ï't iro ïin ir«^ !o -f-ïr- On Libijci v Laškem bi le sneg Št. 2/Leto 67/Celje, 6. januar 2012/Cena 1,30 EUR □ Slovenija z jajci ali brez l;fili]tIH: 90,6 95,1 95,9 100,3 DN INPEI IK FEK Savinja je odplaknila staro leto Obračun starega se je umaknil pričakovanju novega leta. Na celjski Špici so že tradicionalno poskrbeli za to, da je reka odplaknila preteklo leto in poskrbela za osvežitev na pragu novega. Z ali brez cesarjevih oblačil naj srečno velja. AKCIJA NASE MEDIJSKE HISE Že 47. leto v celjski porodnišnici Zgornjesavinjski želodci končali v breznu IP Iz naših krajev v letu 2011 STRANI 6-9 ZA DUSO IN TELO Ženska, ki živi brez hrane Od 6. do 26. januarja 2012 Razstava „Sladka Istra" Razstava nagrajenih likovnih del tretjega ex-tempora "Sladka Istra". Otvoritev bo v petek, 6. januarja, ob 18. uri. S Mercator PRIHRANITE 1/3 VREDNOSTI NAKUPA STANOVANJA s prihranki pri stroških bivanja jg od l.AOO Za ogled pokličite 051365 287 www.mikstanovanja.si €/m2 I"'" DDV) Znani maratonski plavalec, Celjan Jože Tanko je začetnik novoletnega kopanja v Savinji. VOJNIŠKA GMAJNA, UŽITEK BIVANJA! AKCIJA NASE MEDIJSKE HISE NOVI TEDNIK uvodnik TATJANA CVIRN Vse, kar potrebujete, je Menda veliko ljudi ob novem letu priseže, kaj vse bodo spremenili v svojem življenju: živeli bodo bolj zdravo, manj bodo jedli sladkarij, več se bodo gibali ali začeli hoditi v fitnes, nehali bodo kaditi ali pa bodo naredili kaj na intelektualnem področju. Očitno slaba vest in občutek, da nismo dovolj dobri ali uspešni, še močneje izbruhneta na dan ob prelomnicah, kot je konec starega in začetek novega leta, torej naj bi šlo tudi za konec prejšnjega in začetek novega življenja. Če sklepamo po ponovoletni zasedenosti fitnesov, je takšen »napad« pogost pojav, ki pa hitro mine, vsaj pri večini. Vztrajnost je običajno tista, ki nam manjka, saj je udobneje živeti brez večjih naporov, pa bo, kar bo. Tako nekako se tudi sicer obnašamo v tej naši državi, kjer so se nam praznični dnevi iztekli v glavnem brez večjih sprememb v primerjavi s preteklimi leti, ko smo se še hvalili z »debelimi kravami«. Morda je bilo manj razkošnih novoletnih ognjemetov, morda smo si nekateri podarjali skromnejša darila, kakih večjih sprememb pa ni bilo opaziti. Trgovinski centri so bili polni, nakupovalni vozički tudi. Če ste zraven kupili jajca, so bila ta pridelana še po starih metodah, v valilnicah, ki po novem zaradi evropskih predpisov ne bodo več dovoljene, saj so premalo udobne in živalim neprijazne. Tokrat vsaj ne gre za eno od pogruntavščin iz paketa »neukrivljenih kumaric«, ki je pred časom razburjal kmete zaradi neumnosti evropskih birokratov, temveč naj bi šlo za zagotavljanje boljših pogojev za življenje kokoši. Kar pa seveda stane. In sprememba je naše pridelovalce menda spet presenetila ^ O vrsti lepih presenečenj pa lahko pišemo v reportažah, ki jih vsako leto pripravljamo iz celjske porodnišnice. Naša akcija ponovoletnega obiska mamic z dojenčki se bliža okrogli številki 50 in v vseh teh letih se je nabralo za cel kup drobnih trenutkov sreče in veselja, ki jih prinese na svet majhno novorojeno bitje. Gotovo se negotovi časi poznajo tudi pri odločanju za naraščaj, na srečo pa se število rojstev v celjski porodnišnici tudi lani ni bistveno zmanjšalo, saj že nekaj let beležijo več kot dva tisoč novih državljanov. Samo tisti srečni starši, ki so to doživeli, vedo, kako malo je treba, da je življenje polno in smiselno, brez velikih zaobljub! Takšno življenje poznajo tudi številni prostovoljci, ki so nam v minulem letu zaupali svoje zgodbe in ki jih tokrat, ob koncu evropskega leta prostovoljstva, zaokrožuje zdravnik, ki je večino mladosti preživel na Celjskem, pred kratkim pa so ga nagradili za dolga desetletja prostovoljnega dela. Njegova misel, da s tem, ko pomaga drugim, pravzaprav pomaga sebi, je lahko vodilo za vse nas, ki smo preveč zaposleni sami s seboj in s svojimi »problemi«. Da so trenutki, ko je človek zadovoljen že s tem, da živi, vedo veliko povedati Libijci, ki jim vojne rane zdravijo v Laškem. Otroci, ki so ostali brez rok, mladi ljudje, ki bodo lahko hodili le še s protezami Pri nas se počutijo kot na počitnicah. Le kaj jim bo prineslo življenje v nemirni domovini? Se vam ob takšnih prizorih vaše novoletne zaobljube še zdijo smiselne? Vse, kar potrebujete, sta zdravje in kanček ljubezni. Vse ostalo si lahko »kupite, vzamete, prislužite, priborite ali ukradete«, če povzamem besede, ki so se me dotaknile v minulih dneh. Ker je človek, ki jih je zapisal, iz lastnih izkušenj dobro vedel, o čem piše . simbfo vrtnarstvo UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: % zasaditve itt vzdrževanje vrtov načrtovanje in svetovanje Simbio, d.o.o. I Teharska i9 I 3000 Celje I Mob.: +386 (Ol 31 520 385 I Fax: +386 (31425 64 12 I vrtnarstvoiasimbio.si I www.simbio.si SOBOTA NEDEUA fbNEDEUEK Z novorojenčki diha že 47 let Tone Vrabl glavni ustvarjalec novoletne akcije Novega tednika in Radia Celje Upokojeni novinar Tone Vrabl je svoj prvi prispevek za časopis napisal že leta 1959. Bralci Novega tednika in poslušalci Radia Celje pa ga ne poznajo le kot dolgoletnega novinarja, ampak tudi kot glavnega ustvarjalca še vedno aktualnega in zanimivega novoletnega obiska v celjski porodnišnici, s katerim 2. januarja naša medijska hiša že vrsto let razveseljuje mamice in novorojenčke. Letošnja novoletna akcija in kapo. Mamice smo lahko medijske hiše Novega tednika in Radia Celje v celjski porodnišnici je bila že 47. Na čigavo pobudo se je sploh začela? Ideja zanjo se je porodila v glavi pokojnega novinarja Jureta Krašovca. V porodnišnico so na začetku poslali najmlajše novinarje, med katerimi sem bil tudi sam. Pri prvih akcijah sta sodelovala tudi Milan Se-ničar in iz propagande Valter Leben. V osnovi je bila to moška akcija, ki smo jo pripravljali za porodnice, zato se jih niso udeleževale ženske. Po naključju je nadaljnje ustvarjanje padlo name in tako diham z akcijo že od začetkov v letu 1965. Kakšni so bili vaši prvi novoletni obiski v celjski porodnišnici? Začetki akcije so bili zelo skromni. V porodnišnici sva si morala s fotografom nadeti bela zaščitna oblačila, copate opazovali le na dva metra v majhni sobici, kamor so prišle z dojenčki v naročju. Do njih nismo smeli zaradi nevarnosti prenosa kakšne okužbe. Podatke o rojstvih smo lahko dobili le pri osebju bolnišnice. Pri prvih akcijah nisem bil opremljen ne z voščilnico ne s šopkom rož. Nageljne sem tako sam kupil v cvetličarni v Žalcu, preden sem se 2. januarja zjutraj odpravil v celjsko porodnišnico. Kako se je akcija spreminjala? Akcija se je potem začela vsako leto