoda! Ako se sami organizirate in sestavite vašo lastno kmetsko-delavsko vlado, potem bodete v stanu protiviti se angleškim, francoskim in ameriškim kapitalistom, potem bodete poravnali račune z vašimi izkoriščevalci, potem bodete v stanu provesti zvezi z delavskimi republikami sveta skrbeti za toVnega delavstva, ki si bode svoje interese in za interese sve-medšebojno pomagalo. '"Želimo' govoriti zvami o teh vprašanjih na kongresu v Baku. Že dolga leta potujete po puščavah na sveta mesta, kjer počastite vašo preteklost in vašega Boga. Sedaj pa pridite fekozi puščave, preko gora in rek, da pridemo skupaj 'iti gbvoi'irrio, kako se morete oprostiti suženjskih oikovj da boAte živeli kbt svobodni i in enakopravni; I j ud j d'* Francosko delavstvo solidarno. Pariz, Francija. — Francija praznuje v juliju dva praznika. Enega 14. julija, drugega pa 31. Na dan 14. julija se praznuje padec bastila, in pričetek revolucije. Na dan 31. julija pa se praznuje smrt socijalistič-nega voditelja Jean Jaures-a. Kapitalistični listi so popolnoma ignorirali delavsko praznovanje v spomin umorjenega so-cijalističnega voditelja. Toda praznovanje Jauresove-ga dne je bilo letos izredno zanimivo z ozjrom na svojo obsežnost in svoj entuzijazem in posebno pa v očigled solidarnosti, s katero ga je praznovalo francosko delavstvo. Praznovanju 14. julija je manjkalo svojega nekdanjega navdušenja. Manjkalo je onega duha in navdušenega razpoloženja, ki prihaja samo od sebe. Praznovanja na ta dan so bila tudi jako maloštevilna, kar celo kapitalistični listi niso mogli prezreti. Ljudje so prena-sičeni vojne, in parade vojakov niso vzbudile med ljudstvom svojega običajnega navdušenja. Vršili so se številni plesi, toda slišalo se je malo petja. Duh starih dni je izginil. Na drugi strani je praznovanje Jauresovega dne, ki se je vršilo po vseh večjih mestih in tudi po nekaterih manjših, navzelo nase obliko protesta proti impe-rijalizmu in militarizmu. Velikanski po-vojni davki so pričeli delovati na možgane francoskega ljudstva. Francoske čete se nahajajo v Siriji. Vsak dan spominjajo poročila iz poljske fronte, o vojni, katero podpirajo francoski militaristi. Pri vsem tem pa morajo delavci gledati velikansko razkošje onih, ki so si ustvarili bogastva iz vojne, medtem kb je položaj delavstva slabši kot kdaj prej. Jaures je za časa svojega živ Ijenja dosti govoril in pisal o teh rečeh. Bilo je zato, ker je nasprotoval kapitalizmu, imperi-jalizmu in vojni, da je bil dne 31. julija 1914 ubit — vprašajte kateregakoli Francoza na4 prednega mišljenja in vam bo potrdil, da je to neizpodbitna resnica. Praznovanje Jauresovega dne je torej dalo francoske mu delavstvu priliko, da se izrazi, kaj misli o vojni, stavki, draginji, velikanskih profitih in o vseh drugih predmetih, ki so največjega pomena francoskega ljudstva. In priliko so izrabili. V malih mestih so prihajali v tisočih. V Parizu so se tisoči zbrali na zborovanjih in na tisoče se jih je Vdeležilo demonstracije pod milim nebom, ki je po svoji obsežnosti tekmovala s prvim majnikom. Vdelefžili so se je vsi, ki so v življenju soglašali z Jauresom in oni, ki niso, vdeležili so se oni,, ki pripadajo desnemu in oni, ki pripadajo levemu krilu delavskega gibanja. To je bil dan, ko so delavci dali duška 'svojemu protestu in da dosežejo rezultate, so prišli vsi skupaj v eni veliki masi. Unijonisti, zadružniki, komunisti, socijalisti in anarhisti — vsi so imeli 'svoje govornike. Vsi so prišli, da dokažejo, da je francosko delavstvo solidarno. Jaures je bil prvoboritelj novega družabnega reda in dan njegove smrti obeta postati simbol delavskega zoperstavljanja proti imperijalizmu,. militarizmu, vojni in vsem drugim krivicam kapitalističnega sistema. S. S. P. Z. GLASOVALA ZA ZDRUŽENJE. Iz Chieage smo dobili sledeči telegram: Chicago, 2. septembra. — Konvencija S. S. P. Z. je na današnji seji glasovala za združitev. — Kotnik. To je na vsak način vse hvale vreden korak ki ga prisrčno pozdravljamo. — Op. ured. Rusi vpoklicali rezerve. Washington, 2. sept. — Državni department je dobil obvestilo, da je sovjetsko vrhovno poveljstvo odredilo, da se vse vojaške reserve, ki se nahajajo v Petrogradu nemudoma odpošljejo na fronto v bližini Grodna. Isto poročilo pravi, da se je skušalo poslati na polsko fronto tudi mornarje, ki se nahajajo v pristanišču Kroristadta, da pa so se zoperstavili in da je bilo v boju več mrtvih. Berlin, 2. sept. — Brzojavka iz Kovna pravi, da so se pogajanja med Poljaki in Litvinci glede meje pretrgala. V isti brzojavki se potrjuje vest, ki je poročala o nedavnem spopadu med poljskimi in litvinskimi četami blizu vzhodno-pruske meje. Brzojavka iz Kovna, katero je izdal litvin'ski generalni štab, se glasi: "Del čet iz Mariampola je bilo na jugu pod pritiskom močnejših poljskih čet prisiljenih umakniti. Preje so se vršili boji, v katerih je bilo več ubitih in ranjenih na obeh straneh." "Spor med Litvinsko in Poljska je postal zopet ostrejši," pravi neka brzojavka iz Kovna, ki jo je dobil "Tagblatt". Poljska zahteva Grodno-Molodehno železniško progo in poleg tega zahteva garancije, da se Rusi ne bodo posluževali železniške proge od Grodna za vojaške namene. Ako bodo Poljaki z napredovanjem napredovali, je vojna | gotova. Litvinski zrakoplove! so že bombardirali mesto Avgu-stovo. Angleži skušajo posredovati." Varšava, 2. sept. — Vojaško uradno poročilo pravi, da je bila armada generala Budenija v bojih, ki so trajali okrog Lvo-va med 29. avgustom in 1. septembrom, uničena. — Nihče se ne zmeni zame, zato sem mislila, da je najbolje, da napravim vsemu konec," se je sinoči izjavila 221etna Mrs. Helen Keller, stanujoča na 1574 Newman ave., Lakewood, ko se je zavedla v Huron rd. bolnišnici. Policija jo je pobrala na Public square, kjer je padla one-sveščena na tlak. V njenem žepu so našli listek, n akaterem je bilo napisano: "Ako ne morem imeti svojega moža, nečem več živeti. Kdor me najde, naj me pusti, da umrem, toda obvestite policista št. 536. On mi je bil prijazen in bo poiskal mojega moža. . STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" SEPTEMBER, 3rd, 1920. "Enakopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. pu'twTneg Place of the Ccr»oration. ____6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c Lastuie in izdaia tra Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 8418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. cleveland, o., petek, (friday), september 3. 