SLOVENSKI Glasilo »Učiteljskesa društva za slovenski Štajer." Izlmju o. in ‘20. vsakega meseca na celi I Za oznanilu se plačuje od navadne vor- poli in velja za celo leto 3 gld., za pol jli stice, če ae natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 00 kr. lil 14 kr., trikrat 18 kr. Štev. 9. V Mariboru 5. maja 1877. Letnik V. Iz štajerskega deželnega zbora. Zanimati utegne slovensko učiteljstvo novo sklenena postava o imenovanji in prcstavljenji učiteljstva v štajerskem deželnem zboru, a tudi debate, ki so bile pri posvetovanji te postave. Načert postave je bil izdelal že deželni odbor. V zbornici se je ta osnova izročila učnemu odseku 7 udov, ki jo je po vsem v principu sprejel in le v nekaterih točkah nebistveuo spremenil. Jedro cele postave je to, da so izroči imenovanje štajerskega učiteljstva deželnemu šolskemu svetu, katere pravice on dosedaj še ni imel. Učni odbor je svoj predlog obširno zagovarjal, poudarjajo posebno one točke, katere je bil v načertu deželnega odbora premeuil. V zbornici je poročal o novi postavi dr. Wretsckko. Pri generalni debati oglasi se zoper postavo v principu edino le slovenski poslanec dr. J. Sernec. V daljšem govoru dokazuje, kako škodljivo bode za razvitek štajerskega šolstva, ako so nasvetovana postava sprejme. V uvodu svojega govora omenja, da so brli šo pred nekolikim Časom v zadevi imenovanja učiteljev vse drugi nazori. Pokojni dr. Fleckk, ki je že pred več časom pripravljal načert za to postavo, dobro poznajoč šolske razmere, nikakor ni jemal te pravice okrajnim šolskim svetom. Ko je bil leta 1874. deželni šolski svet izdelal za novo postavo načert, v katerem si je prideržal pravico, le nekako polovico štajerkih učiteljev imenovati; tedaj ni bil pokojni dr. Fleckh nikakor ne s tem predlogom zadovoljen. Ako bi ga nam no bila smert odtegnila, imeli bi danes gotovo ves drugačen načert pred seboj. Po današnjem načertu zgubi učiteljstvo vso neodvisnost. So učitelji, kateri imajo večjo ljubezen do tega ali onega predmeta, do zgodovine, ali n. pr. na spodnjem Štajerskem, do 9 slovenščine in te predmete morda nekoliko drugače, dasi tudi pravilno obravnavajo, kakor je v učnih načertili. Utegnejo se pa zameriti tudi s tem, da se udeležč kakove volitve v ta-košnem smislu, ki ni po volji deželnemu šolskemu svetu; v zamero utegnejo priti tudi s tem, ako bi svoje prestojnike ali njihova dela kritikovali. Taki učitelji bi komaj utegnili dobiti tako službo, katero bi jim ugajala; kajti deželni šolski svet ni primoran imenovati ga, če tudi je bil morda večkrat med trojico, katero ima okrajni šolski svet predlagati. Imenovanje po okrajnih šolskih svetih je imelo važen pomen in upljiv. Učitelj so je mogel na razna okrajna šolska svetovalstva za primerno službo oberniti in ni bil odvisen od deželnega šolskega sveta. Ako hočete učitelje ljudstvu odtegniti, spremenite jih v c. kr. uradnike. Potem bodo učitelji primorani, tako se obnašati, kakor se bode želelo na višjem mestu. Ako denašujo postavo sprejmete, odvzamete jim najpoglavitniši del njihovega delokroga. Nezadostuje, da se samo ima obilo avtonomnih korporacij, ako pa te korporacije primernega delokroga nimajo. Ako bodo okrajni šolski sveti samo za ta namen, da bodo k mesečnim sejam ukaze deželnega šolskega sveta poslušat hodili, potem se bodo tega posla kmalu naveličali. Te korporacije morajo imeti tudi moč in upljiv, ki jih navdušuje, da bodo imele redne seje. Največ interesa so pa imeli okrajni šolski svetovalci pri imenovanji učiteljev. Ako se pa jim ta pravic;! spremeni samo v pravico predlaganje trojice, utegne se večkrat dogoditi, da imenuje deželni šolski svet ravno onega, za katerega so imeli .najmanjše nagnjenje. — Tudi uk bode z novo postavo na škodi. Od okrajnega šolskega sveta imenovani učitelj se bodo iz hvaležnosti trudil, da bodo svojo službo izverstno opravljal, kajti okrajni šolski svetovalci so v njegovi bližini in dobro poznajo njegovo delovanjo. Iz tega uzroka bi se provizorični učitelj trudil, da popolnem zadostuje v tej nadi, da zadobi od okrajnega šolskega sveta stalno službo. Pa tudi se ni bati, da bi okrajni šolski svet ne skerbel dobro za šolsko interese. Vsaj sedi v njem od vlade postavljeni okrajni šolski nadzornik in soje njegove se veršč pod predsedništvom okrajnega glavarja; v njem je tudi zastopnik učiteljstva, drugi udje so voljeni od okrajnega zastopa. Sestavljen jo torej tako, da se je oziralo na davke plačajočo ljudstvo in na šolsko dobro; nasprotno pa je v deželnem šolskem svetu večina od vlade imenovana, in smatrati se sme za nekako deržavno gosposko. — Govornik je še več uzrokov navedel zoper novo postavo, n. pr. med drugim tudi to, da so z novo postavo pridružimo onim deželam, katere imajo najmanj pravice v zadevi imenovanja učiteljev; kajti razen Koroško j« morda ni dežele, v kateri bi edino le deželni šolski svet učitelje imenoval. V vseli družili deželah imajo v tej zadevi deželni odbor, okrajni in krajni šolski svet več pravice. Z ozirom da te uzroke je predlagal