nadgrajevati. Prerasla je že v pravi dogodek z glasbenim programom za porodnice. Celjska porodnišnica je tako edina, ki ima svojo ploščo po zaslugi Vikija Ašiča in pet pesmi, ki so bile napisane prav za to akcijo. Pred leti je pri novoletnem obisku sodelovalo celo 20 do 25 ljudi. Vse skupaj je zaradi premajhnega Upokojeni novinar Tone Vrabl že slabih pet desetletij živi z novoletnim obiskom Novega tednika in Radia Celje v celjski porodnišnici. Kljub temu, da se je v letu 2011 rodilo 65 otrok manj kot v letu 2010, je primarij Vladimir Weber zadovoljen s številom rojstev, ki se vse od leta 2007 giblje nad 2000. prostora postalo precej naporno za porodnice, saj bi ob tako številčni zasedbi potrebovali kar dvorano. Glasbenega programa danes ni več, ker sta ga pred tremi leti ustavila gripa in spoznanje, da je lahko za porodnice vse skupaj precej naporno. Morda kdaj vmes akcije ni bilo? Ne. Ni bilo leta, ko ne bi obiskali celjske porodnišnice. Se je pa pred leti zgodilo, da smo ostali brez novorojenčka. Sin glasbenika Francija Pirša se je namreč rodil kot nedonošenček, ki so ga morali prestaviti v Ljubljano. Danes je fant zdrav in živahen korenjak. Se vam je katera zgodba še posebno vtisnila v spomin? V spominu so ostale tako vesele kot tudi žalostne zgodbe. Enkrat sta nas presenetila dvojčka izpod Pohorja, mi pa Slikar Milan Golob je letos že sedmič ginekološko-porodniškemu oddelku podaril sliko. - St.2-6.januar2012 - smo imeli le eno verižico in smo potem zadnji trenutek reševali nepredvideno situacijo. Pretresljiva je zgodba izpred nekaj let, ko se je prvi v letu rodil mrtev otrok. Še nekaj let nazaj je na sam dogodek padla senca, ko porodnica ni vedela, kam bo odšla po oskrbi v porodnišnici. In kakšna duhovita? Smo pa vedno za smeh poskrbeli z zbadanjem v ekipi. Šalili smo se, komu je kateri otrok podoben in kje je imel kdo prste vmes, saj smo v takratnem kolektivu bili sami fantje. Vaš 2. januar je torej že vrsto let namenjen obisku celjske porodnišnice. Kaj na to pravi vaša življenjska sopotnica? Če bi slabo gledala na to, ne bi bil več pri akciji ali skupaj z njo (smeh). V pokoju sem že šest let in še vedno izredno rad sodelujem pri akciji, saj mi veliko pomeni. Novinarski poklic sem jemal kot delo na terenu, med ljudmi. V mojih začetkih ni bilo vse tehnike, ki jo novinarji uporabljamo zdaj. Akcijo pa sem imel iz leta v leto rajši. Še danes mi pišejo mamice in se mi zahvaljujejo. Vaša želja je, da bi se zbralo vseh 47 prvorojencev. Se vam zdi to izvedljivo? Z ekipo Novega tednika smo že nekajkrat poskusili in objavili v časopisu razpis. Odziv ni bil takšen, kot smo si želeli. Ne moremo pa zadeve izpeljati površno. Če je 47 udeležencev, se mora na dogodek odzvati vsaj 40 ljudi. Še vedno pa si želim in nameravam tudi pomagati, da bi se ti ljudje srečali. ŠPELA OŽIR, foto: GrupA NOVI TEDNIK AKCIJA NASE MEDIJSKE HISE Ekipa Novega tednika in Radia Celje vsako leto na novoletni dan z različnimi dobrotniki obišče celjsko porodnišnico, da čestita mamicam. Tokratna »zasedba« od leve proti desni: Alojz Ocvirk, Marija Šišmanovič, Vladimir Weber, Petra Mavec, Astrid Arlič, Lidija Šemen Čerčinović, Biserka Povše Tašić, Bojana Avguštinčič, Tone Vrabl, Mitja Tatarevič, Dominik Ocvirk in Milan Golob. Deklice končale staro in začele novo leto 47. akcija Novega tednika in Radia Celje v porodnišnici V času, ko štejejo le odmevne in kar se da napihnjene stvari, velikokrat pozabljamo, da se bistvo in sreča skrivata v majhnih pozornostih. Ekipa medijske hiše Novi tednik in Radio Celje z upokojenim novinarjem Tonetom Vrablom na čelu se tega zaveda že slabih pet desetletij, ko vsakega 2. januarja obišče celjsko porodnišnico in novopečenim mamicam ter njihovim štručkam čestita in izroči darila. Lani se je v celjski porodnišnici rodilo 2102 otroka, kar je sicer 65 novorojenčkov manj kot v letu 2010, a kljub temu so v porodnišnici zadovoljni, saj število po letu 2007 ostaja nad 2000 rojstvi. »Vesel sem, da smo v lanskem letu na svet pomagali toliko novorojenčkom, želel pa bi, da bi število tudi v prihodnje ostalo enako,« razlaga primarij Vladimir Weber, ki je na začetku novoletnega obiska nagovoril zbrane. Pomembno je tudi to, da nosečnicam v zadnjih letih stoji ob strani tudi vedno več očkov, lani kar 74 odstotkov. Tri brhke črnolaske V letu 2011 so prevladovali dečki, saj se jih je rodilo kar 60 več kot deklic, a konec starega in začetek novega leta sta bila v znamenju treh drobcenih črnolask. Zadnja v letu 2011 je ob 21.49 rodila tridesetletna Celjanka Petra Mavec prvorojenko Zalo. »Vesela sem, da se je Zala rodila ravno na 31. decembra, saj ima takrat rojstni dan že ena od babic. Slavja vsekakor tudi prihodnja leta na silvestrovo ne bo manjkalo,« je kar žarela novopečena mamica, ki nam je zaupala, da sta z očkom za naraščaj izbirala le med preprostimi slovenskimi imeni. Starša male Zale pri pripravah na porod nista komplicirala in prav ta taktika se je morda izkazala za pravo. »Porod je bil zelo hiter, sicer boleč, ampak brez zapletov. Že danes se počutim zelo dobro,« je veselo razlagala mamica Petra. V porodnišnici letos ni bilo časa za novoletno slavje, saj je Astrid Arlič iz Primoža pri Šentjurju kot prva v novem letu povila deklico Mariso ob 00.41. Šestindvajsetletnica je rodila dvanajst dni po napovedanem roku. Potihoma pa so pričakovali, da jo bo namesto Silvestra prinesel Božiček. Ime je po besedah mamice izbral očka: »Tudi meni je bilo to ime všeč, zato pri izbiri imena nisva imela nobenega problema.« Tudi prvi porod letos je potekal gladko. Druga v novem letu je rodila ob 14.20 deve-tindvajsetletna Prekmurka, ki živi v Velenju, Lidija Šemen Čerčinović. Prvorojenko Mašo so domači prav tako kot Mariso pričakovali okrog božiča, zato niso niti pomislili na no- Odgovorna urednica Radia Celje Bojana Avguštinčič je ob čestitkah povedala, da je rojstvo najlepše darilo, ki se ti lahko zgodi, pa naj bo to na novoletni ali kateri koli drugi dan. Na silvestrovo so dežurno ekipo sestavljali zdravnici Ljiljana Pavićević in Petra Šket, inštrumentarka Magda Žohar, nadzorna medicinska sestra na oddelku Cvetka Felicijan in nočna ekipa v porodnem bloku, babici Milena Cimperšek in Brigita Gunzek ter bolniška strežnica Darinka Čonkaš. voletni dan. Za Mašo je po besedah mamice, zaposlene samo nekaj hodnikov stran, in sicer na nevrološkem oddelku v celjski bolnišnici, ime zbral kar očka: »Če bi bilo po moje, ji ne bi bilo tako ime. Ampak sem popustila, da je ime izbral mož, saj bom za naslednji naraščaj izbirala jaz.