1920 ____"40# 104__ AMERIKA - BQELA MOŽNOSTI. Amerika je dežela, ki je že po svojem razvoju obsojena, da igra vlogo svetovnega otroka. Sedaj se vam pokaže nedolžno naivna, potem zopet kot nesramna vlačuga včasih kot dobra mati, včasih zopet kot neusmiljen rahel j. Protislovje proti protislovju, paradoksa proti paradoksi. Zna biti dobra in hudobna, pravična in krivična. Soditi je ne smemo nikdar na podlagi istih pravil, po katerih merimo druge dele sveta, kot na primer Evropo. Ameriko so posedli civilizirani ljudje, toda dežela sama je bila divja, in odtod tolika protislovja, tako velik obseg možnosti. Ko naši ljudje pridejo iz stare domovine, jim je ta anarhija v vsem ameriškem življenju iz prvega početka zelo malo po godu. Čutijo se tako negotove, in se čudijo, da take dežele ni že zdavnaj vrag vzel. V starem kraju so bili navajeni na stroge paragrafe, in kdor je bil kdaj vojak, mu je bilo tem težje razumeti, kako more obstajati dežela, v kateri velja individualna incijativa za prvo in glavno načelo. V Ameriki je možno vse, samo velike vztrajnosti vam je treba. Tudi takozvani konzervativni elementi v ameriškem življenju so podrejeni tem čudovitim izpremembam in pa-radoksam. V starem kraju na primer se ni še nikoli zgodilo in se tudi ne bo, da bi se sešla na zborovanju kaka ultra-reakcijonarna skupščina, recimo klerikalna, ter sprejela sklepe, ki bi se strinjali z duhom časa. Tamkaj reakcijonarne stranke sploh nimajo med sabo ljudi, ki bo se načeloma berili za napredek in dobrobit ljudstva. Tamkaj so razmere take, da so se vsi za napredek delujoči ljudje že zdavnaj preje odločili od starokopitnikov, in tvorijo celoto zase. Tamkaj je vse življenje natančno umerjeno in teče po določenih tirih naprej. V Ameriki je stvar Čisto drugačna. Vzemimo za primero ameriško organizacijo Y. M. C. A. ali pa Y. W. C. A. (Zveza krščanskih fantov in pa Zveza krščanskih deklet) Že po samem imenu bi si človek, ki ne pozna ameriških razmer, predstavljal, da morata biti to stroko verski in vseskozi konzervativni organizaciji. In za taki tudi veljata. Toda v Ameriki nima konzervatizem zgodovinsko zasnovanih tal kot jih ima drugod. Tako se je zgodilo, da se je letos na konvenciji Y. C. W. A., ki se je vršila v Clevelandu meseca aprila, spre je- vsega odobravanja vredne. Te resolucije je sprejela organizacija, ki je bila skozi in skozi pod protektoratom Velikih denarnih mogotcev. Slednji so morali biti bridko razočarani; in gotovo so se videli v vlbgi onega, ki je redili gada na lastnih prsih. Enak slučaj ste gotovo opazili, Če ste čitali poročilo komiteja takozvanega "Interchurch Movement" (medcer-kvenega gibanja) z ozirom na položaj jeklarskih delavcev, katero smo pred par dnevi prinesli na prvi strani. Religijozne sekte so splošno poznane kot konzervativne in tako tudi v Ameriki. Ampak ona je dežela možnosti, zato ne smemo biti zelo presenečeni, če so razni protestantski škofje podali pravilno sodbo o položaju jeklarskih delavcev ter obsodili grdo izkoriščanje, kateremu so podrejeni. Pridejo trenotki, ko se vsakdo izmecj. nas rad kapri-cira nad raznimi hibami, ki jih ima ameriško življenje v svojem organizmu. Kadar pa so naše misli zmožne glo-bokejšega pojmovanja, pa vedno pridemo do zaključka, da je Amerika v svojem bistvu boljši prostor za povprečnega človeka, kot pa si domišljamo v trenotkih črnega pesimizma. Amerika, mirovna po godba in koroški Mebiscit Celovec, dne 6. avgusta. Pred kratkim me je posetil ameriški publicist Frederick W. Roman (Philadelphia) ki se mudi v, oficijelni misiji v Evropi. Umevno je, da se je sukal najin pogovor okoli mirovne pogodbe, ki je Zedinjene države žal še niso ratificirale, kar je imelo za nas že mnogo zlih posledic in o-težkoča tudi naše stališče pri koroškem plebiscitu. Po členu 50. saintgermainske mirovne pogodbe bi morala namreč šteti koroška plebiscitna komisija 6 članov, in sicer zastopnike Ze-dinjenih dražv, Anglije, Francije, Italije, Avstrije (ki je v tem členu imenovana pred Jugoslavijo!) in naše države. Ker bi imel glasom mirovne pogodbe jugoslovenski zastopnik pravico glasovanja le v zadevah, tičo-čih se pasu A., avstrijski pa o-nih, tičočih se pasu B in bi odločala absolutna večina glasovanje jasno, da bi bil naš položaj pri petih glasovih (Amerika, Anglija, Francija, Italija, Jugoslavija) mnogo ugodnejši nego je sedaj, ko je pri štirih glasovih absolutna večina mnogo težje dosegljiva, tako da je izid glasovanja večinoma odvisen od angleškega predsednika. Ne glede na to težko pogrešamo ameriško podporo, ki bi nam bila v naših pravičnih zadevah toliko kot gotova. Popolnoma odsotnost Zedinje-nih držav pri koroškem plebisci-lo več resolucij, ki so iz socijalnega stališča napredne in tu je posledica dejstva, da pred- sednik Wilson kljub skoro nadčloveškim naporom doslej še ni mogel doseči ratifikacije mirovne pogodbe v senatu Zedinjenih držav, vsted česar je moral on in vsa oficijelna Amerika vsaj navidez začasno opu'stiti skoro vfsako sodelovanje V evropskih zadevah ,torej tudi pri koroškem plebiscitu. Zanimivo je razmišljati o vzrokih, ki so dovedli ameriški senat do tega, da je desavuiral predsednika Wilsona. Brezdvo-mno je igral že pred vrnitvijo predsednika v Ameriko v tem oziru veliko vlogo odpor ameriških merodajnih krogov proti nemodernemu načinu mirovnih pogajanj in osobito proti Wilso-novi popustljivosti v kardinal- gel našim narodnim zastopnikom na podlagi mojih izvajanj odpustiti udarec, ki so ga zadali njemu in mirovni stvari s tem, da so v zadnjem trenotku zapustili svojega voditelja. Izrek: "Tout comprendre c' est tout pardonner" v tem slučaju ne Velja. Amerika je vstopila v vojno iz idealnih in iz materijalnih nagibov. Dočim so se za materij alne vzroke zanimali predvsem kapitalisti in mogotci, je narod izvedel le za idealne povode ameriškega pohoda v Evropo. Vedno in Vedno se mu je ponavljalo, da morajo Zedinjene države rešiti demokracijo sveta, da bo ta vojna zadnja vseh vojen,, da bo vojna ubila samo sebe . . . Dasi je pa že od početka na podlagi teh nazorov velika večina ameriškega naroda simpatizi-rala z narodi Sporazuma, je v prvih mesecih vojne le malokdo v Ameriki veroval v možnost, da bi se Zedinjene države kedaj aktivno udeležili vojne. Osobito so hoteli veletržci za vsako ceno vzdržati nevtralnost Amerike. ki je na ta način mogla trgovati z obema vojujočima se strankama. Kakor veste, je takoj v začetku vojne ameriški kongres energično protestiral proti bloka'di Nemčije s strani Anglije, ki je onemogočila iz-vo'z ameriškega bombaža v centralno Evropo. Polagoma se razmere izpre-menile tudi za materijaliste. — Blokada centralnih sil je postajala vecfno bolj efektivna in trgovina