dr. Sernec, naj se posvetovanje o tej postavi za danes ustavi, načert izroči nazaj deželnemu odboru, kateri naj prihodnjemu dež. zboru predloži tak predlog, po katerem ostane omenjeua pravica okrajnim šolskim svetom. Za dr. Serncem, čegar predlog ni bil od zbornice za dosta podpiran, govoril je poslanec Reuter. On je bil za predlog deželnega odbora, oziroma učnega odseka. Poudarja posebno to, da že na podlagi deržavne postave od 14. maja 1869 in na podlagi deželne postave od 14. februarja 1870 pripada imenovanje učiteljev deželnemu šolskemu svetu. Pravi, da si je že do zdaj pridobil deželni šolski svet pravico imenovanja U štajerskega učiteljstva, pri čemur ni bil navezan na nikakov predlog okrajnih šolskih svetov. Po novi postavi, meni, pridobč okrajni šolski sveti s tem de facto več pravice, ko bodo pri vseh imenovanjih v okraji imeli pravico predlaganja treh prosilcev. Po njegovih mislih bodo učitelji ravno po novi postavi neodvisnejši (?Ur.), kajti deželni šolski svet se ne bo oziral na osebnosti Učiteljev kakor se to večkrat pri učiteljstvu godi, ampak edino le na zmožnost in porabljivost kompetcutov. Dalje se dopade Poslancu Reuter ju osobito §. 15. nove postave, po katerem ne kode mogel deželni šolski svet učitelje poljubno iz „službeuih ozirov prestavljati, kajti po tem §. mora s to prestavo okrajni 8oRki svet zadovoljeu biti in dotičuemu se morajo stroški preseljevanja poverniti. Za predloženo postavo je govoril tudi rektor vseučilišča (1>’- Krone s. Odgovarjal je zlasti na govor dr. S er n c a. Poki jal je mnenje njegovo, češ, da ravno ljudski učitelj ne sme kiti zavzet za kak edini predmet, ampak da mora do vseh enako ljubezen imeti. V zadevi narodnosti, katero visoko čisla, meni, jla mora vsak učitelj, če je še tako naroden, ljudski poduk kolje čislati, nego narodnost. Le tisti učitelj je po njegovem •Unenju vesten, kateri potrebo nemščine na spodnjem Štajerskem Pfipozna in njej na korist od svoje narodnosti odjeuja. Ako se pa v tej reči ne odjenja, ne doseže se to, da bi postala nemščina duševno vozilo med spodnjim in gornjim Štajerjem. — Lovornik pravi dalje, da je tudi on doma iz dvojezične dežele, kjer so enake razmere, kakor na Štajerskem; pa oudi so slo-Vauske občine prosile, da bi se nemščina kot učni jezik v šole ^Peljala, kar je bilo proti nazorom učiteljstva, ki se je tega jbuuilo. Za narodno štališčo, ne bo torej nova postava nevarna. a bi postalo po novi postavi učiteljstvo nekako uradništvo, to je kebijal že prejšnji govornik; kajti avtomne gosposke bodo po postavi še več pravice imele. Štajersko učiteljstvo se tako 9* že od leta do leta bolj zaveda svoje samostalnosti. Govornik torej gorko priporočuje načert nove postave. (S tem je bila generalna debata končana.) (Konec prib.) Skupno izgovarjanje v narodnej učilnici. (Po Wiodemanu predelal Tono Brezovnik.) (Daljo. / Kako pa naj se skupno izgovarjanje vežba? Tu se začne kot pri vsem, pri lehkem in priprostem. Sperva se izgorarjajo samo enozložne besede, potem dvozložne i. t. d., kakor spodaj stoječa klasifikacija (uverstitev) kaže. 1. Enozložnice. Ali, ak’, aj, ajd, alj’. Bor, ber, bič, bas, bat, bik, bog, bob, boj, bar, bes, brus, breg, blek, blag, berst, berv, blišč. Car, cev, cep, cel, cent, cvet. Čas, čok, čuk, Čeh, čaj, čist, čast, čem, čcrv, čoln čverst. Da, dva, dar, dom, dan, ded, dih, dež, dol, duh, del, dno, dren, dvor, dlan, dolg, drob, drag, dlesk. En’. Fant, Fric, Franc, frak, funt. Gad, gaj, glas, greh, grič, grob, grof, grom, gluh, gnoj, germ, gerb, grozd. Hud, liram, hrib, hip, liert, hleb, hlev hlod, hrast, hči. In, iz, il, irt. Ja, jok, jak, jaz, jez, jež, jed, jek, jug. Kos, kot, koš, kaj, kad, kal, kje, klas, klop, klet, krnet, klic, knez, ključ, kraj, kriv križ, kinč, kralj, kljun. Luč, lop, lan, Lah, loj, lov, log, list. Mi, meč, miš, mir, mar, moč, mož, mah, med, mast, mlad, mlin, mraz. Na, nič, noč, nos, nož, nem, nit. Od, on, os, ol, ov’s. Pa, pes, pet, pav, pot, pek, pas, pod, pah, pert, perst, pust, post, plot, plan. Res, rak, rad, reč, red, rod, rog, raj. Sam, sir, sem, sit, sod, sad, slab, slep, serp, skup, smo*b snop, jstan, skok, sneg, strah, strup, stord. Še, šum, šiv, štor, škof, škaf, ščet. Tri, tla, tak, tur, top, tek, tih, terg. Um, up, ud, uk. Vir, voz, vas, vest, vert, verč, vsak, verli. varh. Za, zna, zid, zvon, zver, zlat, zdrav, zrel, zdih, znoj. Živ, žal, žep, žid, žleb, žolt, žolč, žark. 2. D v o z 1 o ž n i c