« Kljub temu, da so tri nebogljene štručke šele privekale na svet, mamice že razmišljajo o varstvu čez leto dni. Vse tri upajo, da bo prosto mesto v bližnjih vrtcih. Otroci - cvetovi s trnjem Tudi letos je ekipa Novega tednika in Radia Celje, ki so jo sestavljali odgovorna urednica Novega tednika Biserka Povše Ta-šić, odgovorna urednica Radia Celje Bojana Avguštinčič, upokojeni novinar in glavni pobudnik akcije Tone Vrabl, radijski tehnik Mitja Tatarevič in fotograf Andraž Purg, čestitala prvorojenkam in njihovim mamicam. Po svoji izkušnji pred desetimi leti je ob poklonu darila nagovorila mamice Biserka Povše Tašić: »Ob spočetju je pikica, ko rodiš, je ježek, v življenju pa so cvetovi in trnje. Sama vam želim čim več cvetov.« Predajo darila je z besedami pospremila tudi Bojana Avguštinčič, ki je izpostavila, da je rojstvo najlepše darilo, ki se ti lahko zgodi, pa naj bo to na novoletni ali kateri koli drugi dan. Dogodka se je že tradicionalno udeležil slikar Milan Golob iz Laškega, ki je letos že sedmič podaril ginekološko-porodniškemu oddelku sliko. S cvetjem pa je mamice tudi letos razveselila cvetličarna Ocvirk, ki v akciji sodeluje že od začetka. Kljub temu, da je porodnišnica edini kraj, kjer jok pomeni novo življenje in ne žalost, so ves čas obiska štručke pridno počivale. Obiskovalce pa je nevidna energija napolnila z optimizmom in veseljem, ki ga nismo mogli skriti še cel dan. Novi tednik in Radio Celje sta imela že veliko različnih akcij, ki so prišle in odšle, nekatere po samo nekaj letih, spet druge po desetletjih. Sama pa sem letos imela to srečo, da sem lahko sodelovala pri novoletnem obisku in tako spoznala, zakaj po 47 letih ta akcija še vedno živi. Novoletni obisk v celjski porodnišnici ni le še ena od akcij, ampak je priložnost, da lahko vsem bralcem in poslušalcem sporočimo, da za srečo ne potrebujemo velikih stvari, saj so velikokrat dovolj le drobcene. Nedvomno so letošnje tri novopečene mamice svojo srečo že našle. Vsi pa si želimo, da bi akcija še naprej ostajala optimističen uvod v ne tako rožnata leta, ki prihajajo. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK ob robu Začetek novega leta je prinesel kar nekaj novosti in sprememb, med drugim -verjamete ali ne - tudi za kokoši. Odslej je na ozemlju Evropske unije za rejo kokoši nesnic prepovedana uporaba ne-obogatenih kletk. Kokoši nesnice (to so kokoši, ki nesejo jajca) je z novim letom dovoljeno gojiti samo v obogatenih kletkah ali v hlevskih oziroma prostih rejah. Poenostavljeno povedano: nov predpis v praksi pomeni, da se lahko prodajajo le jajca, ki jih kokoši znesejo v pravih kletkah, medtem ko bodo jajca iz nepravih kletk romala v predelavo. Kot pojasnjujejo v Veterinarski upravi RS (Vurs), je baterijska reja kokoši nesnic reja, pri kateri se zadnjih štirideset let najbolj množično redi kokoši za proizvodnjo konzumnih jajc. Kokoši redijo v zelo nadzorovanih pogojih, v žičnatih kletkah, kjer ima vsaka kokoš na voljo 550 kvadratnih centimetrov prostora. V kletki sta na voljo še krmilnik in napajalnik. V Zadrugi Mozirje so v najboljših časih skupaj s kooperanti letno proizvedli 24 milijonov jajc, v zadnjih letih pa se številka giblje med 19 in 20 milijoni. Sicer statistika govori o višji številki, vendar na splošno velja, da se v Sloveniji za prodajo v trgovinah in predelavo letno porabi 200 milijonov jajc. Torej v povprečju Slovenec poje sto jajc letno. V zadrugi imajo hale v t. i. Hudi mlaki v bližini Rečice ob Savinji, vendar pa kletk ne bodo preurejali. Kot je pojasnil Preseč-nik, se bodo preusmerili v vzrejo mladih kokoši, tako imenovanih jarkic. Gre za kokoši pred obdobjem ne-snosti, v Hudi mlaki pa naj bi za potrebe Jate Emone za cel slovenski prostor vzredili 300 tisoč kokoši na leto. Ker je takšno okolje zelo osiromašeno in ne zadovoljuje osnovnih potreb kokoši nesnic, je bila že leta 1999 sprejeta posebna direktiva, ki je določila minimalne pogoje za njihovo zaščito in prepovedala rejo v takih siromašnih kletkah. Za prehod na nove oblike reje je direktiva predvidela dvanajstletno obdobje za prilagoditev, pri čemer s 1. januarjem 2012 reja v t. i. neobogatenih kletkah v Evropski uniji ni več dovoljena. Nova kurja praksa po slovensko V Sloveniji prehodni rok za prilagoditev teče že od leta 2003. Od leta 2008 Vurs izvaja nadzor nad vsemi rejami kokoši nesnic in kot so sporočali pred novim letom, naj bi bila večina slovenskih rejcev pogoje prilagodila predpisom. Ostali, torej rejci, ki še redijo kokoši v neobogatenih kletkah, po novem letu ne morejo prodajati kasneje iznešenih jajc. Kot so napovedali v Vursu, bodo januarja pregledali omenjene reje. Po ugotovitvi stanja pri posameznem rejcu bodo sprožili administrativne postopke za preprečitev oddaje kon-zumnih jajc na trg. Jajca, ki jih bodo znesle kokoši v neobogatenih kletkah, se bodo lahko uporabljala le za predelavo. Vse skupaj se sliši lepo, vendar kot ponavadi tudi nova kurja praksa v Sloveniji izgleda malo drugače. Za začetek povejmo, da naj bi v Sloveniji na letni ravni pridelali dvesto milijonov jajc. Približno desetino jih (zaenkrat) znesejo kokoši na območju Zgornje Savinjske doline, kjer tako šest kooperantov kot Zadruga Mozirje sodelujejo z Jato Emono kot rejci - proizvajalci že zadnjih deset let. Svojih prostorov še niso uspeli prilagoditi zahtevam evropske direktive. Kot je povedal direktor mozirske zadruge Andrej Presečnik, so dobili rejci konec leta 2010 oziroma v prvi polovici lanskega leta ustna zagotovila pristojnega ministrstva, da se bo prehodni rok za preureditev kletk podaljšal za pol leta. Vedeti je treba, da ciklus pri kokoših traja slabo leto in pol. Dobri štirje meseci so potrebni za vzrejo, obdobje V kmetijskem podjetju Meja Šentjur konzumna jajca v kletno baterijski reji proizvajajo na farmi v Slivnici. Proizvodnja je poteka v šestih objektih različnih zmogljivosti. Na farmi so postopno obnovili obstoječe hleve in izgradili nove hleve ter se že lani prilagodili zahtevam EU. Kaj pa Evropa? Kokošja zgodba ima tudi tokrat dva obraza. Res je, da je bilo prehodno obdobje zagotovo dovolj dolgo in da se nekateri kooperanti (zgornjesavinjski rejci še zdaleč niso edini problem v Sloveniji) pač niso pravočasno odločili za prenovo. Res je tudi, da se bo zaradi pravilnika izboljšalo počutje živali, vendar prepoved prodaje jajc nima veze z varstvom potrošnikov. Zato je že slišati mnenja, da je Slovenija tudi v tem primeru bolj papeška od papeža. Problem je v tem, ker mnogi vedo, da proizvajalci jajc v nekaterih evropskih državah predpisa oziroma direktive ne spoštujejo in da redijo kokoši nesnice v še manj obogatenih kletkah, kot so slovenske. Če ne prej, se bo okrog velike noči na policah slovenskih trgovin znašlo kar