je c vel a skoro izključno z državami Sporazuma, ki so kupovale večinoma na kredit. le v Ameriki, v državah Spora- vico na svetu, potem bi se P- mnenju veleindustrijcev 2®** -šale njih šanse v danem slucf ju okoristiti se s tujim bogj stvom. V Evropi je morcW , , Cim bolj je pa rasel dolg an-n t,>=.kah wvega lastnega tantnih tem je evangelija. so Še večjo vlogo najbrž igrali materijalni interesi ameriške! veleindustrije, ki ji Wilsonova "Liga narodov" nikakor ni bila povšeči. Tudi a-meriška notranja politika je močno vplivala na razvoj položaja, kakršen je sedaj in ki ga bil morebiti Wilson mogel preprečiti, da mu tega ni onemo-čila zavratna protivnica: bolezen. Ker utegnejo zanimati izvajanja gosp. F. W. Romana tudi naše kroge, jih z njegovim dovoljenjem predaj em tu v glav-i nih potezah sloveriski javnosti. Zelo umijivo mi je — je re- postajalo ameriškemu kapitalu, da morajo države Sporazuma dobiti vojno, ako naj morejo ta dolg sploh kdaj poplačati. Prav ko je bilo pri mogotcih ameriškega velekapitala dozorelo nabiranje, da bo treba aktivno podpirati države Sporazuma, da ostanejo zmagovalke, je storila Nemčija veliko taktično hibo s tem, da je proglasila brezobzirni podmorski boj. To je ze-dinilo ameriške idealiste in ma-terijaliste — in vojna napoved Amerike je postala gotovo stvar. Amerika je z orožjem razmeroma malo posegla v gigantski kel ameriški publicist — da je boj obeh sovražnih si skupin, postopanje našega senata napraj Njena moč pa je vendar posta- vilo v Evropi in osobito v Jugoslaviji mučen vtis. Skušal bom la indirektno odločilna v moralnem in materijalnem oziru. Po- obrazložiti momente, ki se mo- leg ameriških reserv v moštvu, rejo smatrati kot podlaga politiki ameriškega senata; ne pričakujem pa, da bi vaš narod mo-vplival ameriški idealizem. Ne orožju in denarju, je na množico v centralnih državah močno zuma in v nevtralnih državah je vsled odločitve ameriških vodilnih krogov prišlo ljudstvo do prepričanja, da je pravica na strani Entente, tudi v osrednjih državah je jel narod dvomiti o pravičnosti svoje stvari. Skoro odločilno je v tem oziru vplival predsednik Wilson s svojimi štirinajstimi točkami, ki so oblju-Ijale mir na zemlji vsem ljudem dobre volje. Wilsonov manifest je osob. na širše mase nemškega naroda, a tudi na avstrijske narode skoro odločilno vplival in moglo bi se skoro trditi, da je vzel osrednjim državam zadnji ostanek odporne sile. Tako je prišlo do premirja, nemški militarizem je bil zdrobljen in ves svet je bil u ver j en, da bodo Wilsonova načela postala dejstvo. Wilsonov vpliv je bil osobito v početku mirovne konference, zelo velik. Polagoma pa je jel pešati in to je bilo prvi, kar je Amerikance osupnilo. Točka za točko Wilsonovega programa se je odkrhnila od mirovne stavbe. Wilsonova popustljivost v načelnih stvareh je postajala vedno bolj neumljiva. Diplomatsko slepomišenje po starokopitnih vzorih, zapostavljanje ljudskega zastopstva in časopisja, vse to je neugno vplivalo na ameriške merodajne kroge. Vendar je bila ob Wilsonovem po vratu v Ameriko še velika večina ameriškega ljudstva mnenja, da bo senat mirovno pogodbo ratificiral. Z drugimi besedami: Amerikanci niso bili protivni besedilu in duhu mirovnega instrumenta. Toda oglasila se je komerci-jalna skupina. Tej ni bilo všeč, da tvori "Pakt lige narodov" (The Covenant of the League of Nations) podlago mirovne pogodbe. Po mnenju te skupine ne gre, da bi morala Amerika v svojih bodočih mednarodnih sporih poslušati internacij onal-ni tribunal, kjer bi tujci odločali o ameriških pravicah. To bi nasprotovalo tudi Monroeovi doktrini, o kateri imajo Amerikanci seveda zelo različne pojme. Ti pojmi se predvsem zelo razlikujejo od nazorov, ki jih je imel Monroe sam. Senatorji, ki se protivijo ratifikaciji mirovne pogodbe, razumejo Monroe j evo doktrino tako, da "imajo Zedinjene države pravico, povsodi in vselej, delati, kar se jim zljubi." To velja predvsem glede Mehike, kjer čuva komerci-jalna skupina, osobito petrotarji in kovinarji, mogočne interese. Da se pridružijo Zedinjene države zvezi, ki naj bi čuvala pra-i manj znano, da imamo v Zel njenih državah močno skup®' ki trdi, da je treba "z MeM pomesti". Sploh se nahaja v dežeja v nekaki krizi požre# sti, hlepenja, po bogastva zgodovini naše republike še poznamo sličnega razmaha er zma. Reakcij onarna PoVO * je prepravila vse Nadaljni vzrok, zakaj ^ zadržuje ratifikacijo pogodbe, je ta, da bi to rati cijo rad poveril prihodnje predsedništvu, ki bo, kakor _ splošno sodi, republikansko, litika sama na sebi igra močno vlogo v celi zadevi, med vojno so skušali Wils' protivniki diskreditirati kar je bilo s predsednik0111 zvezi . Pri tem gredo tako leč, da jim sploh ni za ^ ampak le za osebo, ki jo P0 1 jo. Numerična moč te k^ jalne in industrijske s.- „ _ razmeroma neznatna, toda na finančna sila je ogi'011 Skoro vsi večji časopisi se hajajo pod njenim vpfivon^ Vendar bi tudi kapitali5^, moč ne bila v stanu, zto"1^1 Ijo Wiisonovo, da se niso P njemu združile še druge ko® nente, ki dajo s kapitalj2 vred vsekako močno rezul a Predvsem je irski P0kret . tiven predsedniku, o ka# misli, da je Angliji nakl ker pri mirovnih nogajaifl1 . mogel dovolj - J (Dai, Dnevnik Enakopravnost ŽICA ki spaja odjefiiaka s trgovcem Oglas v našem listu dospe na svoje določeno mesto liki telegram. Skušnjave Tomaža Krmežljavčka. Tomažu se je zdelo, da delajo ravnatelj in drugi uradniki obraze, kakor bi im kdo z britvijo narezaval gotlance. Kar potuhnili so se in hiteli delati, kakor da imajo najnujnejše posle, med tem ko je gospodična Filipina začela nervozno tipkati na pisalnem 'stroju, dasi ni imela nič prepisati. To popoldne ni nihče več zpregovoril besede, a ko je šel Tomaž zvečer iz pisarne, je nesel seboj zaveat, da si je priboril trdno stališče v zavodu. "Nesramnost je vendar odlična lastnost," je modroval Tomaž, ko se je pred večerjo sprehajal po drevoredu. "Kako sem jih vse ugnal! Kakor da bi bil vsekal z bičem, tako so zacvilili. E, če hoče človek naprej iti, mora biti nesramen in mora kaj vedeti o tistih, ki so mu na potu." Od tega dne se je uradno življenje Tomaževo bistveno predrugačilo. Starejši uradniki so ž njim prav kolegijalno občevali in ga uljudno podučevali v različnih uradnih poslih. Kar bi bil Tomaž najraje videl in preštudiral, tega mu pa tudi zdaj niso pokazali. Nezaupnost proti njemu je bila se vedno velika, a Tomaž se zna! delati tako nedolžnega, da je sčasoma začela pojemati tudi ta nezaupnoat. Uradniki sicer Tomaža se vedno niso marali, a ker so se ga bali, ni nobeden tega