e. Apno, ajda, Anton, ampak, avgust, angelj. Brana, breza, barka, brada, barva, boben, blato, blago, bezeg, božič. Cena, celo, cesar, cuker. Čeda, čisto, čerka, česen, časnik, človek, čudež. Delo, duša, drevo, dekle, dlaka, deblo, derva, dober, davek, deček, dežnik, družba. Erja, eden, enkrat. Fara, figa, fazan. Gora, goba, glava, gerlo, gaber, globok, gladek. Hiša, bosta, hvala, herbet, hraber, hruška. Izba, igra, iskra. Jama, jajca, jutro, jeklo, jedro, jarem, Jernej, jazbec. Kača, kaša, kapa, kepa, krava, kamen, kokoš, krotek, knjiga. Luna, lipa, lice, Luka, lahko, logar, labud. Malo, moka, mleko, mesto, maslo, mačka, mravlja, milost, merzel, medved. Noša, nada, naslov, naglost. Oče, oreh, osel, oster, obed, oglje. Pipa, pismo, pljuče, pravda, palec, pesen, pajek, pamet, pašnik, perstan, posterv. Rosa, riba, raca, ruda, raven, rebro, robec, regrat, radost. Sila, sestra, serce, sedlo, sadje, skleda, streha, smreka, solnce, služba, slepec, sapnik, sablja. Šola, šiba, šega, škarje, ščuka, šipek, širok, škorec. Tiča, toča, terta, tabla, tepka, treska, teden, topol, travnik, težko, temelj. Ura, uho, usta, uzda, urnost, unkraj. Vino, veha, vaja, vlada, volja, verba, večer, vitez, vajet, yrabec. Zlato, zarja, zemlja, zguba, zdravo, zabel, znanost Žena, žaba, žaga, žima, žito, žoga, žrebe, žalost, žveplo, žličnik. Dvozložnice. a, otip, oblak, obroč, odkup, pelin, požar, petak, papir, pastir, bogum, rudeč, rogač, ratar, rojak, spomin, sedim, sirov, srobot, 8edlar, slabost, šaljiv, štirjak, telo, tečaj, tesar, tiskar, ukaz, , ut>og, uzrok, usnjar, vihar, vojak, vertnar, zvonar, zahod, zapah, zdravnik, župan, žival, želar žafran, žerjav. 3. T r i z 1 o ž n i c e. Armada, aboten, apnica. Beseda, babica, bratranec, bliskanje. Cedilo, cvetlica, cesarstvo, cerkovnik. Čebela, četertek, čitatelj. Danica, dežela, deklica, dvoživka, drenulja, dobiček. Enota, Evropa, edinost. Fajmošter, ferfrati. Gerlica, grenkoba, goldinar, gospodar. Hudoba, hvaležen, hinavec, hrustanec. Istina, igrača, izbrati. Jagoda, jabclko, junaštvo. Kamela, kopito, kislica, kerščaustvo, kraljestvo, ključavnica, klobučar. Lisica, ladija, lastavka, lupiti, lekarna, lakomen. Minuta, medica, mačeha, mladina, mravljišče. Nikoli, nasuti, nožnica, nedolžen, načelnik. Opeka, obuti, ostroga, ograda, občina, ožgati, očiten, okoren, odgovor. Palica, planina, postava, puščava, petelin, pamctcu, pravičnost. Risati, resnica, ravnilo, rožmarin, rudečkast. Samota, sirota, sedmina, slovnica, spričalo, studenec, sklicati. Številka, šmarnica, ščiukovec. Terdina, trobenta, telovnik, trenutek. Ustnica, uradnik, usmiljen, učitelj. Votlina, vertoglav. vinograd, velikost. Zabava, zercalo, zverina, zdravica. Železo, žitnica, žvepleuka, žalosten. 4. Kratki stavki iz enozložnic. Pesje. Pij Čaj. Dež gre. Drag kiuČ. Franc sem. Čverstmož. Jaz grem. Les tli. Gad spi. Volk žre. Kri vre. Kdo si ti? To je da. Ti za me. Jaz za te. Bog za vse. Lan je plav. Bog vse ve-čuk jo tič. Bil sem tam. Nož jo top. Jazjiem bob. Ne boj se • Kaj pa da! Ti boš tu. Kos je čern. Sod jo nov. Cvet je lep; Bič je dolg. Červ je mal’. Fant je tih. Dan je dolg. V noč nij moč. Gerb je star. Hert je mlad. Pert nij bel. Brus jo siv. je glas. Bik je hud. Greli je gerd. Mlin ’ma žleb. Konj je čil-Jaz sem zdrav. Žid jo gluh. Jaz sem bil. Ti greš žnjim. jč kruh. On žge hlod. Daj mi meč. Štej do pet! Vrat jc slok-Zrak je čist. Čas je drag. 01 je svež. Hram je star. Las je žolt-Kruh je terd. Ne smem jest’. Da mi groš! Si moj drug. On 80 spue. Voz nij slab. Kog je terd. Vran nij lep. Trak jc dr»r-Tič nij star. Jež jč miš. Gozd jo gost. Mah nij suh. Žolč jc j®®1 Lah. je greli. Sanj je laž. Bog ne daj! Strah ga je. To je *'v plot. Ti si mi ljub. On da psu kost. Ne gre na ples. Slep mož je ubog. Cič ne da nič. On ve za dom. Kmet gre ^Dfplug. 5. Osebek dvozložen. Deček spi. Sestra gre. Mačka jč. Vojak ve. Bratec pij! Sveča tli. Tiger žre. Voda vre. Kupi nož! Bliska se. Mrači se. Dani se. Ura gre. Bolnik spi. Misel me je. Oče so tu. Mati so tam. Šolar se spne. Vojnik je trg. Verba je vas. Cekin je zlat. Denar je jiov. Jarem je drag. Oreh je terd. Papir je bel. Slepec je ubog. Škorec je tič. Temelj je slab. Kamček je nov. vJečmen je dolg. Berač je tih. Jazbec je siv. Krokar je čern. Šolar je mlad. Volja me je. Stvarnik je bog. Fant gre bos. Medved je hud. 6. Osebek in dopovedek dvozložnici. Vrabec skače. Lovec strelja. Sestra šiva. Mačka prede. Solnce greje. Mlinar melje. Zima pride. Puška poči. Smreka raste. Ogenj peče. Dekle pleše. Voda vreje. Miška gloda. Kolo teče. Mesec sveti. Kozel terka. Žaba skače. Hlapec dela. Ura bije. Krava muka. Roka piše. Dekla pere. Veter vleče. Trava raste. Riba plava. Človek vidi. Osel nosi. Slavček poje. Starec hodi. Tele pije. Barka plava. Hlapec orje. Bobeu poje. Dekle prede. Iskra šviga. Kača lazi. Mravlja zbira. Osel riga. Pajek prede. Pero piše. Serce bije. Šiba tepe. Leto mine. Toča pada. Dobro jutro! Sloga jači. Žena žanje. Krivec krije. Brivec brije. Svinja rije. Človek misli. Pastir pase. Berač prosi. Bolnik stoka. Vertnar koplje. Gospa plete. Zidar zida. Vojak riše. Voznik vozi. Kristjan moli. Tesar teše. Krompir gnije. Sodnik sodi. Kovač kuje. Lipa cveti. Roža diši. Orel leti. Golob vali. Klinček diši. Rana skeli. Potok Šumija. Klopi stojč. Sveča gori. Zvonček zvoni. Serna beži. Kosec kosi. Morje buči. Hiša gori. Bezeg cveti. Duša živi. Hruška zori. Jarem teži. Kovač vari. Obroč derži. Zemlja rodi. Pohlep slepi. Škoda modri. Voda kipi. Sila nij mila. Kolo se suče. Bahač bo berač. Dopovedek dve dvozložnici. Jaz pojem pesen. Jaz grizem oreh. Jaz