nekaj uvoženih jajc, ki jih bomo potrošniki veselo kupovali. Lahko bi dali roko v ogenj, da bo kakšno jajce tudi z juga Italije ali Poljske Sicer pa potico še vedno lahko kupimo. V njej bo več zgor-njesavinjskih jajc. US Petelina in kokoški smo ujeli v kletkah, ki pa očitno ne ustrezata evropskim standardom, kar pomeni, da so kar navadne in prav nič »obogatene«. Slovenija z jajci Po novem letu v trgovinah jajca samo še iz obogatenih kletk ali proste reje Poznamo štiri načine reje kokoši, način pa je označen na vsakem jajcu. Baterijska reja kokoši nosi 3, hlevska reja kokoši ima številko 2, prosta reja in ekološka reja kokoši pa 1 oziroma 0. nesnosti pa traja leto dni. Tako dolgo so kokoši tudi nameščene v kletkah. Draga preureditev Zaradi napovedi oziroma obljub so lani v farme, opremljene seveda z neobogatenimi kletkami, na zgornjesavinjskem območju še »naselili« kokoši oziroma se odločili za normalno rejo. Trenutno je zasedena polovica zmogljivosti in reja kokoši naj bi se končala konec marca oziroma celo v začetku poletja. Za to obdobje, torej junij, so v mozirski zadrugi s kooperanti načrtovali, da bodo poskrbeli za preureditev kletk in prostorov oziroma da bodo takrat izpolnili zahteve iz omenjene direktive. Podobno zgodbo je menda nekaj rejcev s slabšo opremo doživljalo že v letu 2009, ko so po določenem tolerančnem obdobju prešli na sedanje kletke. Takrat so pač počakali, da je bil ciklus končan, in potem menjali kletke. Tudi zato so se na farmah nadejali, da bo za zadnjo direktivo veljala podobna praksa. »Pred dnevi pa smo dobili obvestilo Vursa, da ne dovoli prodaje jajc. Ta bodo odslej namenjena samo za predelavo,« je pojasnil Presečnik. Do centimetra natančno Kokoši je dovoljeno rediti v t. i. obogatenih (primerno opremljenih) kletkah, če izpolnjujejo nekatere pogoje. Med drugim morajo biti večje od 2.000 kvadratnih centimetrov. Vsaka kokoš mora imeti na voljo vsaj 750 kvadratnih centimetrov površine, od tega je mora biti najmanj 600 kvadratnih centimetrov uporabne. To je v kletki za nesnice površina, nad katero je kletka višja od 45 centimetrov. Vsaka kokoš mora imeti v svojem dosegu vsaj dva kapljična napajalnika in na voljo 12 centimetrov krmilnika. V kletki morajo biti tudi gredi, in sicer tako dolge, da je vsaki kokoši na voljo 15 centimetrov. Poleg navedenega morata biti v kletki gnezdo in nastilj. Gnezdo je ločen prostor za nesenje jajc za posamezno kokoš ali za skupino kokoši (skupinsko gnezdišče), katerega tla ne smejo biti iz žične mreže, ki bi prišla v stik s kokošmi. Nastilj pa mora kokošim omogočati kljuvanje in brskanje. Sicer so odločitve v rokah Jate Emone, ki je lastnica živali in krme ter skrbi za trženje, vsekakor pa naj bi se zgornjesavinjski proizvajalci jajc evropski direktivi prilagodili sredi leta. Do takrat bo pač večina neprimernih kletk praznih. Vedeti je treba, da ne gre za poceni naložbo. V dolini redijo 80 tisoč kokoši, preureditev kletk pa ocenjuje- jo na 15-20 evrov na kokoš. Če se bodo lastniki odločili za gradnje novih hal, bo prilagoditev evropskim smernicam še dražja. Sicer bo podobno kot drugim pri preureditvi pomagala država, vseeno pa je med rejci kokoši slišati, da je to dokaj drag »hec«. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA s plinom in topWo m Smrekatjeval, Celje ENERGETIKA CELJE javm podjetje^ d.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ltifo§enetgetika-ce.sl IZ NAŠIH KRAJEV Nov računalniški sistem še vedno ne deluje CELJE - 1. januarja je začel veljati nov Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je med drugim prinesel enotno vlogo za uveljavljanje trinajstih pravic socialnega varstva. Kljub obljubam, da bo nov računalniški sistem za obdelavo vlog začel delovati 3. januarja, so centri za socialno delo še vedno brez računalniške podpore. Na celjskem centru za socialno delo so decembra prejeli skoraj deset tisoč vlog, ki pa jih trenutno le razvrščajo. Prednostne - nove vloge za denarne socialne pomoči, otroške dodatke in državne štipendije - bodo, kot je povedala direktorica Olga Bezenšek Lalić, obdelali še po starem sistemu. Kot poudarja, zaradi nedelovanja novega računalniškega sistema nihče ne bo oškodovan. Otroške dodatke, denarne socialne pomoči, državne štipendije, prispevke in subvencije, dodeljene do 31. 12. 2011, bodo izplačevali še naprej, brez izdaje posebne določbe, in sicer v višini, kot je bila določena s staro odločbo. Pogoj je le, da je stranka pravočasno oddala vlogo, s katero želi ponovno uveljavljati isto pravico. Isto velja tudi za odločbe o znižanem plačilu vrtca. Takšna navodila imajo tudi ostali centri za socialno delo drugod po državi. Kot so sporočili z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, bo nov informacijski sistem začel delovati v najkrajšem možnem času. Vse potrebno za vnos vlog je že pripravljeno, poteka pa zaključno usklajevanje z viri podatkov, saj želijo zagotoviti čim višjo stopnjo zanesljivosti podatkov. AD Čistilna naprava bo nared spomladi DOBJE - Občina Dobje je v preteklem letu izvedla večje investicije predvsem v cestno infrastrukturo ter vodovodno omrežje. Na področju ekologije pa je največji vložek prav rastlinska čistilna naprava, ki pa še vedno ne deluje. Opozicijski svetniki ob tem županu očitajo, da je bil projekt že v osnovi slabo zastavljen, neprimerno izveden in je vprašanje, kdaj in za kakšno ceno bo naprava sploh začela delovati. Tudi če bo šlo vse po načrtih, pa bo problem kanalizacije rešila samo za nekaj deset gospodinjstev v središču naselja. Župan Franc Leskovšek se z očitki seveda ne strinja. »Čistilna naprava je rastlinska in brez rastlin logično ne more delovati. Spomladi bomo to dokončali in potem bo začela delovati. Nekaj pomanjkljivosti, ki so pri takih projektih običajne, pa je izvajalec že odpravil.