izrazil. Tomaža pa vedenje njegovih kolegov ni premotilo. Vedel je, pri čem da je in se po tem ravnal, dasi so ^postajali pogledi gospodične Filipine vse bolj vroči in so jih vse bolj pogostoma spremljali pritajeni v?dili-Ijaji. Zdaj in zdaj se je, sicer Tomažu zazdelo, da bi M čaš izprdgovorlti z gospodično Filipino prijateljsko besedo, premagal ste je vedno. "Najprej moram vse vedeti in znati," si je rekel "in šele kadar jih bom imel vse v rokah, da se ne bodo upali ziniti, potem bom videl kaj in kako." Svojemu sklepu se Tomaž ni izneveril, naj ga je gospodična Filipina tudi bombardirala s pogledi in vzdihovala tako, kakor bi se je prijemala j etika. Tomaž je samo prežal na početje svojih souradnikov, posvečal vsaki malenkosti intenzivno zanimanje in zasledoval vse poslovanje s šerlokholmsko pozornostjo. V teku nekaterih mesecev je zadobil popoln vpogled • v vse uradne zadeve, tekom nekaterih dalnjih mesecev je spoznal vse sisteme napačnega vknjiievanja, se izvežbal v falsificiranju bilance in v ponarejanju menic ravnokar umrlih članov ter se sploh izuril v najrazličnejših prepovedanih manipulacijah do take popolnosti,. da je samo še s pomilovanjem gledal na različne revizorje, za svojega ravnatelja se pa skoro ni več resno menil, nego ga smatral le še formelno za svojega predstojnika. • Ravnatelj je čutil, da mu rase Tomaž čez glavo. Časih je še poskusil uveljaviti svojo avtoriteto in je delal v resni ali v šaljivi obliki Tomažu očitke, a ker je navadno slabo naletel, so postajali taki slučaji vse redkejši in so končno popolnoma ponehali. Tomaž je bil pripoznan kot ravnopraven član uradniškega zbora in postal deležen vseh pravic, ki so jih uživali urad niki sarno še ne pravice, dobivati delež od skrivaj prejetih provizij. Lahko bi bil 'Tomaž tudi to dosegel; samo če bi bil izgovoril primerno besedo, bi ga bili radi sprejeli v družbo; še namigovali so mu, naj vendar izreče tako željo. A Tom^ž ni .odprl ust. "Mefie. ne boste ujeli," se je pri takih poskusih natihem rogal. "Ce bom kdaj kaj napačnega storil, ne bo tega nihče vedel in se to ne bo dalo dokazati. Sokrivec pri gre'liih drugih' ljudi ne maram biti, najmanj pri tako malenkostnih grehih. Ta bi bila lepa, da bi me imeli petem drugi v rokah." ' Svoje znanje o manipulacijah drugih uradnikov je Tomaž izkoriščal na ta način, da si je službovanje kolikor mogoče olajšal. Kakor so prej drugi na njega radi odvalili svoja opravila, tako je zdaj delal on. Ljubil je lenobo in veselilo ga je gledati, kako drugi delajo, on pa počiva. Tedaj se je končno usmilil tudi tipkarice gospodične Filipine. Ko sta bila enkrat slučajno sama v pisarni in je gospodična Filipina prelomila s posebnim dekretom ji dano zapoved, da med uradnimi urami ne sme vstati, tedaj je Tomaž dovolil svoji roki, da se je udala privlačni sili telesne obilnosti gospodične Filipine. "Oh, kako ste vi žleht," je sladkoginjena zavzdihnila gospodična Filipina in pogledala Tomaža tako ljubo in tako vabljivo in ga tako mehko krenila po roki, da jo je Tomaž hitro objel in jo vroče poljubil. Gospodična Filipina je zadrhtela, kakor da je ta poljub podrl vse ograje, s katerimi je bila zavarovana njena krepkost. Nekaj sekund je uživala slast tega razkošnega poljuba, potem se je naglo izvila Tomažu iz rok in zbežala na svoj zavarovalni sedež za pisalnim strojem. Tam je skrila obraz v roke in začela na Tomaževo veliko začudenje ihteti. "Babnica joka, kakor da sem ji z enim poljubom vzel deviški venec," je sam pri sebi rekel Tomaž in ko se mu je zdelo, da je stokanja že dovolj je sladko vprašal: "Gospodična Filipina — ljuba gospodična — zakaj pa jokate?" > "Sem — tako nesrečna," je jokala gospodična Filipina. "Proiini — pozabite, kar je bilo — oh, srce— me je premagalo — in zdaj sem nesrečna." "Fant bodi previden." je Toma'z samega sebe svaril. "Tale je nevarna; že piska na tisti fagot, ki naj moškega zvabi pred altar." Obenem je šel Tomaž k pisalnemu stroju in se sklonil čez ogVajo ter gospodično Filipino poljubil na lase. "Jaz te ljubim, Filipina, že dolgo te ljubim ..." je šepetal in se stiskal k tipkarici. "Ah, kako naj to verjamem — saj ve ste zaljubljeni v tisto koristinjo, v tisto Smolet0 talijo, ki jo vedno spremljate." V, "Nikar ne verjemi, Filipina," je lagal Natalijo sva prijatelja iz otročjih let, njen oče^ krstni boter, a sicer nimam nič ž njo." . "Ko naj to verjame?" je ihteč vprašata "Prisegam ti, da je tako," je govoril "Sploh pa, kako moreš misliti, da se zanimaH1^! kle, ki ima toliko ljubimcev, kakor Smoletova ^ ja. Kaj mar ne veš, da ima kar naenkrat eelo po štiri ljubimce? No, in meni pač ni bi sam sebe zametaval!" Tomaž je pri teh besedah primaknil glaV0 j dične Filipine k sebi, odstranil njene roke izP1 ^ raza m jo zopet poljubil. In Filipina mu je poljub in je bila vsa srečna, ko ji je Tomaž P | večno ljubezen in zvestobo. -j Od tega dne dalje je bil Tomaž šele popo^o^ dovoljen s svojo službo. Dohodki njegovi so^ ^ p vali za skromno življenje, ljubezen gospod^'1 ,j piive jA bila brezplačna in zdaj in zdaj se je * jjt ' .E, JOHN BOHINC, PAUL CESNIK, PAUL ŽELE. direktorske seje se vršijo vsak prvi in tretji torek v J^seca v Jo s. Kunčičevi Dvorani. ■iKieeessiiiisiieHiiiBBsieiaeEg H Cela zaloga čevljev po tovarniških cenah! Poshižite se te čudovite prilike in obuj-te celo vašo družino — zadovoljno se bo smehljala vaša denarnica in strah visokih cen bo izginil.----- ^ zbirki so najnovejši kroji za moške, ženske, fante, dekleta in otroke. Resnična usnja — črna bela in rujava. Tovarniške cene: tovarniške cene i I ^ petek dajemo dvojne znamke ali "ŠTEMSE". JOHN DEBELL4K, Prav razveselil se je, ko je videl, kako sta soseda kiparja vsa zamaknjena v delo: veliki, stasiti, Vedno resni in redkobesedni Domeni-! ko — koliko let mu pač bo ? — dasi natančno in zagotovo nihče ne pozna njegove starosti, a petdesetim mora biti vkekakor blizu, zakaj valovita brada mu ob robih že zori, in srebrne nitke v laseh kažejo že tudi na jesen življenja — in vitki, živahni Enzio, sin dekle gori iz Sas-sapietre in vendar ves tako gosposki, povsem nič sličen otroku navadne služkinje — ",seve iz mesta ga je prinesla, vedi Bog, kak gospod mu je oče." Ko se je nagledal in je šel dalje svojo pot, je razmišljal pri sebi: "Kako pač to, da se je signor Domeniko naselil med nami tu v gorah? Doli v Firenci bi mu plačevali njegova dela s težkimi, neobrezanimi skudi. .. V Rimu, pravijo, plačujejo še bolje. Pa je prišel k nam! A, Madonna, saj je prav, da živi med nami. Dober mož je, radodaren, dasi bolj sam zase......In ta Enzio! človek bi