iščem gobe. Jaz imam oči. Jaz povem novost. Jaz učim brati. Jaz sadim lečo. Ti piješ vino. Ti staviš hiše. Ti pišeš pismo. Ti rasteš naglo. Ti zbiraš zerna. Ti tergaš rože. Ti imaš knjigo. On vidi tiče. On seje oves. On veže snope. On kolje svinje. On toše brune. On kosi seno. On vari jeklo. (Dalje prih.) Trajajoči uspehi šolskega poduka. Antonij Leban-Mozirski. „Non scholae, sod vitae disoimus". Pregovor, kojega sem kot moto svojemu spisu postavil na čelo, naj bi vsak učitelj dobro pretubtal in vsak zdravomisleči odgojitelj bode mi dal komentar o ujem, — kajti ne za šolo, ampak za življenje naj se mladina uči. — To nikakor ne zadostuje, da si otroci lekcijo samo od danes do jutri nauče, ali če se učitelj samo za konecletno skušnjo pripravlja, a jedernati dobri poduk zanemarja; tak človek jo egoist, a učitelj nikdar ne. — Dober učitelj skerbi, da mladina zajema zadostno mero znanosti in to ob pravem času in na pravi način in skerbi tudi, da ostane ta znanost učenčeva lastnina y dušo vtisnjena. In baš to je velike važnosti; če se pa na to ne pazi, je ves poduk — brezuspešen. — Zadobljcne znanosti zamore pa mladina le takrat ohraniti, ako ima ona krepki (močni) spomin. — Stara pregovora: „Kar nij v spominu, tudi nij v duliu“ in „mi znamo le toliko, kolikor smo v spominu obranili'1 — sta še dandanes veljavna. — V prejšnjih časih je bil spomin preveč trpinčen. Zaupalo se mu je skoro vse; tudi, kar nij mladina razumela, morala se je v glavo ubiti. Dandanes velja pak baš uasprotno, kajti čestokrati se spomin zanemarja. In vendar nij to povse pravo, kajti brez gojenja spomina tudi ne bode poduk uspešen, ker tak poduk je podoben rešetu, katero veliko sprejme, a skoro vse izgubi. Ipak ne smemo prvo pustiti in drugo odobriti, ampak gledati moramo na to, da vse, kar mladina dobro razume in pojmi, tudi v spominu obrani. Na tak način bode naša mladina v vedi napredovala, ako bodemo se ravnali po Kltckertovem navodu, kateri pravi: „Au8wendiglernen sni, mein Sokn, dir cino Pilioht; Versiiuiuo nur dahni Inrvondiglernen niolit! Ausweudig ist gelornt, was dir vom Mundo (liesst, Imvendig, was dom Sinno sich erschliesst." Obče priznana istina jo tudi, da mladina bolj v spominu obrani to, kar se ji jo bolj nagledno predavalo. Vže staro pe-dagogično vodilo se glasi: „uči nagledno1*. l’ot k temu nam je pokazal slavni Pestalozi; posnemajmo ga, in ne bodemo poti zgrešili. Po takem bi uspeli Šolskega poduka bil trajajoč, ako v poštev vzememo sledeče točke: 1) Skerbi za krepke vidljivosti (Anschauungen) in za gotovo prijemanje! 2) Ponavljaj in vadi! 3) Vzbujaj, oživljaj in ohranjuj, kar je interesantnega! Prvi točki bodemo zadostovali, ako ne jadramo preveč hitro s podukom naprej in ako ne ponujamo preveč snovi mladini na jedenkraf. Tedaj: „Eile mit Woile“, ker le temeljito znanje koristi, površno pak škoduje. Ne oblagajmo mladine preveč na jedenkrat. Terjajmo raje malo, a delajmo na to, da to malo bode dobro, popolnoma prebavljeno. Da bode tedaj poduk trajajoč, treba je da učitelj svojo snov zbira in vse na tanjko preračuni. K temu mu dajo vodilo učni načrti. Ako učitelj temu ne zadostuje, utegne se zgoditi, da postane mladina od samega učenja — neumna, ali pa, da učitelj v svoji nečimernosti hoče le s pošico, z zmožnejšimi učenci (učenkami) paradirati, mej tem, ko je večina brezvedna. „Non multa, sed multum“ je še vedno resničen. Kadi tega naj nikdar ne sodimo o delovanju jednega ali drugega razreda po odgovorovauji zmožnejših učencev (učenk). Šibkejši otroci potrebujejo večjo učiteljevo pomoč in ljubezen. Zato naj učitelj gospodari a) z jezikom, kajti če učitelj preveč govori, potem mislijo in se tudi učijo otroci manj. Neki nadzornik je dejal enemu učitelju pri nadzorovanji: „Sie babe ich bis zum Ueber-druss keuucn gelerut, leider aber niclit ein einziges Ihrer stnmmen Kinder11. Razvidno je tedaj, da je še vedno istinito vodilo : „Wenn die Kinder reden sollen, muss der Lebrer s ck vv e i-gen konnen; Beide mtissen aber h or en lerneu. h) Ne zapravljajmo po nemarnem zlatega časa. Tudi nikakor nij potrebno, da učitelj dalje podučuje nego je predpisano. G. Rajakovič, vodja učiteljišča v Gorici, je nam kandidatom čestokrati ponavljal: „Der Unterricbt soli mit dem Glockenscklage anfangen und mit dem Glockenscklage enden“. — In gospod vodja je resnico govoril, kajti če učitelj deco čez uro v šoli obdrži, bodejo trudni otroci se v šoli dolgočasili in poduk se jim studi. — Dalje naj c) Učitelj se drži primerne mere glede učne snovi. Kdor preveč gosto seje, bode malo žel; seme bode kali pognalo; setva bode gosta, zraka in svitlobe ji bode zmanjkalo in tako najboljša nada splava po vodi. Taka je pri deci. Znani Aleksander pl. Humboldt pravi: „Der geistige Magen des Kiudes kaun Viel vertrageu; allein zu dem, vvas man heutzutage der Jugend zumuthet, gohort ein vvahrer Sraussmagen“. Jaz bi pa temu še dostavil, posebno pa to, kar se zahteva na dvojezičnih šolah, kajti učitelj in učenci morajo v slov. in nemškem jeziku zadostovati. Nemci