« V občini Dobje predvidevajo, da bo prihodnje leto sprejet tudi občinski prostorski načrt, pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo ceste Jezerce - Repuš ter pripravljena dokumentacija za vodovod Završe, je o prihodnjih načrtih še dodal Leskovšek. StO Kavtičnik zapušča Nazarje NAZARJE - Zaradi izvolitve v državni zbor se poleg županskih volitev v občinah Polzela in Radeče obetajo še nekatere druge spremembe. Tako je Jožef Kavtičnik, izvoljen v eni od velenjskih volilnih enot na listi Pozitivna Slovenija, že predal mesto ravnatelja v Osnovni šoli Nazarje. Kavtičnik, ki je bil pred leti na to mesto imenovan ob nekaterih pomislekih, je veljal za zelo uspešnega ravnatelja, ki je dobro vodil nazarsko šolo. Med prvimi so ustavili sklad za socialno ogrožene otroke, ob tem pa je nazarska šola med redkimi, kjer starši, razen hrane, drugih položnic niso plačevali. Glavnino potrebnega denarja so namreč v šoli pridobili z različnimi aktivnostmi. Kavtičnik, ki je bil poslanec tudi v enem prejšnjih mandatov, se je od ravnateljevanja poslovil že lani, sedaj pa so na njegovo mesto kot vršilko dolžnosti imenovali Vesno Lešnik iz Velenja. US S pomočjo države bodo čistejši ZREČE - V občini se pripravljajo na gradnjo čistilne naprave ter primarnega kolek-torja, saj morajo po evropskih zahtevah problematiko odvajanja in čiščenja voda rešiti. To morajo storiti kot naselje z več kot dva tisoč prebivalci. Pred zadnjimi prazniki so zato podpisali pogodbi z izvajalcema, kar so storili po petletnih zapletih z ministrstvom ter po kar dveh revizijah javnih naročil. Trenutno končujejo štiri projekte gradnje sekundarne kanalizacije, vredne dva milijona evrov, ki jo gradijo s pomočjo države. S čistilno napravo in primarnim kolektorjem, ki ju bodo zdaj gradili, bodo uspeli doseči 95-odstotno vključenost glavnega naselja. Čistilna naprava bo stala približno dva milijona in pol evrov, primarni kolektor milijon evrov, z obratovanjem pa nameravajo začeti leta 2014. Čistilni napravi nameravajo prav tako urediti v vaseh Stranice in Gorenje. BJ Kaj bo v stari občini? ROGATEC - Občina ima v lasti dve veliki stavbi, in sicer dosedanjo občinsko ter nekdanjo osnovno šolo. Zdaj razmišljajo čemu naj bi služili v prihodnje. Občinska uprava se je namreč pred koncem poletja preselila na novo lokacijo, v celovito prenovljeno gospodarsko poslopje dvorca Strmol, zato dosedanje občinske stavbe ne potrebujejo več. Zgrajena je bila zgrajena po prvi svetovni vojni ter je dolgo služila kot zdravstvena postaja, ki se je po ustanovitvi Občine Rogatec preselila v nove prostore. »Za staro občinsko stavbo se je pojavil investitor, ki bi tam uredil varovana stanovanja, pogovori pa še trajajo,« omenja župan Martin Mikolič. Druga stavba, za katero občinska uprava išče novo namembnost, je tako imenovana stara šola, ki je bila pred desetletji namenjena šolarjem. Trenutno so tam različni poslovni in društveni prostori, od frizerskega salona do mladinskega centra in čebelarskega društva. In kako vidijo staro šolo v prihodnje v občinski upravi? »V Rogatcu potrebujemo nočitvene zmogljivosti, kar se je izkazalo tudi, ko smo imeli pred evropskim prvenstvom na pripravah tako slovensko kot hrvaško košarkarsko reprezentanco. Z nočitvenimi zmogljivostmi bi bili za športne klube še bolj zanimivi in na tem moramo delati,« omenja župan. BJ Ne za Pučnikovo ulico ŠENTJUR - Svetniki so na zadnji seji občinskega sveta gladko povozili predlog, da bi se ena izmed novonastalih ulic v kraju imenovala po zaslužnem osamosvoji-telju dr. Jožetu Pučniku. Ob 20-letnici države so tako v Šentjurju med drugim dobili Benjaminovo, Zvezdno, Industrijsko, Obrtno in Lesno ulico. Poimenovanje ulic je za identiteto kraja precej pomembna reč, zato je nekatere svetnike presenetilo, da si je župan mag. Marko Diaci ob tem pilatovsko umil roke in izbiro prepustil ljudem, ki živijo v teh delih mesta. Predsednik mestne skupnosti Jože Štiglic pa se je odločil, da s političnimi predlogi ne želi vnašati razprtij. Pozicijski svetniki so soglasno zavrnili tudi predlog, da bi se po Pučniku imenovala še nenaseljena in povsem nova ulica v industrijski coni. Svetniki so SDS so glasovanje pri tej točki zato celo protestno zapustili. Predsednik Jože Korže pa je vse skupaj komentiral: »Ne razumem, da je po vsem tem času do tega človeka, ki je toliko naredil za Slovenijo, še vedno toliko sovraštva.« Župan Diaci je kasneje skušal strasti pomiriti s sklepom, da se prva ulica v prihodnosti poimenuje po Pučniku. A Korže je to označil za nedostojno miloščino - zadnjič so ulice preimeno- vali pred 20 leti in verjetno jih vsaj toliko časa spet ne bodo - in predlog v imenu skupine zavrnil. StO Gosta na koncertu bosta ansambel DORI in OTO PESTNER. Koncert bo povezovala JOLANDA ŽELEZNIK. Predprodaja vstopnic: TIC Žalec in uro pred koncertom. Godba Liboje je na svojih novoletnih koncertih v dvajsetih letih vedno presenetila poslušalce in presenečenje lahko pričakujejo tudi letos. Prisrčno vabljeni! Leto evropskih Z obnovo in obogateno ponudbo dogajanja znotraj grajskega obzidja postaja Stari grad spet privlačen za obiskovalce - nekoč eno najbolj obiskanih turističnih točk je tako predlani spet obiskalo le malo manj kot 75 tisoč ljudi, lanske številke še niso seštete. Celjski včeraj za jutri! Eden največjih projektov zadnjih let je bil v knežjem mestu zasnovan na oživljanju preteklosti in ohranjanju tradicije za prihodnje rodove. Nekoč mogočnemu domovanju Celjskih na hribu nad mestom - v drugi polovici prejšnjega stoletja se je redno uvrščalo med tri najbolj obiskane turistične točke v Sloveniji, potem je vrvež znotraj grajskih zidov skoraj povsem zamrl - so snovalci sodobnega življenj -skega utripa počasi vračali njegov nekdanji sijaj. EU-skupina Mestne občine Celje se je s projektom Celjski včeraj in jutri: Stari grad začela ukvarjati v letu 2007 in ga končala leta 2010, pri čemer vseh del seveda še ni konec. Prva naj bi že letos prišla na vrsto ureditev viteške dvorane. Obnovi in urejanju Starega gradu bodo zdaj sledila še dela na Spodnjem gradu ali Knežjem dvorcu, kot tudi pravimo mestnemu domovanju Celjskih. V sklopu obnovitvenih in ureditvenih del, vrednih 1,6 milijona evrov, so poskrbeli za dostop do Friderikove-ga stolpa z večnamenskim stopniščem; za ureditev potrebne infrastrukture za prireditve in turistične obiskovalce ter sanacijo gradu, zlasti gradbeno sanacijo Fri-derikovega stolpa. V servisnem objektu v medzidju so zdaj informacijska pisarna, sanitarije in prostor, namenjen podpori prireditvam. Vrh objekta je pohoden in služi kot razgledna ploščad. Obiskovalci lahko posedijo v sosednji Kavarni Veronika, ki jo ima v najemu TRC Ce- IVANA STAMEJCIC lje, pred kratkim pa so za turiste odprli tudi trgovinico s spominki Barbarin kotiček v stolpu nad Pelikanovo potjo. Da se obiskovalci v grajskem kompleksu lažje znajdejo in izvedo še kakšne podrobnosti, so v zavodu Celeia poskrbeli z novo celostno grafično podobo in informacijskimi označevalnimi tablami. Kot zadnja in morda tudi najbolj zahtevna po projektu je bila na vrsti gradbena sanacija Friderikovega stolpa. Ta je zdaj statično saniran, v njegovi notranjosti je vsadek stopnišča iz jekla in kortena. Vrh stopnišča se konča z izhodom v obliki steklenega kubusa, skozi katerega obiskovalec dostopa na leseno razgledno ploščad. Do novega vhoda, ki je prestavljen na prvotni vhod v prvo nadstropje, je zgrajen lesen mostovž. Da projekt ni bil