sodil, da je princ, tako fin, ženski obraz ima, tako ves nežen in gosposki je. Pa ga samo poglej, kako dela!" Tako sta delala maestro in učenec dan na dan. Staro služkinjo Katerino je včasi naravnost jezilo, da živita tako povsem delu, izključeno mrtvemu kamenu. Kakor bi nameravala vse svoje življenje, vse misli, vso ljubezen zabiti s kladivom v nemi kamen, vdoh-sti in vtisniti jih z dletom v krhki mraraor. Večkrat, kadar je z visokim, ostrim glasom zaklicala: , "K obedu, prosim, gospoda!" a sta še dalje nastavljala dleto in vihtela kladivo, je mrmrala vsa navoljjia: — "Takšna sta! Samo na mrtvi kamen mislita, mene še ne sli-šita ne. Tako dobro mineštro sem skuhala, pa se bo vsa zgostila." A se je hudo motila, dobra signorina Katerina, ko je umetnika sodila in obsojala tako trdo: "Samo na mrtvi kamen mislita." Zakaj prav čestokrat so bile misli Domenikove kakor tudi misli Enzijeve ob vsem vnetem delu daleč oddaljene od mrzlega, brezčutnega marmorja. Dogodilo se je mnogokrat, da je maestro kar sredi dela hipoma povesil roke. S kladivom in z dletom v roki je zasanjal. Pač so morda oči strmele v nemi kameniti kip, a bilo je jasno, da sta srce in duša daleč odsotna. "Kaj spet razmišlja maestro?" se je tedaj vprašal Enzio. Skrivaj je opazoval učitelja, radovedno ga pogledoval od strani. A vendar je v enakomernem taktu klepal dalje. Zakaj vedel je, da ga takoj predrami iz zamišljenosti in sanjarij, čim preneha z delom, in maestro ne sliši več enozvočno valoveče melodije kladiva in dleta, temveč začuti ob sebi nemo brezdelnost, leno tišino. "Kaj razmišlja? Nemara je z mislimi v Rimu, v mladostnih dneh, polnih cvetočih upov . . Ah!" Poltiho je zavzdihnil. Hrepeneče se je ozrl proti oknu, in misli so poletele tudi njemu iz delavnice kakor lahka pšica, iz-prožena iz močnega, silno napetega loka . . . Glej, tam na nebu ploveta dva oblaka -r- be- Sla, skoraj prozorna, le ob robo-| vih rdeče ožarjena s tisto lepo, gg j sladko rdečico, ki podpluje mla-H | di deklici snežno belino lic, če Jj ji pove kdo lepo, sladko skriy- S p., , 580 E. 152ND ST. „ /elefon —Wood 132 R. — Bell: Eddy 6728 sek. Ali ju je zamišljen položil na sklade karrienja," Ici je čakalo, da mu umetnika dasta: obliko, vdihneta življienje. Z naglimi koraki je stopil k > oknu, strmeče, veliko, na široko odprto okno, doli v dolino. In zastr-mel je tudi on v svet, tja doli na mesto kipeče iz širne ravani kakor ogromna razcvetela roža. Čez zvonike in stolpe mesta mu je plul pogled, brzokril sokol. Z brzino duha je letel čez nejasno, kaotično skupino hiš in streh, hitel jadrno po širni, rodeči, od solnca pozlačeni Toska-hi, tja' v daljave sveta, proti večnemu mestu Rimu. "Kaj sanjari?" je ugibal Enzio. "Občuduje li beli kampa-nil Giottijev in Gaddijev, ki z doma Sante Marie dei Fiori tako .smehljajoče pozdravlja sem gori? Ali kaj sanjari? Po čem hrepeni ?" Saj tudi Enziju ni bila neznana sila ,s katero hiti kopr-nenje srca tja doli v lepe niža-ve. Saj se je tudi njemu širilo srce od stoterih želja, kadar je slonel ob oknu in je strmel doli na toskansko plan, vso preplavljeno s samo lepoto kakor z obilnim blagoslovom božjim. Hitele so tudi njemu misli čez cvetoče ravnine v daljni svet, ki ga še ni poznal. Kakor Noe-tovi golobi so nemirno plaheta-le v daljavo, trudoma iskaje po neznanih krajih, kje bi se ustavile, kje se odpočile. A ker v tujem svetu v všeobčnem kaosu niso našle stalnega, mirnega prostora, ki bi se spustile nanj in bi ostale tam pokojne in zadovoljne, so se čez čas vračale v beli dom na gori. Po lastnem srcu je Enzio sodil srce maestrovo; po svojih mislih, po svojem hrepenenju mads trove misli in hrepenenje. Domeniko pa je med tem stal ob oknu, kakor bi bil pozabil na vse okoli sebe, kakor bi bil on edini človek v neskončnosti sveta, nikomur viden, od nikogar opazovan. Bleda lica so mu rdela od sladkih in grenkih spominov, od dušnega valovanje, od ognja, ki mu je tlel leta in leta v srcu ka-k&r pod debelo plastjo pepela, a je tu tam buknil z elementarno silo na dan. Včasi se je sklonil povsem doli na polico okna in je naslonil glavo ob roke, kakor bi bili pretežki spomini, ki so se podili kakor blodne vešče skozi misli. Zakril si je oči, kakor bi bile preblesteče slike, ki so vstajale pred njimi iz preteklih dni, ali bi bili prebolestni prizori, ki so se mu iznova odigravali v dušni areni, tako živo in jasno, da so jih zrle celo telesne oči. Včasih je nenadoma glasno zasopel, bolestno zaječal, kakor, da ga duši nevidna roka. Pa je udaril » pestjo ob marmornato polico, kakor bi nameraval na tla pobiti sovražnika, Enziju nevidnega. Drugi pot je naenkrat globoko in trpeče vzdihnil, se okrenil z jadrnim sunkom, kakor da se je hotel šiloma odtrgati i od sveta tam zunaj, od vseh spominov davno minulih dogodkov. Z naglimi, odločnimi koraki je stopil spet k marmorju in je klesal s podvojeno silo, s skoraj srdito vnemo. "Ubogi maestro! Zakaj pač vedno molči o sebi? Zakaj govori, kadar govori z menoj, le vsakdanje reči ali le o umetnosti, a o sebi, o svojih mislih, o svojem hrepenenju, in svoji boli j ne govori nikoli ? Hrepeni li na-; zaj v svet, nazaj v življenje? A saj mu je bila pot prosta in mu je še. Morda ga boli in teži, ker v življenju ni dosegel, ni izvršil — kar bi s svojimi zmožnostmi lahko in kar gotovo bi, ako ga usoda ne bi vrgla sem gori na te samotne višave?" Enzio je pogledal na valovite, že precej osivele lase učiteljeve. "A zdaj, ko so mu minila žel najlepša leta, ali zdaj ne bo pre- nost. Kam hitita? Naprej, naprej — brez prestanka, brez miru. Tako misli. Kam. kam? Včasih je maestro ob takih pozno za slovita, vekovita dela? trenutkih orodje odložil. Kar Povero maestro?" na tla izpustil kladivo in dleto, Tiha bolest je zaplala Enziju vrgel ju na beli ^ marmornati, pe-skpzi srce. Zakaj, ljubil, je uči- telja, iz srca mu je bil vdan in hvaležen. Saj je bil Domčniko njegova usoda, srečna usoda. Na paši ga je, ubogega in zapuščenega, z ljubeznijo prijel za roko, od koz iz samotnih skal ga je privede! k solnčni umetnosti in imi je z njo odprl nov svet, pokazal mu pot v novo življenje, k novim ciljem. Zato se je redno razžalostil, kadar je videl, da maestro trpi. II. Težko je postalo Enziju pri srcu vsakikrat, kadar je pomislil na učiteljevo nesrečno usodo, kolikor je je pač poznal. Zakaj natanko in docela je tukaj na hribih ni poznal nihče. V Firenci spodaj jo pač so, kakor se je prepričal Eazio ob raznih obiskih Firenčanov, nekateri vsaj, nekdanji Domeniko v i prijatelji. A ti so izveči-ne molčali. Rojen v Firenci od preprostih staršev, je prišel