imajo ložje. Ali dobimo pa za taki trud, kako odškodnino!' Ali smo protežiraui ? Zalibog klofute od vseli strani so naše plačilo in naš pesnik Preširen je uže tačas tožil: „Sreče dar bila je klofuta". Ne obupajmo in delajmo; naj nas sodijo po naših delih. Da bode uspeh poduka trajajoč, moramo pa ponavljati. Pedagog Jacot pravi: „Beim Unterrichte ist die Wiederkolung die Hauptsache, sie ist Alles. Man vveiss nur, vvas man gele r n t hat; man b e h ii 11 nur, vvas man w i e d e r h o 11; man kaun nur Uber das nachdenken, vvas man mit dem Gedachtniss b e-h alt en kat." Radi tega ponavljajmo! Repetitio est mater stu-diorum ! Tega pregovora naj nobeden ne prezira, kajti brez tega ne bode uspeli poduka trajajoč. Le na tak način bode otrok lahko dejal: „to in to sem razumel, to in to znam in bodem znal za večne časeu. In to je potem tudi učiteljevo veselje, ako vidi, da se mladina tega veseli. Iz ponavljenja je tudi razvidno, kako se je mladina vsako lekcijo učila. Učitelj naj pri tej priliki skuša obširno snov v kratkih, jedernatih stavkih v pravo jedro, celoto spraviti, kajti kakor nadpoveljnik vojskine čete zbira (koncentrira) vse moči, vse oddelke, da bi z uspešno bitko sovražnika premagal, baš tako naj učitelj koncentrira z ponavljanjem in uspeh bode lep. Ponavljenje naj pa bode tudi pismeno. Nemški pedagog pravi: „Von jeder Stunde sollen die crsten 10 Minuten fUr Wiederholung des l)agewescncn vervvendet vverden, fllr die Besprcchung des Neuen 30 Minuten, die llbrigen 20 Minuten fllr schriftliche Ubung“. Iz tega je tedaj razvidno, da kar mladina ne sprejema, no prebavi, ji tudi nič ne pomaga, nič ne basni. V šolah se tedaj Čestokrati veliko uči, a malo nauči. Mnogo ljudi jo po takem nesrečnih, ker se nijso znanosti z lastnim delovanjem prisvojili in nimajo niti materijalne niti formalne omike. Človek bi lahko srečnejši bil, ko bi se bil on učil delati, t. j. ako bi se ga bilo v mladosti do tega napeljevalo, da bi svoje moči svobodno in veselo vadil. Ako se tedaj deca v šoli druzoga ne uči, nego sedeti, še tega no pravilno in samo lenariti „dolg čas prodajati4*, je po takem šola zavod prekletstva, nikakor pa blagoslova. Moj oče c. k. učitelj na vadnici v pokoju mi je dejal, ko sva se pogovarjala o šolstvu : Sei immer thiithig, denn Untbatigkeit erzeugt Schlaffheit und Arbeitsunfiihigkeit; Arbeitsunfahigkeit erzeugt Hilflosigkeit; Hilf-losigkeit erzeugt Noth; Noth erzeugt Sorge; Sorge erzeugt Ver-gehen, Verbrechen, sittlichen Untergang.41 Konečno pak še par besedic. —- Da bode uspeh šolskega poduka trajajoč, treba je v deci buditi, oživljati in ohranjevati vse, kar je interesantnega, kajti kar deco interesira, to ona tudi v spominu ohrani; a pomniti je Creba, da brez pazljivosti se ne bode mladina vede prisvojovala in tudi brez iuteresantnosti nij pazljivosti. Harnisch pravi: „Zur Erziehung gohort, wie zum Ausbrtiten der KUchlein, vor Allem Stil le und Wiirmo. Weiterbin ist sodanu aber aucli zu beobacbten, dass das wahre Iuteresse dadurch hervorgerufen vviid, dass man dem Schiller Lust und Liebe fUr die Sache eiuhaucbt, indem man dem Geiste zweck-entsprechcnde und wohlzuboreiteto Nahrung gibt, Uberall von den Elementen ausgeht, lUckenlos fortschreitet, fleissig tlbt, jeder strebenden Kraft in dem Kinde freundlicbe Auerkennung zollt und dem Einde die Freude am Erfolg sei nor Arbeit gbnnt und zu versebaffen sucht.4* Kocenov zemljepis za narodne šole. Poslovenil Ivan Lapajne. II. Ocltlelelc. Zemlja kot bivališče človekovo. (Daljo.) 22. Vojvodstvo Koroško. 188 kvadr. (104 □miriam.) in 336.000 ljudi. Koroška dežela je večjidel gorata dežela z dolgimi dolinami. Take doline so: dravska, kerška, labodska, ziljska, g o r e n j a - b e 1 s k a, jezerska. Okoli glavnega mesta je razširjena celovška ravnina. Na severji so visoke Ture (Veliki zvonar 12.018' = 3400 m.) in koroško-štaj erske ali dravsko-murske Alpe (Svinska planina (Saualpe) 6550' = 2070 m., Golovec (Roralpe) 6760' = 2137). Na jugu so kam-ske in goratanske Alpe (Obir 2131 m.). V teh Alpab so prelazi: Pontabla, Predel, Podkoren, Ljubelj. Med Ziljo in Dravo so ziljske Alpe (Dobrač pri Beljaku 6814' = 2154 m.) Naj-poglavitniša reka na Koroškem je Drava, ki priteče pri Goren-jem-Drauburgu v deželo, iz dežele pa odtaka pri Dolenjem Drau-burgu. Njeni dotoki na levem bregu so: Gorenja Bela, Jezernica, Kerka z Glano, in Labodnica; na desnem bregu pa: Zila z Žilico, Kapelska bela in Meža. Imenitniša jezera so: belo, milstatsko, osojansko in verbsko ali celovško jezero. Koroška ima merzlo ali vsaj hladno podnebje, to velja zlasti za gorenje Koroško, jug, zlasti labodska dolina je nekoliko toplejši. Za pol jedelstvo, zlasti za žito Koroška ni prav ugodna dežela. Pridela se pa veliko lepega prediva in po vsej deželi je mnogo gozdov, ki dajejo za kupčijo dosta dobrega lesa. Živinoreja je v dobrem stanu, zlasti pa se odlikujejo koroške (jezerske) ovce. Največ ljudi pa živi rudarija in kovinska obertnija. Napravi se namreč veliko surovega železa in koplje se premog; svinca pa daje na Avstrijskem največ Koroška. Razen srednjih šol v Celovcu in Beljaku je na Koroškem kacih 350 ljudskih šol. Po narodnosti je 130.000 Slovencev, drugi so Nemci. Okrajnih glavarstev je na Koroškem 7. 