neopažen tudi v širšem slovenskem prostoru, je dokaz njegova uvrstitev med tri najboljše regionalne projekte v državi. In s tem je Celje dobilo tudi priložnost, da še nadgradi svojo usmerjenost v jutri. Denarno nagrado so namreč predali mladim ustvarjalcem iz Multimedijskega centra Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje, ki so kot povabilo sodobnim turistom posneli igrano-dokumentar-ni promocijski film. Prevedenega v francoščino so ga današnji Celjani že pokazali v Evropi - da med grajsko zidovje in na ulice knežjega mesta že danes privabi čim več obiskovalcev. Zato, da bo Celje jutri - tudi na račun »svojega« Romea in Julije, kar sta morda bila Friderik in Veronika - spet mogočno evropsko mesto. Foto: SHERPA (arhiv NT) novcev Občina Laško je bila lani internacionalna. Na eni strani so se precej borili z nemškim podjetjem WTE, ki je zgradilo čistilno napravo, na drugi strani so iz Evropske unije pridobili precej denarja. In tako intenzivno gradijo. Seveda pa ne moremo mimo rimske zgodbe. Le nekaj mesecev po odprtju Rimskih term je sledil hladen tuš v obliki prisilne poravnave. Ta je doletela tudi radeško papirnico. Knajpanje je sicer zdravo, vendar so se izmeničnih dobrih dni in hladnih tušev v primeru Rimskih term krajani Rimskih Toplic že malo naveličali. Odprtje Rimskih term je bilo slovesno, tudi Borut Pahor, takrat še v sedlu premiera, ni manjkal. Pohvalil je delo direktorice Marjane Novak, ker so pod njenim vodenjem Rimske terme po dvajsetih letih sa-mevanja vendarle sprejele nove goste. Zdelo se je, da je črnih dni konec. Veselje je trajalo manj kot pol leta. Marjana je odšla v Primorje, v Rimskih Toplicah pa so spet v reševalni akciji. Lansko leto je Občina Laško reševala tudi svojo finančno situacijo. Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije je odločila, da mora v sporu z nemškim podjetjem WTE ŠPELA KURALT občina plačati 1,1 milijon evrov. Plus obresti. Znesek je danes že precej višji. Občina zneska še ni plačala, ker se še vedno pogajajo in dogovarjajo. Dober milijon evrov je za laško občino pač prevelik znesek. Tako si je občina že nakopala tožbo na izvršbo, WTE pa jo toži še za odvzem koncesije. Tudi občina je začela sodniške postopke, in sicer želi na sodišču doseči razveljavitev arbitražne odločbe. Malo sreče so imeli La-ščani tudi pri pridobivanju evropskih sredstvih za obnovo pristave v kartuziji Jurklošter. Medtem ko so Laščani Ljubljančanom dopovedovali, da je pristava gospodarski objekt, so iz pristojnih ljubljanskih služb razlagali drugače. Ce je pristava cerkvena, denarja namreč ne bo. Da imajo Laščani prav, so skušali dopovedati tudi v zavodu za varstvo kulturne dediščine. Do konca leta odločitev še ni bila znana. Ni pa občini v lanskem letu le grozilo, da ji bo kdo kaj vzel. Laščani so namreč pridno polnili občinsko blagajno z evropskimi novci. Zagotovo največji projekt je gradnja vodovoda. Začeli so graditi najdaljši vodovod v enem delu, ki bo dolg skoraj 40 kilometrov. Sicer so lani zgradili še nekaj manjših vodovodov, tako da bodo počasi zgradili vse, kar se zgraditi da. So pa ob tem lani dvignili ceno priključ-nine na javni vodovod. Ceprav počasi, se je vendarle premaknilo tudi na Savinji. Po letih obljub je ministrstvo uspelo zaprositi za gradbeno dovoljenje za ureditev Marijagraške-ga ovinka. Poleg tega so dvignili nasip na desnem bregu Savinje. V Laškem pa opozarjajo, da bodo za poplavno varnost Laškega nujni suhi zadrževalniki. To pa je že druga, Spodnjesa-vinjska zgodba. Če pa smo že na vodi, ne moremo mimo Radeč. Sicer na Savi. Leto 2011 si bodo zagotovo zapomnili po težavah v papirnici. Če ta zapre vrata, zaenkrat so v prisilni poravnavi, lahko vrata zaprejo tudi Radeče. Večina družin je namreč odvisnih od papirnice. Foto: SHERPA Potem ko so bili krajani Majlanda pri Zidanem Mostu več kot leto dni odrezani od sveta, so konec septembra plaz vendarle začeli sanirati in ga bodo še nekaj časa. Reševanje kanalizacije in kmetijskih 1 • • v v zemljišč Velenjski župan Bojan Kontič je dejal, da obstaja recept, kako postati poslanec:« Prej moraš biti podžupan Mestne občine Velenje!« Na predčasnih državnozborskih volitvah sta bila za poslanca izvoljena oba podžupana, in sicer Srečko Meh (levo na sliki) in Jožef Kavtičnik. Ob zimzelenem tempu Dogodek leta v Mestni občini Velenje in celotni Šaleški dolini ni nov. Leto tako ni minilo brez dveh »evergrinov«, bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj in 3. razvojne osi. Čeprav je blok 6 v tem času že pridobil na višini in še raste, smo na to temo doživeli nekaj burnih razprav v državnem zboru. Dočakali smo namreč zahtevo po referendumu, ki so jo zavrnili poslanci, nato je padel zakon o poroštvu ^ Kot da se je bloku prižigalo vse več rdečih luči, podobno kot nekdanjemu direktorju Urošu Rotniku. Zgodb z blokom 6 ne bomo ponavljali, ker ste se jih verjetno v lanskem letu dovolj naposlušali. Je bilo pa zanimivo, kako lahko ena takšna tema, ki ni le gospodarska, ampak tudi politična, razburi lokalne, mestne veljake. Tako smo lahko poslušali, kako so se svetniki v mestnem svetu prepirali, katera stranka je naredila več dobrega in katera je minirala blok 6. In tako v nedogled. Da očitno vendarle resno mislijo, da niso le napenjali mišic, da blok 6 ni mrtva črka na papirju in da ne bodo dovolili, da bi nekdo zaviral to nujno naložbo v Šaleški dolini, so ob koncu leta iz velenjske mestne koalicije izključili svetnico Zaresa. Ker to pa res ne gre, da bi take izdajalce imeli v svojih koalicijskih vrstah. Pri tem bloka 6 ne bo brez velenjskega premoga. Da ne bi šlo pri njegovem pridobivanju in predvsem pri hčerinskih družbah Premogovnika Velenje kaj narobe, je PV dobil večjo upravo in večji nadzorni svet. V Šaleški dolini so bili seveda vsi v zraku in proti. Prvi »knap« Milan Medved dobro vodi podjetje in ne potrebuje ljudi, da bi mu gledali pod prste. In ker v Šaleški dolini držijo skupaj, so tako Velenjčani kot tudi Šo-štanjčani sklicali izredno sejo, na kateri so podprli vodstvo podjetja in zahtevali, da dobijo v nadzornem svetu svojega predstavnika. Ne glede na to, da je PV podjetje, s katerim mestni svet kakšne posebne povezave nima. Deja vu prejšnjih let so bile tudi razprave o trasi hitre ceste. Burno je bilo tudi dogajanje na in ob 3. razvojni osi, sploh na odseku med Šentru-pertom in Velenjem. Številne okrogle mize, pozivi za in proti izbrani trasi, zbliževanja stališč na ravni velenjske in celjske gospodarske zbornice _ Vsi so enotni, češ da naj o trasi odloči stroka, ki pa ji očitno nihče ne verjame. Gordijski vozel je poskušala presekati ministrska trojka (okoljski