Domeniko zelo j mlad v Rim — je izvedel Enzio iz raznih govoric, deloma slutil in sklepal iz napol jasnih, napol negotovih, resnico le iščočih na-migavanj. V Rimu so kmalu spoznali njegove velike zmožnosti. Sijajen talent, blesteči doA kazi ustvarjajoče moči takoj v prvih delih, mladostna veselost in brezskrbnost, telesna lepota, kavalirsko vedenje, mogočni prijatelji, ki si jih je s temi svoj strni kmalu pridobil, so mu pripravili pot v papežovo bližino. Komaj pa je zasijala nanj milost sv. Očeta, so mu bila odprta vrata vseh prvih rimskih hiš. A bas ta sreča mu je rodila gorje. V hiši k:::%ov Colonna se je dopolnila njegova žalostna usoda. Z naglim pogledom se je ozrl Enzio v kot delavnice. Glej, kip Madonne stoji tam, srednje velik, iz najfinejšega snežnobele-ga marmorja — kip Madonne s čudovito nežnim obrazom. "Obraz Kolombine Colonne jč' to," je slišal nekoč slučajno, stoječ med cvetličnim grmovjem na vrtu . Stari Giovanni Medici je pravil skrivnost sinu Lo-rencu, ki je bil prišel tisti dan z očetom prvič sem gori v dom Domenikov in je bil ves zavzet nad Madonino krasoto in nežnostjo. Vsa leta, kar je Enzio pri maestru, stoji Madonna na istem mestu v Delavnici, na častnem, posvečenem mestu. In vsa leta prižiga maestro sam vsako soboto luč pred njo. Vsa leta polaga maestro sam cvetlice k njenim nogam, da se zdi, kakor da vsa prikazen kipi iz cvetočega grma. Čestokrat je videl Enzio, kako se je oziral maestro v Ma-donno zaupno in pobožno, kakor da ji priporoča svoje delo, kakor da zajema iz njenego milega, usmiljenega obličja veselje in moč, iz njenih ljubezni polnih oči blagoslova za svoje u-stvarjanje. In videl je, kako je postajal maestro pred njo, kadar so prišli čezenj težki trenutki srčnega nemira, dušnega trpljenja, kakor bi iskal pri njej tolažbe, kakor bi jo prosil pomoči in poguma za nadaljnje življenje, boren je in trpljenje. In vsakikrat, kadar je Enzio slutil in opazoval, kako se ple-to v spominu maestrovem nevidne vezi med maestrovo dušo in med Madonno, med sedanjostjo in med preteklostjo, si je rekel na tihem: "Maestro živi spet čase, ko ga je ljubila prin-cipesša Colonna." In ne redkokdaj je učenec pogodil vse duševno razpoloženje učiteljevo. (Dalje) 5E Danes je čas, da MISLITE 0 POTREBI OBUTVE ZA JESEN IN ZIMO Ko premišljujete, kje bi kupili prihodnji par čevljev, ne pozabite naših popularnih cen: $5.85 — §7.85 in $9.85 Tudi posebne cene za deške in dekliške čevlje za šolo. TEE ZAK BROS. CO. 6204 St. Clair Ave. I ii Ci mm&i 1 HOME OF BARGAINS 717 E. 152nd St NAŠI ŠPECIJALI ZA V SOBOTO: 25c moške delavne nogavice špecijal za soboto.-.. . 14c $1.50 moške delavne srajce, špecijal ...........98c 500 ducatov "overalls" Regularna cena $2.50 špecijal za ta leden ........................ $1.29 100 ducatov moških prazničnih srajc, regularna cena $2.50, Špecijal za ta teden .............. $1.69 Na tisoče čudovitih izrednosti v naši trgovini za soboto, katerih pa ne moremo objaviti radi pomanjkanja prostora. Popolna zbirka otročjih oblek od .......$1.49 naprej PRIDITE IN SI OGLEJTE SAMI HOME OF BARGAINS 717 E. 152nd St. ' 329 Slovenski Dom v Collimvoodu PRAZNUJE V NEDELJO IN PONDELJEK 5. in 6. septembra 1920 Ob tej priliki se bo nudila občinstvu vsakovrstna zabava, kakor tudi okrepčila. Vstopnina prosta od 7. ure zvečer, po 7. uri k plesu za moške 50c za ženska 35c. (Q| Uljudno vabi M odbor. L. A. STARCE, Oph. D. SLOVENSKI DOKTOR OPHTALMOLOGIJE Očesne bolezni, nervoznost in druge bolezni, ki jih povzročijo defektivne oči je naša posebnost. 6127 ST. CLAIR AVE. Cleveland, Ohio. Uradne ure: 10-12, 2-4 pop. 6-8 zv. Ob nedeljah in sredah od 10-12 dop. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI". Mnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameriki bivajočim rojakom. Ali si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Pokažite to v tem, da ste tudi vi ne le samo čita-telj lista, temveč tudi lastnik. Kupite delnice in postanite njegov lastnik. TRGOVINA. SLOVENSKA DELAVSKA ZADRUŽNA ZVEZA 667 E. 152. cesta je delavsko podjetje, kjer dobite mnogo živ-Ijenskih potrebčin ceneje nego drugje. Naša želja je, da postanete tudi vi član tega podjetja in obenem tudi odjemalec. Le na ta način si mora delavstvo pomagati, ako si osvoji trgovino in se v delovanje iste zainteresira. Pridite in si nakupite vsega potrebnega v naši trgovini. Vedno sveža zaloga razne meseni-ne. Domače suho meso. S. D. Z. STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST' LOKALNE NOVICE Naše meje proti Avstriji. — Sinoči okrog 7. ure zvečer na se je St. Clair in 55. St. odtrgala žica cestne železnice in Komisija za fiksiranje mej padla na prihajajoči avtomobil,: med Jugoslavijo in avstrijsko nakar se je pritaknila tračnice, republiko bo nastavljena v Ma-Avtomobilist se je komaj izognil | riboru in začne poslovati dne 12. večji nesreči s tem, da je hitro i avgusta 1920. Vsakdo, ki je in-za vozil v stran ter pri tem za-: resiran v smislu inštrukcij, se del v telefonski drog ter poško- i lahko obrne glede svojih želja doval svetilko in kolesno krilo, j na to komisijo. Naš komisar je — Sporoča se nam, da jelgosp. general Anton Plivelič, ki pevski zbor "Jadran" na svoji | mu je prideljeno potrebno števi-prvi zabavi, ki se je preteklo ne- 1° ekspertov. del jo vršila v Jug. nar. domu vi Glasom mirovnih pogodb i-Nottinghamu, napravil okrog'maJ0 delimitacijske komisije 1 i : j 1 M | n ! i t i M ! lljlT i T 1 vudni sadovi delovanja plebiscitne komisije. T TIT $300 čistega dobička. • Pač lep začetek. — V včerajšnji izdaji je bilo v povesti "Skušnjave Tomaža Krmežljavčka" nekaj odstavkov izpuščenih. V današnji izdaji priobčamo iste, tako da lahko sledite razvoju doživljajev navihanega Tomaža. — Stavka krojačev se je razširila po skoro vseh mestnih krojačnicah ter gvantnih trgovinah, ko so lastniki naznanili, da se bo odsedaj upeljalo le delo od kosa. Na stavki je okrog nalogo, da fiksirajo na licu mesta : a) naprej meje, opisane v mirovnih pogodbah: b) nato meje, ki bodo določene po raznih plebiscitih, kakor so predpisane v omenjenih pogodbah. Vsaka plebiscvitna komisija bo določila, čim nastopi junkcije in če bo potreba, v podorbnosti meje plebiscitnega ozemlja. One imajo vso oblast, ne le glede določanja odsekov defira-nih pod imenom linij, ki se morajo določiti na mestu, ampak 400 krojačev. Drugih 800 _ pa revizije frakcij, dolo- jih je na delu, kajti delodajalci čenih z upravnimi mejami, z iz- 80 jim obljubili, da ne bodo sku- ^ mednarodnih meja od av- šali uvesti delo od kosa. Delodajalci so imeli včeraj zborovanje v hotelu Hollenden ter so se izjavili, da se jim je posrečilo oddati vse svoje delo krojačni-cam izven mesta. Najbrže je to samo pretveza, pod katero upajo prestrašiti delavce, da se vr- gusta leta 1914, kjer mora komisija edinole vzpostaviti stebre in mejnike, če zahteva to revizijo kakšna interesirana država in če smatra ter odobri komisija to kot oportuno. One smejo celo v primerih, ki niso predvideni v specijalnih nejo na delo pod vsakim pogo-i^g^enihstipulacijah, spre- jem Edina zahteva krojačev|meniti pripadnost kraja, imeno'-je. da se jim določi definitivno,^ označenega v pogodbi, pod tedensko plačo. Sedaj je 38 krojačnic podpisalo tozadevno pogodbo s krojaško unijo. 