1. Celovec na G lani (15.200 Ij.) je glavno deželno mesto z gimnazijo in realko tor mnogimi drugimi učilnicami. Družba sv. Mo ho ra. Sedež korškega knozoškofu. Mesto je na lepi ravnini z izglcdom na gore ob vseh straneh, mesto je po kanalu v zvezi z verbovskim jezerom. V okolici celovški jo G o s p o - s v e t s k o pol jo z ostanki starorimskega mesta in vojvodskim stolom, t. j. kamenitim sedežem s staroslovenskim napisom, na tem sedežu jo svojo dni koroški vojvoda, sprejemši prisego zvostobo v Kornskem gradu, navadno delil fevde (posestva). Beljak (4500 lj.) staro mesto na Dravi, realna gimnazija, znamenita torgovina in obertnija. Plajborg, največji svinčeni rudnik v Avstriji; v Pr e valj ih in Lipici velike izdelovalnico železa; Št. Vid (i!000 lj.) ima velike zalogo koroškega železa. Št. Pavel z benediktinsko opatijo, z nižjo gimnazijo; Velikovec (1000 lj.) znameniti sejmi; H Ut te n bo rg, bogati Železniki; Broze (3700 lj.).in Ker k a z lepimi cerkvami; v go-renje-bclski dolini je največji kraj Gorenja Belana (5700 lj.) V tej dolini je sv. Križ, znana postaja pod Velikim zvonarjem. Feld-kirchen (5300 lj.); Špital in Terbiš imata fužino. V Borovljah se izdeljujejo puško in razna jeklenina. (Dalje prih.) Dopisi. Iz Maribora. Dne 3. aprila je obhajalo učiteljsko društvo mariborske okolice svojo drugo rodno zborovanje v tem letu. Zborovanje so je začelo ob 10. uri v nazočnosti 31 udov. Novovoljeni predsednik g. A. Sornec pozdravi vse nazočo, ter so jim zahvali za zaupanje, kojo so mu, volivši ga za predsednika, pokazali, in obljubi, da hoče po vsej svojej moči v blagor in korist društva delovati. Potem se enoglasno sklene, okrajnemu šolskemu svetu v Mariboru in sv. Lenartu v Slov. Goricah predložiti prošnja, da bi so na šolah s poldnevnim podukom dnevi društvenih zborovanj med prosto ušteli, da bi tako tudi udje, na imonovanih šolah delajoči imeli priliko redno k društvenim sejam prihajati. Isto tako so sklone peticija izročiti enemu dež. poslancev na vis. dež. zbor, da bi se pravica o imenovanji učiteljev okrajnim šolskim svetom ohranila. Sklone so tudi, naj so društvo naroči „Slov. Učitelja" in naj udje nekaj iztisov ravno izišlo po Lapajnctu iz nemškega poslovenjene zgodovine pokupijo. Sedaj nastopi okrajni šolski nadzornik g. Fr. llobič, tor dalj časa govori o učiteljevih uČilnih lotih. Omenivši različna mnenja o učiteljevih učiluih lotih, omeji govor samo na ovo dve, od postavo določeni, tako zvani praktični leti, v katerih naj bi se učitolj nekaj prakse prisvojil, tor so tudi na učiteljski izpit pripravljal. Govornik pravi, da je kot soud dež. izpraševalno kom. ovidel, ka je vočina kandidatov jako slabo pripravljena, radi česar se jej svedočba sposobnosti ne more pripoznati. Iskal je tudi uiyoke to za vse jako neprijetne prikazni, ter našel, da nikakor ne ležijo v preobilnosti učnega gradiva, temveč v osebnosti posameznikov. Nekteri si ne določijo pravega smotra, drugi zgrešijo sredstva, k smotru peljajoča, drugi zopet — govornik tordi večina — po izstopu iz učiteljišča nauke popolnoma zanemarijo, udavši so po vsem sladkemu uživanju toliko za-željone prostosti. Tako jiui hipoma najlopši čas preinino. Ko se naukov zopet poprimejo, sč strahom zapazijo, da so množino se sabo prinoslih naukov že pozabili, tor da jim drugega no preostaja, kakor vso od kraja pričeti. To pa ne prouzroči samo mnogo težavo in truda, temuč tudi zakrivi, da obširnega gradiva ne morejo temeljito, proglodno in skupno preučiti. Zaupaje „miloj sreči" podajo se k izpitu. Skušnja pa uči, da jo sreča malokomu „mila“, pač pa večini „nemila“, da je toraj tudi zaupanje v njo nespametno. Govornik priporoča ustrajuo marljivost že početkom praktičnega delovanja, ter končno navede nektere knjige raznih predmetov, kojo se mu za pripravljenje naj primernejše dozdevajo. Za ta jako podučljiv govor (ros je, Ur.) se g. predsednik v imenu zbornice priserčno zahvali. Ker se ob ovem času za praktično obravnavanje primerna rastlina še ni dobila, jo g. Praprotnik podal nektere misli o porvem poduku v oblikoslovji. (Geometričnem? Ur.) Predlog g. Nerata, prihodnjo zborovanjo pri sv. Barbari pod Wurm-bergom obhajati, sprejme se enoglasno, na kar se seja ob eni uri popoldne sklene. — Iz Ormuža. 5. aprila 1877 jo imelo okrajno učiteljsko društvo v Ormužu v tem letu svojo 4. zborovanje. Nazooih je bilo samo 7 udov, kar je menda kriv bil lep pomladanski dan. Na dnevnem redu je stalo 6 točk, med temi dvoje predavanj. 