Žarnić, prometni Vlačič, kmetijski Židan), ki je 1. aprila sporočila odločitev o reviziji oziroma ponovnem vrednotenju izbrane trase. Poročilo, ki je bilo izdelano v jesenskem času, lahko vsak spet bere po svoje. In tako se vrti, kar očitno še najbolj godi državi, ki denarja tako nima. Malo denarja je bilo lani v rdečem Velenju, ki se je več kot pol leta ukvarjalo z rdečimi številkami. Zdaj bo rdečino s svojim dobičkom reševala še velenjska lekarna. Sicer pa ostajajo prvi po energetski učinkovitosti med slovenskimi mestnimi občinami. Kaj potem, če je bilo na nateča- ju le deset slovenskih občin. Zmagali so. Tudi z odprtjem prvega učnega energetskega poligona pri nas. Letošnje leto bo v Velenju predvsem kulturno. Je del Evropske prestolnice kulture. Kjer pa se je prav ob koncu lanskega leta zataknilo. Zaradi denarja, seveda. Velenjčani so plačali svoj delež šele takrat, ko je Zavod EPK plačal velenjskim ustvarjalcem. Smo vam rekli, da Ve-lenjčani držijo skupaj, ne? ŠK, US Foto: GrupA Kljub splošni krizi je bila občina Žalec v letu 2011 eno veliko gradbišče. V Grižah so zgradili novo šolo, kar predstavlja največji projekt na področju šolstva v občini, vreden okoli 5,5 milijona evrov. Novo šolo naj bi namenu predali letos spomladi. V Novem Celju so čez poletje uredili nov vrtec, pod streho so spravili projekt sekundarne kanalizacije v Šempetru ter začeli graditi sekundarno kanalizacijo v Petrovčah, vredno milijon evrov. »Imam občutek, da smo za te težke čase kar nekaj postorili. Praktično v vsaki krajevni skupnosti se kaj dela,« se je ob občinskem prazniku, ki ga je občina praznovala v septembru, veselil žalski župan Janko Kos. Ponosen je bil tudi zaradi uspeha podjetja Mikropis. Upravičeno, kajti podjetje je s partnerji (med katerimi je bila tudi Občina Žalec) pridobilo osem milijonov evrov nepovratnih sredstev za center razvojno komunikacijskih tehnologij, ki je v Žalcu zaživel v minulem letu in bo nudil nove zaposlitve domačim strokovnjakom. Žalčani bodo tako v tujino namesto ljudi prodajali znanje. So pa imeli v Žalcu (a tudi v ostalih spodnjesavinjskih občinah) tudi veliko skrbi. Sive lase jim je povzročalo reševanje projekta gradnje primarnega kanalizacijskega omrežja. Kot je znano, je gradnja približno 29 kilometrov dolgega kanalizacijskega sistema v občinah Žalec, Braslovče, Polzela in Prebold tik pred dokončanjem zastala zaradi finančnega zloma velenjskega Vegrada. Dokončanje del so nato lani aprila zaupali podjetju CM Celje. A s tem težav še ni bilo konec. Pri pregledu delovišča so se namreč pokazale pomanjkljivosti, ki jih je bilo seveda treba odpraviti. Po dveletni zamudi se gospodinjstva zdaj že lahko priključujejo na novo kanalizacijo. Podobna usoda kot kanalizacijo je doletela tudi čistilno napravo Kasaze. Ker je Cestno podjetje Maribor ni bilo sposobno dokončati, so Žalčani januarja lani prekinili tudi pogodbo z njim. Leto 2011 je v Žalcu zaznamovala tudi tragedija na tržnici, ko je v požaru v začetku maja umrl moški. Tržnica je dolgo Na Polzeli so se v letu 2011 veselili odprtja obnovljenega gradu Komenda, ki za občino predstavlja pomembno pridobitev. V njem so svoje prostore našli občinska knjižnica, glasbena šola, muzej hmeljarstva, grajska krčma.. Obnova Komende je stala okoli 2,5 milijona evrov. BOJANA AVGUŠTINČIČ kazila podobo mesta. Občina si je že nekaj časa prizadevala za njen odkup, po dolgotrajnih prizadevanjih pa se je konec lanskega leta le uspela dogovoriti za odkup zemljišča, ki je bilo v lasti družbe Sm Invest v stečaju. Tržnica naj bi tako do pomladi vendarle zasijala v lepši podobi. Sporen prostorski red V Braslovčah je bila pozornost javnosti usmerjena v sporni prostorski red občine, s katerim se zdaj ukvarja ustavno sodišče. Občina Braslovče naj bi namreč mimo mnenj ministrstev za okolje in kmetijstvo v zazidljiva spremenila več kot 120 hektarjev kmetijskih zemljišč. Na nepravilnosti v prostorskem redu, ki je bil sprejet v začetku leta 2008, so začeli opozarjati občani sami, saj ne kmetijsko ne okoljsko ministrstvo po sprejetju prostorskega reda nista opazila, da je v njem karkoli narobe. Nato je vlada marca 2011 ustavnemu sodišču poslala pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti prostorskega reda. Sodišče se tedaj z njegovo vsebino še ni ukvarjalo, saj je napako odkrilo že pri sami objavi dokumenta, in sicer da prostorski red ni bil pravilno objavljen v Uradnem listu in zato tudi ni začel veljati. Občina Braslovče je nato napako odpravila, vendar je vlada poleti še enkrat vložila zahtevo za ustavno presojo prostorskega akta s predlogom za začasno zadržanje njegovega izvajanja do končne odločitve ustavnega sodišča. To je jeseni nato ugodilo predlogu vlade. Upravna enota Žalec tako za sporne parcele ne sme izdajati gradbenih dovoljenj, dokler ustavno sodišče ne odločil, ali je prostorski red res nezakonit oziroma v neskladju z ustavo. Pri tem župan Branimir Strojanšek upa, da država s svojo odločitvijo ne bo naredila še večje škode in da se ne bo zgodilo, da bi zahtevala odpravo tistega, kar je bilo po sedaj veljavnem prostorskem redu že zgrajeno _ Foto: GrupA (arhiv NT) 8 IZ NASIIHI KRAJIEIV 2011 NOVI TEDNIK KONJIŠKO OBSOTELJE IN KOZJANSKO Od milijonov do Cesto so plužili pasjih drekcev poleti! Čeprav je občina Vitanje marsikdaj v senci mestnih Zreč in Slovenskih Konjic (s katerima jo povezuje ista upravna enota), je bilo tam letos največ odmevnej-ših dogodkov. Naj najprej spomnimo na prestižno gradnjo vitanjskega Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij, kjer je prišlo do zapletov. V supermoderni stavbi na mestu, kjer je bil prej kulturni dom, vidi Vitanje veliko razvojno priložnost, saj bodo tam med drugim razstave ameriškega, ruskega in evropskega vesoljskega programa. Občina in družba CM Celje, ki je bila najboljši ponudnik, sta pred njeno gradnjo sklenili pogodbo v vrednosti 1,8 milijona evrov, kar je za toliko, kot ima Vitanje na voljo evropskega denarja. Občini tako ne bi bilo treba plačati v bistvu niti evra, vendar so se časi spremenili, saj so med drugim podizvajalci danes bolj zaščiteni. V CM Celje so nato ugotovili, da stavbe za ta denar ne bo mogoče dokončati, ter o tem povedali Vitanjčanom, ki so se seveda upravičeno ustrašili za usodo ogromne vsote evropskega denarja. Občina, ki se ji zaradi tega mudi, bi CM Celje lahko tožila, vendar bi tako posredno ostala brez evropskega denarja, zato je občinski svet pristal na kompromis ter v občinskem proračunu za CM Celje rezerviral »okvirnih« pol milijona občinskih evrov. Na občini namreč menijo, da je 1,8 milijona evrov za takšno imenitno stavbo resnično zelo