Gospodarske stvari. Raki. Voda, v kteri se booejo raki rediti, aiora najmaaj 0-8 — 1 raeter globoka. kolikor mogoče čista ia celo v raočviraatih krajih po vedaem pritoku in odtoku poaavljana biti. Najboljše ljukaje za rakovlja staaovaaja so tiste, ktere se v precej strme pobrežja ob straaeb potoka ali reke v vezano pa nekaj apaovito zemljo narejajo. Kjer se zemlja lahko drobi in vkup leti, tara se morajo potoka ob straaeh steae iz karaeaja narediti, v kterib se pozaeje raki vdomačijo. Da so ob straaeh protje in braščevje in splob šumenje potika ia polaga, to ae kaže ia je odsvetovati slasti v počasuo tekočib. ia inoi!viraatib vodab. Lesovje začne laliko gajiti ia vodo še bolj spridi, kakor je aiočviraata voda že sama na sebi. Zelo zaaimiva je opazovana reaaica, da s paše se povračujoči rak, ce najde v svojem ataaovaaji že drugega vsilnika, tega ne pregaaja. Plava merno ljakaje, svoje do aedajae domacije parkrat aem ter tje in ko ae je prepričal, da irna novega posestaika, odplava mirao dalje ia si poišče drngo prazao ljukajo ali pa si skoplje aovo. Kdor še hoče v vodi, ki je za rakovljo rejo odločena, kaj dragega n. pr. ribe rediti, teraa je svetovati, da aaj samo karpe vsadi ali druge tem podobae sorte, ki ae pripadajo ribara roparicam. Kajti roparic ne sme biti v rakovlji vodi posebao pa aikakor ne jegulj, ki so aajbujše sovražaice rakora. Brž za jeguljo pride pa povodaa podgana (Arvicola amphibus). Te dve sovražnici ste rakora še bolj nevarai ia škodljivi od toliko bojaae vidre. Povodae podgaue in špičmiši gospodarijo dosti biijše med raki od čaplje, race in žabe, ki le ralajše rake zasledujejo in lovijo. Pri povodajih podgaaah so opazili, da, če se prikrade jedenkrat jedaa posamezaa v rakovljo vodo, drugo aoč že veto družbo svojih tovaršic pripelje tje ia da potem budo mesarijo med raki. Jegalja zgrabi prvega raka, kijej pride v žrelo, za jedao kleščo, (škarje) ga potem tako dolgo seai ter tje premetava, da mu kleščo izdere ia jo potem požere. Pozaeje se spravi 'na drugo kleščo ia aoge ia posledajič aa truplo, če ai preveliko. Med malimi aovražaiki rakov je pijavici podobaa, ne črez 0*098—0*009 metra dolga žuželka, ki raka s tem vgoaobi, da mu Jdihavae orgaae pokoaSa ia sicer tako, da se tata skaraj v brezštevilai meri pomaoži. Brž pa ko je rak mrtev, ti mladi škodljivci mrtvega raka zapuate ia se dragega živega polotč, se v ajem vgajezdijo ia tu ravao tako delajo, kakor pri prejšajem. Ia to je jedaa sorta oae račje kage, o kteri je bilo v zadajib. letih veckrat čuti. O ti priliki hočemo tudi dveh aajaavadaejših račjih bolezai omeaiti. Prva bolezea, ktero mora vsak rak prestati, je sprememba školjke, ki ae mu v prvem letn koaec meseca aprila, v pozaejših letih pa večkrat v letu med aprilom ia septembrom godi. Prva aprememba ali liljeaje je za mladega račica aajbolj aevaraa, posebao takrat, kdar rarzlo vreme aastopi. Po apremembi školjke, ki s tem počiaja, da se mu školjka po hrbtu razpokae, ostaae živalica aekoliko dai v svoji ljukaji, se aiti ae gaae, aiti ae je, dokler da se mu mlada školjka aekoliko ae vtrdi. Draga bolezea je tako imeaovana rija, vsled ktere se po školjki raka rijaste maroge aarejajo, ki se s časom po celi školjki razširijo ia aledajič s pogiaom raka koačajejo. Vzrok ti bolezai, ki ae rakov le v vročem poletaem Sasu loti, je prej ko ae preplitva ia toraj pretopla voda, zato se aajmaaj 0*8 metrov globoka voda za rakovljo rejo priporoča. (Koaec prihodajič.) Zakaj so črešnjevi receljni. Navadao se črešajevi receljai zametujejo aa smetišče, ker veči del ljudi miali, da so brez vse koristi ia za aobeao porabo. Veadar pa temu ai tako. Ti receljai dajejo dober čaj, ki posebao zoper katar ia kašelj dobro služi. Receljai se o Času, ko se črešaje zobljejo, aabirajo, med dva papiraata lista polagajo, da prab ae more do ajih ia se v seaci suše. Tako posašeae receljae gre potem v škatli hraaiti aa mestu, aa kterem ae ai mokrote ali vlage bati. Kdor čaj potrebuje, kuha se kakor aavadai listai čaj ia kdor ga rad sladkega pije, aaj mu cukra ali atrdi prideae. Tak čaj iz črešajevih receljaov služi poaebao dobro pri katara. Tudi malim otrokom, kdar jih kašelj aadleguje, prav dobro deae. Koruzni stroki se čestokrat za kurjavo porabijo, Veadar pa iaiajo ti oluščeki še dosti saovi v sebi, ki se daio še v večo Yreduost apraviti. Imajo v sebi še raočiča, vlečiča ia rastliaske beljakoviae ia še dragih prvia, ki se dajo ali za živiaako klajo, ali pa celo v to porabiti, da se iz ajih žgaaje ali špirit žge. V ta aamoa se aiorajo stroki slapaeam aatlaku od 2'/2 — 3 ataiosfer skozi 1 —172 ure izpostaviti, aa kar aa prali razpadejo ia vse močičeve celice so otvorjeae. Na to aledi aavadno postopaaje mecanja ia žgaaja. Navadao se iz korazaih strokov toliko alkohola aažge, kolikor iz jednake maožiae krompirja. Ostaaki pa dajejo boljšo živiasko klajo, kakor krompir. Konjerejskemu društvu pristopilo je 28 posestaikov sv. Leaartskega okraja; toje dobro zaamenje. Sejmi. 15. oktobra Apače, Loče, Plaaiaa, Prediag, Gnas, Rače, sv. Kriz pri Slatiai, sv, Leaart v Slov. goricah, 16. okt. Spielfeld, sv. Heraa, 18. okt. Trbovlje, Mozirje, Vojnik, Podsreda, sv. 3 Kralji v Slov. goricah, 20. okt. Maribor.