1) Zapisnik zadnje soje soje odobril brez debate. Mesto zadoržanega zapisnikarja g. Žinka nasvetuje predsednik naj prevzame za danes zapisovanje odbornik g. Ivan Kosi. 2) Došla poslovna pisma; Dopis štaj. društva („Volksbildungs-verein-a“), kateri vabi, naj bi se udje našega društva s pristopom obilno udeleževali. G. Štuhec omenja, da ima organ ovega društva „Dorfbote“ preveč strankarsko namono, kteri škodijo našemu šolstvu, ter priporoča rajše pristop k „Slov. matici" ali pa k „Narodni šoli". G. Štrenkelj pravi tudi, naj bi prej druga okr. uč. društva po Štajerskem pristopila k temu društvu, b) Dopis ravnateljstva štajerske učiteljske zveze nagovarja, da bi so peticija na vis. dež. zbor v Gradcu po za to pridobljenem poslancu predložila, naj bi še v prihodnje ostalo imenovanje učiteljev okr. šol. svetom Po prečkanju omenjene prošnje se s kratko debato sklone, naj se peticija nemudoma pošlje na dotično mesto. 3) Govor g. Stef. Kovačič o geometriji v narodni soli. Pervič razloži sverho v teh šolah, kjer se ta predmet ne uči sicer tako učeno kot v srednjih šolah, vendar treba v narodni šoli temeljitosti, posebno pa mora učitelj nazorno podučevati ta predmet. Govornik meni dalje, da se mora s kocko začeti, ter vse geometrične izraze v dialogičnem učnem načinu učencem priobčiti. Tak učni način v tem predmetu kaže v daljšem govoru, katerega nazočni udje pozorno poslušajo. 4) O šolskih zamudah omenja g. Štrenkelj škodo večkratnih in dolgotrajnih zamud ter dalje kaže, kako bi naj otroke s podukom za pridno šolsko obiskovanje pridobili, navaja opravičene in neopravičeno uzroko zamud, omenja postavnih kazni, prejšnjih in zdajnih izkazov zamud, priporoča, naj bi nadzorstvo duhovno in šolsko bolj razmere preudarilo, tor . stavi slednjič več točk za prošnjo, katera pa so vslod najnovejšega načina, kako so naj zamude šolskim oblastim naznanijo, vse overžejo, največ zato, ker se v tej reči tudi s prošnjami celo malo ali pa nič ne doseže. Sv. Lenart, 5. aprila 1877.') Ivan Kosi. ') Dopis nam je še le 17. aprila došel. Urod. Slovstvo. (Poduk o ženskih ročnih delih) za učiteljice, učiteljsko pripravnice in gospodinje. — To je naslov novi slovenski knjigi, katero je spisala in založila Ana Stumpfi (rojena Pogorelec, Slovenka iz Ljubljane. Ured.), nadučiteljica na c, kr. dekliški šoli vTerstu. Ako smo katere knjigo živo potrebovali, tako smo gotovo te. V kakovi veliki zadregi so bile do sedaj skoro še vse učiteljice, po Slovenskem v tej zadevi, kako naj pravilno, metodično podučujejo v ročnih delih, in zlasti, katerih slovenskih izrazov naj so pri ročnih delih poslužujejo. Ta nova knjiga bode jim torej dobro došla. Pisana je v pravilnem in leliko umljivem slovenskem jeziku. Obsega dva poglavitna dela: I. dol govori samo o ročnih delih; II. o gospodinjstvu. Vsak del razpada na več poglavij in pododdelkov; sploh je knjiga lepo sistematično sestavljena. Prepričani smo, da bodo vse učiteljice, učiteljske soprugo in učiteljsko kandidatinje veselo po tej knjigi segnile in se potem tudi ravnale po dobrih njenih vodilih. Cena 80 kr.‘) Šolske novice in drobtine. (Zopet smo bili konfiscirani), in sicer radi tega, kor smo omenjali nekaj o našem Abecedniku pri oni priliki, ko smo pripovedovali, daje bukovinski deželni šolski svet razpisal dvoje daril po 100 gld. za sestavljenje 2 novih Abecednikov za rusinski in rumunski jezik v Bukovini. Konfiscirana notica je bila 7 vorstic dolga. — Pograbljeni so bili tudi napisi in marke. Zato so je bila 8. številka tako zakasnila. Mi nismo krivi. — (Iz štajerskega deželnega šolskega sveta). V seji 12. aprila so se rešile nekatere prošnjo za oproščonje šolnino. Vsled vlogo mestnega šolskega sveta v Gradcu se jo sklenilo, pri deželnem odboru zagovarjati ustanovitev 2 meščanskih šoi v Gradci. Imenoval sejo Serajnik Domi-tian učiteljem v Konjicah; Jožo Le v er, podilčitoljem v Colji. G. Boštijan Sirk, nadučitelj v Slivnici, je dobil starostno doklado. (Iz kranjskega deželnega zbora.) Prošnja „S!ovonskega učiteljskega društva", naj se dovolijo tudi učiteljem onorazrednic opravilno doklade, izročila so je deželnemu odboru, da naj v bodočem zborovanji o njej poroča — Zoper imenovanje dir. Mr ha la v deželni šolski svet sojo sklonila pritožba na upravno sodišče. (C. kr. založba šolskih knjig na Dunaji) jo prodala 1. 1875. 105.950 slovensk ih, 140.521 hervatskih, 00 (>29 sorbskih, 992.304 nemških, 120.418 laških (itd.) knjig, liervatsko knjige so pa v bodoče ne bodo več tiskale v Beču, ampak v Zagrebu v Hartmanovi tiskarni. Kdaj bodemo mi Slovenci to dosegli, da so bodo naše knjigo v Ljubljani tiskale. Prav za prav nam jo vso eno, kje se tiskajo, samo da bi se nam v velikem številu vse potrebne knjigo na svitlo dajale. (Definitivnim podučfteljem) je štajerski deželni zbor na predlog učnega odbora (poročevalec dr Wretschkoj odbil pravico do starostnih • doklad. (V izpraševalno komisijo) za narodne in meščanske šolo v Kopru so še imenovani gg.: Or. Gerosa, gimn. učitelj, K. Seli wab, Jož. Kristan, St. Križanič in Jož. Bel uši č, glavni učitelji v Kopru. y , v (Šolsko ob is ko vanj o na Štajerskem) napreduje od lota do leta. Lani je bilo od 100 za šolo ugodnih 72—82 šolo obiskujočih, po slo- ') Dobiva so pri g. pisatoljici; tudi nam soje nekaj iztisov poslalo. Ur. venskem Stajeru, toda poprek le 60. Temu jo