'Tlace bi kmalu zopet padle, ako bi šli nazaj na delo od ko-. ] pogojem, da je ta sprememba ' nezname važnosti in če se kaj takega sklene v komisiji soglas-!no. ....... v . , , One morajo gledati na to, sa, se je izjavil včeraj Frank ^ ^ ^ vseh slučajih kar naj- več mogoče držijo definicij v pogodbah ter se ozirajo kolikor mogoče na upravne meje in lokalne gospodarske interese, izključujoč kakršenkoli nacijona-len, jezikoven ali verski razlog. V njihovo kompetenco spada sestavitev zapisnikov in uredi- Ptak, član eksekutivnega odbo-j ra unije. ''Delati bi morali doma, pomagati bi nam morale žene in otroci, delati ponoči in ob nedeljah, ter sami plačevati za razsvetljavo in stanovanje tekom svojega dela za krojačnice. Tako delo izvršeno- doma ne more biti nikoli garantirano, da ne vsebuje kakih bolezenskih baci-,. lov in vsak kupec obleke bi bil !cv. vs«.krhsn'h J"r«hcn.h vpra- v nevarnosti. Mi se bomo bo-,sa.nfJ'dclN ... .. , , , , . Imitacije; ti zapisniki m te ure no«!" ' Tudi"clevblapdska f P^tanejo definitivne in , , , , ...... , obugatoricne za mteresirane sile lavska federacija je včeraj skle- Me m ^ jih te sile odo nila, da bo pomagala štrajkar- J . ..... , , j Konferenca ambasadorjev kon- -Kot se .zjavljajo Cleveland- 3t.tuira in orga|,izi„ delimita, seda ~ Ci?hke k<>mifie .ter , , j ... njihovo poslovanje. moga na rokah za razdelitev med konzumente. Preračunjeno pa je, da Cleveland potrebuje za svoje zimske potrebe 1,500.- 000 ton premoga. Od tega se zboruje vsako prvo sredo v me-lahko odračuna kakih 250.000 8ecu ob 8 uri zvečer v Kunčiče- PEVSKO DRUŠTVO 'JADRAN Pliberk, 9. avg. Povsod v naši coni se že pojavljajo razmere, ki jih moremo označiti kot žalostno posledico brezglavega postopanja plebiscitne komisije. Do-zdaj je bil v naši coni red in mir, odkar pa je i plebiscitna komisije dovolila znane olajšave v osebnem prometu, pa se povsod pojavljajo nemiri, neredi, poboji, požigi itd. Tako so se včeraj semkaj vrnili naši nemškutarji, ki so lani pred našo armado pobegnili iz strahu pred maščevanjem za njihova grozodejstva ob priliki vpada v naše ozemlje in so dozdaj kot "begunci" živeli oziroma stradali v Celovcu. Ker je sedaj vsakteri sodrgi prosta pot k nam, so se vrnili tudi oni na več avtomobilih in seveda takoj začeli izzivati na najnesramnejši način. Pliberča-ni so bili včeraj skoro brez izjeme vsi na sokolskem zletu v Guštanju. Pač pa je bilo v Pliberku radi nedelje Vse polno kmečkega ljudstva iz okolice. Naši fantje si samoobsebi drznega izzivanja izstradanih pobali-nov niso mogli pustiti dopasti ter so nemškutarski sodrgi njeno nesramnost pošteno poplačali. Tako kmalu se nemškutarski banditi ne bodo več drznili na dan. Nadaljevanje iz 2. strani teženj. Tudi močna nemška struja v Ameriki deluje proti Wilsonu. Ker se je predsednik z vso silo zavzel za j ugoslovenske težnje v reškem vprašanju, ima proti sebi tudi ves italijanski živelj in vpliv v Zedinjenih državah. Slednjič so proti njemu tudi vsi idealisti, ki vidijo. r1T [OC ANGLEŠKO - SLOVENSKI BESEDNJAK. Doktor Kern je pred leti kot dijak vodil večerno šolo za angleščino in poučeval rojake v Clevelandu. Izkušnja mu je pokazala, kako naj v svojem be- SEPTEMBER, 3rd, MALI OGLASI H ISA NAPRODAJ. sednjaku označi izgovarjavo an-da novi mir m prinesel Pravice| ^ ^ bodo Slo- na zemlji, ampak nasprotno; vsi,^ ^ ^ SLOVENSKO DEKLE dobi službo v zobozdravniškem uradu. Oglasiti se je na 5393 St. Clair Ave. (?) POZOR SLOVENCI! ti idealisti, in njih je veliko, se; lal je na besednjaku več let, da vidijo ogoljufane za svoje upe in ^ ^ pnpigujeja vso krivdo predsed-, pripraven za ljudsko ni u Vi sonu. uporabo. Ce se zanimate za POZOR, ROJAKI V PENN-SYLVANIJL Rojake po državi Pennsylva-niji obveščamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik g. Josip IvanetiČ, ki je upravičen pobirati naročnino za "Enakopravnost", izdajati polnomčna potrdila ter sprejemati druga dela, spadajoča v tiskarsko stroko. Rojakom ga naj topleje priporočamo, da mu gredo povsod na roko. Uprava "Enakopravnosti" Dočim zahteva senator Lodge glavni protivnik Wilsonov, da bi! trebalo mirovno pogodbo "ame-rikanizirati", delajo kapitalisti, nacijonalisti, imperijalisti in celo mnogi bivši somišljeniki Wil-sonovi kar načelno proti njej, ker jo smatrajo za neskladno s svojimi interesi in načeli. Čisti idealizem ameriškega ljudstva, ki je bil v stanu poslati milijonsko vojsko čez morje v boj za demokracijo, se je umaknil nejasnim pojmom, ki jih vsak trezno misleč Ameri-kanec že danes obžaluje. Dokler se ti pojmi ne razjasnijo, ni upati, da bi Zedinjene države mogle ratificirati mirov, pogodbo v njeni sedanji obliki. Že sedaj pa je gotovo, da je Amerika z nerodno roko izbrisala najlepšo avreolo, ki so jo narodi hoteli kedaj začrtati okoli glave tujega jim voditelja v boju za resnico in pravico. ameriški jezik, vam bo besed-; njak velika pomoč. Cena knjigi je pet dolarjev. Ta denar se vam bo tisočkrat obrestoval, če boste rabili knjigo. Naročite besednjak na sledeči naslov: Dr, F. J. Kern 6202 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil SPREJEM V DRUŠTVO "S L O V E N I J A" Istotam lahko naročite Zor-manove pesmi, ki bodo všeč zlasti mlajšim rojakom in pa nežnemu spolu. Cena je $1.25. Obe knjigi z enim naročilom dobite za $6. Knjigo lahko kupite pri uredništvu Enakopravnosti. aoi Pri meni lahko dobite vsakovrstne breskve na bušel ali več in ravno tako sweet corn, tomatoes, krompir, zelje in čebul j o. Ce hočete kupiti bolj poceni se obrnite na slovenskega farmarja JOHN DRENIK R. 2. Geneva, O., Telefon 136 L Samo četrt milje od Geneve. 204-15. sob, klet, fornez, predstreh trdi pod; hiša se lahko izdela 3 tri družine. Proda se radi odhoda v stari kraj. 1718 Urbana Rd. četrta cesta od Ivanho« Rd. na Euclid Ave. 207-03' PRODA SE 1917 FORD a# j mobil (5 Passenger). P''0^ se po nizki ceni. Poizve se n" 6316 Carl ave. po 5. uri ^ 208—1"' cer. SOBA za 1 ali 2 fanta se da v najem — 1269 E. ^ St. HIŠA 7 sob, kopališče, elektrika, blizu White auto. Co. Cena $5300. Več se izve na 6508 St. Clair Ave. 204—09 IZUČEN krojač dobi delo. Vpraša naj se pri Jos. Majcen, 635 E. 152nd St., Collinwood. (209—12) DVE SOBI opremljeni za fante. S hrano ali brez hrane. Oglasite se na 5209 Luther ave. (209—11) je prost vstopnine v mesecih: juliju, avgustu in septembru. $6 na teden podpore. Usmrtni-na $250.00. NAZNANILO! za društvene brate društva Slovenski Sokol Cleveland, Ohio., da se vrši dne 3. Sept. t. 1. redna mesečna seja v starih prostorih v SI. Narodnem Domu ob 8. uri zvečer. Vabljeni ste, da se v polnem številu vdeležite, ker je pričakovati, da bo veliko važnih stvari za rešiti. Na zdar! Tajništvo. PREVZELA SVA OD ZNANEGA ROJAKA ANDY MOŽERJA 'RESTAVRACIJO IN PRODAJALNO MEHKIH PIJAČ na 6120 Glass Ave. \ kjer bova vednonle strmela za tem, kako naše obiskovalce najbolj zadovoljiva z dobro kuhanimi jedili in hladilnimi pijačami. NAJBOLJŠA POSTREŽBA — NAJIN CILJ! Jos. Somrak & Frank Gorše POŠTENEGA in mirnega fanta se sprejme na stanovanje in hrano; Elektrika in kopališče. 1025 E. 72 Place. (209—10) iiBieiiBMHiiaDHaBfflEBsaii ■ O. S. Princeton 245 Bell Rosedale 6353-W. JOS. VOVK 1123 Addison Rd. AVTOMOBIL ZA VSE SLUČAJE. se priporočam. Bodite pametni in kupite AR" BU MAZILO za rane, izpW Hiša j e, opekline in kožne boley To dobite v vsaki lekarni in nar nazaj, ako niste zadovolj"1, The Ar-bu Laboratories Co. ^ 14017 Darley Ave. Cleveland, THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison B®* Edina slovenska lekarna v Clevelandu. B . Mi izpolnjujemo zdravnis* recepte točno in natančn0, JOHN KOMIN. Lekarnar. We ton. kajti okrog toliko se ga že nahaja v clevelandskih domovih za letošnjo zimo. Ako bi bila produkcija in prevažanje normalno, tedaj bi moralo v sedanjem času vsak dan priti v Cleveland najmanj 140.000 ton premoga. Pride pa ga povprečno 2400 ton na dan . Zahteva po premogu je včeraj in danes ja-ko narasla, ko je vreme postalo nenavadno hladno. Trgovci s premogom pravijo, da morejo ugoditi komaj 15 odstotkom naročil za premog. Mghki premog se sedaj prodaja po $12.20 najboljše kakovosti pa tudi po $15 za tono. .Cene trdemu premogu pa se sučejo med $14 in $15.50. To je cena premogu, ki je bil poslan in rudnikov pred 26. avgustom. Ni dvoma, da bodo sedaj cene zopet poskočile, kajti navada je že taka. da kadar se delavcem da skromno zvišanje plače, hočejo dobiti bogataši vse nazaj v podvojeni dbliki. — V neki elevelandski bolnišnici je včeraj neki zdravnik pro-našel, da je žganje, ki je bilo predpisano nekemu bolniku, vsebovalo lesni alkohol in rujav sladkor, iz česar je razvidno, da nekateri lekarnarji mešajo pristni alkohol, ki ga dobijo iz vladnih skladišč in ga prodajajo zmešanega, kar jim seveda vi dvorani. Uradniki: A. Pra-protnik, predsednik. 17005 Waterloo Road.. Leo Bostjančič, tajnik, 1313 East 167th Street, Mike Podboj, blagajnik, 1312 E. 167th St. Ciril Ozbič, zapisnikar. Nadzorniki; Frank Kolin, Frank Hajny, Tony Ukmar. — Pevovodja g. Ivanuš. Pevske vaje se vršijo vsako soboto, točno ob 7:30 uri zvečer v Kunčičevi dvorani. Vstop v društvo ima vsak napreden Slovenec in Slovenka, lahko kot aktiven pevec ali kot podporen član. Se uljudno vabite za pristop. prinese velike dobičke. To je pohlepnost v skrajni dbliki, ki ogroža življenje vsakega bolnika, ki bi zavžil tako brozgo. Sedaj bodo zvezne oblasti začele s strogo preiskavo vseh lekarn, ki imajo vladna dovoljenja za prodajo žganja. Upati je. da ne bo ostalo samo pri besedah ter da se bo proti brezvestnežem nastopilo po njih zaslužen ju. — J. W. Kittle, star 33 let, stanujoč "na 1881 E. 26th St., o katerem smo poročali, da je bil pred par dnevi napaden od nekega bandita v bližini svojega stanovanja, je včeraj zjutraj umrl v Charity bolnišnici. American-Jugoslav Printing & Pub. Co. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND. OHIO. Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ja-ko primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. TfcL. PRINCETON 551 6418 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO. Sedaj, ko so se razmere v domovini nekoliko u-redile, lahko zopet pošljete denar v domovino v KRONAH. Pošiljamo še vedno tudi v DOLARJIH ki je najboljši in najsigurnejši način pošiljanja. Ne odlašajte in pošljite še danes, ko so cene še nizke. Pošiljatve v lirah. LIR KRON 50..$ 2.90 300..$ 3.75 100..$ 5.40 400..$ 5.00 300.. $15.60 500. .$6.25 500.. $26.00 1.000. .$12.50 1,000. .$51.00 5,000. .$59.00 10,000. .$117.00 Vrednost denarja sedaj ni stalna in tako torej mi računamo pošiljatve po ceni istega dne, ko nam denar dospe v roke. Pošiljajte denar skozi vašo lastno slovensko podjetje ,kjer se vam pošteno postreže v vseh ozirih. THE JUGOSLAV Foreign Exchange. 6418 ST. CLAIR AVE. Uradne ure vsak večer od 5. do 8. Ure. DVE SOBI za dva fanta 86 dasta v najem. Električna švetljava, 1158 East 62. c' 207- TRI ALI ŠTIRI SOBE bi 1 ^ dobiti od E. 55. do 75. ceste Kdor ima kaj priličnega naj % nese ponudbo v upravnistv" ga lista. 206—^ Poleg vašega imena je movano, do kdaj imate list. Kadar poteče narod1 ^ obnovite jo takoj, da van1 ustavimo lista. __% B9 — ^ Tel. Central 3596 W Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Velika zaloga ur in zlatnine. Wm. Sitter 6805 ST. CLAIR AVENUE Clevclaed, O. Ustavile hc pri tej uri m Bte ne pre vem uroHtoru Mke uneS Vacation Trip That Satisfies TER summertime will 6°°° bo hero and with it the joy® ot a vacation trip. Where are you goiny? The G reft" Lakes w the mecca for Par^ tieular and experienced trav^ elore on business and pleasure trips. The D. & C. Line Steamer« embody all the quai*^ ties of speed, safety and comfort, tho freedom of the dcoK0» the cool refreshing lake breezes. D. & C. a Service Guarantee* Daily Service May Ist between Detroit and BufiB^" Leave (>;00 P. M. Arrive destination 9:00 A. M. . Daily Service April Ist between Detroit and Clevelo?®* Lcnvo 11:00 P. M- Arrive destination 6:15 A. M. MACKINAC ISLAND Service Juno 14th to Sept* 14th. 3 trips per week Ju® 14th to July 1st. July Ist ^ Sept. 14th» 6 trips per week. Between Detroit and Buffalo Use Your Rail Tickets . Send 2c Stamp for IWustrfttcO O. P. A., Detroit, Mich. i LIBERTY BONDI INL mo varčevalna ZNAMKE. . Prodajte sedaj. Mi P1 0 v gotovini t ako j.Simon, zan vi prekupčevalec, soba 216 p noxBldg.,, drugo nad, ^ Vzemite vzpejačo. Vogal ^ ta cesta in Eucli dave.. na ger Sewing Machine Co. i io do 6. ure zvečer. OGLAŠAJTE fj' "ENAKOPRAVNA^