vzrok premalo šol, prevelika oddaljenost do šole in drugo. Sicer pa slovenski kmet ne pošilja še preveč radovoljno svoje dece v šolo. (Iz goričkega deželnega zbora.) Deželni zbor je sklenil v zadevi učiteljskih plač novo postavo. Ustanovljene so 3 verste: po 600, 1)00 in 400. Učiteljev perve vorste ne more več biti, ko polovica vseh učiteljev v Gorici, po vaseh pa ne več, ko dvanajsti del vseh učiteljev v dotičnem okraju. V drugo versto bodo spadali a/ij služeb. Doklade upraviteljem (voditeljem) znašajo po 85, 50, 75 in 100 gld. Za stanovanje dobiva voditelj v mestu ‘200 gld., drugod 100 gld. Podučitelj dobiva 300 gid plačo in odškodnino za stanovanje (v Gorici 100 gld.). Učiteljice bodo dobivale 80°/o učiteljske plače; poduoiteljice 280 in odškodnino za stanovanje. Kdor je dosedaj večjo plačo dobival, nima po novi postav' nič zgubiti. (Šmarsko učiteljsko društvo) zboruje ‘22. maja v Šmarji. (Zadnja številka) »Slov. Učitelja" (štev. 8) bila je od mariborskega okrajnega glavarstva konfiscirana; c. k. okrožna sodnija v Colji pa to konfiskacijo n IJ poterdila, in smo dobili sledeči: 6392 s“' Erkenntniss. Im Namen Sr. Majestiit. des Kaisors! Das k. k. Kreisgericht Cilli als Pressgericht hat heute naeh Anhorung der k. k. Staatsamvaltschaft Cilli die von der k. k. Bezirkshauptmannschaft Marburg verfiigte Beschlagnahme der Nr. 8 der periodischon Zeitschrift »Slovenski Učitelj" vom ‘20. Apni 1877 gemass §§. 488 & 489 St. P. 0. aufzuhebon & dem Antrage der k. k. Staatsanvvaltschaft auf Erkenntniss: der »Artikel" in Nr. 8 des »Slovenski Učitelj" vom 20. April 1877 unter Rubrik »Šolsko novice in drobtine", beginnend mit den Worten: »Bukovinski deželni šolski svet" ondend mit »tak škandalozen abecednik" begrilndeten Thatbestand des Vergehens gegen die offontliche Ruhe titid Ordnung nach §. 300 St. G., auf Verbot der Wei-terverbreitung dieser Druckschrift ttnd Verordnung der Vernichtung des boanstandeten Artikels und der mit Besehlag belegten Exemplare nach §. 37 des Gesetzes vom 17. Dezember 1862 Nr. 8 It. G. B. vom Jahre 1863 nicht statt zu geben beschlosson. Der beanstandete Artikel onthalt weder eine Schmahung der Schul-bohdrdo noch ist er gooignet iliro Anordnungen und Entscheidungon herab-zuwtirdigen und andere zum llasse und zur Verachtung vviedor Staats-behiirden aufzureizen, indem aus donselbon vvolil nur die Tendonz heraus leuchtet, die Vorbesserung von Lehrmittelu herbeizufiihren, wie auch die hiezu geivahlten Ausdrilcko als vvenig fassend bezcichnet werden miissen. Das obigo Erkenntniss ist. semit mit liiicksickt auf die bezogenen Gesetzesstelleu gerechtfertiget. Ilievon werden Sie mit dom Boisatze vortstandiget, dass die k. k. Staatsamvaltschaft Cilli gegen obiges Erkenntniss d o Beschtverdo einge-bracht hat. Cilli am ‘23. April 1877. Filr den II. Praes.: Vom k. k. Kreis- als Pressgerichte: Garzaroly. Schuh. V Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem. Na Štajerskem: Učiteljska služba na Humu (Irazr., pošta in okr. Ormuž) s 550 gld. in stan. do 19. maja na kr. š. svet. . Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem. Na Kranjskem: G. Val. Telban, učitelj v Škotjiloki, seje službi odpovedal. G. Klopčič, iz Škofjeloke, učitelj v Jesenicah; g. Pader, prej zač. učitelj v Radolici, zač. učitelj v Berdu. Na Koroškem: G. Šimen Perne, nadučitelj v Popčivosi; g. Anton Kovačič, nadučitelj v Žabriici; g. Mat. VVicsor, učitelj v Vratih; g. Fr. Sam ni k, učitelj v Kloštru. l><)(liičitel jKkti služba na ljudskej šoli v okolici Celjski z dohodki JI. razreda so razpisujo. Prositelji imajo vložiti prošnje do 20. inajnika pri krajnem šolskem svetu v okobci Celjski. Okrajni šolski svet Celjski, dne 26 aprila 1877. Pervosednik: Haas m. p. Učiteljska služba na enorazrednici v Zibiki z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem se razpisuje. Prositelji imajo svoje prošnje do 20. maja 1877 poslati krajnemu šolskemu svetu v Zibiki, pošta Šmarje. (St. Maroin boi Erlachstein.) Okrajni šolski svet Šmarski, dne 19. aprila 1877. Pervosednik: Haas m. p. Podučiteljska služba na novo razširjeni dvorazrednici v Šmartnem pri Slov. Grddcu, z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem, se precej oddaja definitivno ali pa tudi začasno. Prošnje naj se pošiljajo po predpisanem potu krajnemu šolskemu svetu v Šmartnem pri Slov. Gradcu (brez določ noga roka). Okrajni šolski svet v Slovenjem Gradcu, dno 14. aprila 1877. 1—3 Pervosednik : Strobach. r . i J L, Netolička-Lapajne: „Občna zgodovina'4 cena 25 kr. oziroma 20 kr., primerna za učitelje, učence, šolarske, učiteljske in narodne bukvarnice, za mladino in odrasle; dobiva se pri odboru »Učiteljskega društva za slovenski Štajer" v Ljutomeru, v j. M. Pajk ovi tiskarni v Mariboru, pri Drexler-jn v Celji, pri Gerber-ju in Giontini-jn v Ljubljani, pri Wokulat-u v Gorici. 3V Naročilu nuni DmmIo po voljna. T5pQ ■n r L L • 1 j Lastništvo „Ufiitelj.sko društvo za slov. Štajer.“ Za uredn. odgovoron Drag. Lorene. — J. M.,Pajk-ovu tiskarna v Mariboru.