ugodna cena, vendar pogajanja med stranema še trajajo. Odmevni ropi in pohorska trma Iz Vitanja je bilo letos nasploh toliko zanimivih novic kot iz kakšnega precej večjega kraja. V kraju so po že tretjem ropu agencije Banke Celje ostali »do nadaljnjega« brez banke, zaradi kratkih stikov z Javnim komunalnim podjetjem Slovenske Konjice pa je vitanjski zbirni center za odpadke začel spominjati na neurejene razmere v Neaplju. Po vitanjski volji se je končalo celo nesoglasje s preimenovanjem podružnične cerkve sv. Antona, zavetnika živali, ki jo je prejšnji župnik po svoji volji preimenoval v cerkev sv. Jerneja, po svetniku z glavnega oltarja. Vitanjčani so seveda odločni ljudje, s pohorsko trmo, in so letos podpisovali tako peticijo proti zaprtju banke kot tudi peticijo proti pasjim iztrebkom na javnih mestih, ki seveda ne motijo le občanov pod Pohorjem. Občina je tolarske kazni za nemarne lastnike psov seveda takoj spremenila v višje, evrske zneske. Vitanjčanom pa lahko zavida skoraj vsa Slovenija še zaradi nečesa -zaradi gradnje širokopasovnega telekomunikacijskega omrežja za potrebe spleta, telefonije in kabelskega televizijskega signala, ki so ga začeli graditi kot peta slovenska občina. Širokopasovno telekomunikacijsko omrežje zdaj gradi tudi Občina Slovenske Konjice (med prvo dvajseterico občin), kjer problemov z imenom cerkve ali s peticijo proti pasjim iztrebkom vsaj letos niso imeli. Občini pa je letos uspelo razvozlati hud vozel glede propadajočega mestnega dvorca Trebnik, ki je po slabi izkušnji s prodajo Gostinstvu Jelen znova v občinski lasti ter čaka na boljše čase. Iz Konjic so poleti prav tako odmevale novice, da je tam tudi v sobah z najtežjimi bolniki več kot trideset stopinj Celzija, krivi pa so načrtovalci. In kaj je bilo novega v Zrečah? V sosednjih Zrečah so se pojavili zapleti, povezani z gradnjo smučarsko tekaškega centra na Rogli, kjer bo zimska univerzijada, občina je tam vzpostavila prvo modro cono severno od Celja, tri velike zreške tovarne pa napovedujejo za konec leta dobiček. Na Kozjanskem so ceste letos plužili že poleti. »Grozno je, z eno besedo grozljivka!« je bila v Bistrici ob Sotli kratka in jedrnata ena od občank, s katero smo se pogovarjali po katastrofalnem neurju. Neurje z močnim vetrom in s točo je največjo opustošenje napravilo v občini Bistrica ob Sotli, kjer je celo porušilo gospodarsko poslopje. Grmelo je, kot da bi strmoglavilo letalo. »Ko je zagrmelo, so se poslopja kar stresla,« se spominja neurja po devetnajsti uri kmetovalec, ki je ostal brez gospodarskega poslopja in kmetijskih strojev, da o opustošenju na njegovih dveh hektarjih koruze in hektarju pšenice ter v vinogradu ne pišemo. Podobno so ostali brez marsičesa, s čimer se preživljajo, drugi občani Kozjanskega, tudi iz občin Kozje in Podčetrtek, a tudi iz bližnje občine Brežice. Nekateri upokojenci na primer, ki si ob skromnih pokojninah pomagajo s pridelki z vrtov. »Uničilo mi je papriko, solato, fižol, cvetje, jabolka in grozdje na brajdi,« se je obupano ozirala po vrtu ena od upokojenk v Kozjem, kjer je izgledalo, kot da bi sredi poletja zapadel sneg. V občini Podčetrtek je bilo to že drugo neurje v tednu dni, ki je V središču Kozjega so po izdatni toči ceste celo plužili. Naslednji dan je bilo kjub močni opoldanski pripeki še kar precej posledic padavin. Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. Z gradbišča prestižne stavbe, ki jo Vitanjčani vidijo kot veliko razvojno priložnost. - St.2-6.januar2012 - BRANKO JERANKO najprej uničevalo v enem delu občine ter nato še v drugem. Na Kozjanskem je v zadnjih letih postalo skorajda že čudno, da bi bili poleti brez uničevalnega neurja. Nekateri ljudje so se že spraševali, kaj se je v zadnjih letih zarotilo proti gospodarsko šibkemu Kozjanskemu, saj takšnih neurij nekoč ni bilo, kaj šele da bi bila tako pogosta. Vremenarji delni odgovor imajo. »Še posebej je pogostnost močnejših neviht mogoča na prehodu iz alpskega v panonski svet. Zaradi velike pregretosti ozračja nad Panonsko nižino - kadar zapihajo vetrovi z vzhoda in istočasno v višinah čez Alpe priteka nekoliko hladnejši zrak, kajti prodor hladnega zraka v spodnjih plasteh Alpe zaustavijo - takrat pride do medsebojnega vpliva hladnejšega zraka v višinah in pregretega v spodnjih plasteh atmosfere. Takšno območje je od Koralp v južni Avstriji čez Pohorje naprej proti jugovzhodu, do hrvaške meje,« odgovarja vremenar Branko Gregorčič, znan obraz s televizijskega ekrana. Uslužbenci v zabojnikih Ne ravno vsakdanje novice so prihajale tudi iz Šmarja pri Jelšah, iz upravnega središča Obsotelja in Kozjanskega, kjer imajo stavbo občine in upravne enote, za katero so strokovnjaki ugotovili, da je potresno nevarna. Država je zato letos februarja iz »nevarne« stavbe izselila svojo upravno enoto, ki deluje na območju šestih občin, za katero je nov dom našla v bivalnih zabojnikih. Maja sta nato država in občina podpisali pismo o nameri za gradnjo skupnega upravnega središča, kjer bi bilo znova vse na enem mestu. »Po mojem mnenju je država s preselitvijo uslužbencev v zabojnike preveč hitela. Vsi skupaj bi še lahko ostali v dosedanji stavbi ter pripravljali projekt novega objekta ali preureditve Šmarskega hrama v skupno upravno središče,« meni župan Jože Čakš. Državo in njene davkoplačevalce stane najem Trimovih zabojnikov po pogodbi za štiri leta več kot šeststo tisoč evrov. Občinski uslužbenci zaenkrat v »nevarni« stavbi ostajajo. NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRiUJEV Kulturni center še bolj Med staro na začetku in novo šolo Če je bilo preteklo leto označeno za krizno, so v Šentjurju nad njim še kar navdušeni. Projekti - nadaljevani ali čisto novi - so rasli in se razvijali po začrtani poti. Sicer že nekaj let toneči Alpos, nekdaj paradni konj v gospodarstvu, pa je še vse do zadnjega ljudem zagotavljal vsaj nekakšen dohodek. V tem letu so neuspešno iskali lokacijo za tako želen kulturni center. S tem pa tudi v prihodnje ne kaže bistveno bolje. Veliki, pravzaprav največji met je šentjurski politiki uspel gotovo z umestitvijo navezoval-ne ceste proti Dramljam. Če so še nekaj mesecev prej prizadeti krajani grozili s »puntom« do zadnje kaplje krvi in je bil takrat še opozicijski svetnik Diaci njihov prvi branik, so se malo kasneje z neizogibnim presenetljivo hitro sprijaznili. Ali je bil odločilen pokriti vkop čez kamensko dolino ali zgolj drug pristop pogajalcev, pravzaprav ni pomembno. Pomembno je, da je trenutno največji cestni projekt vitalnega pomena za življenje in razvoj občine v rokah države. Namigovanja, da ta komaj čaka, da zaradi lokalnih zdrah zadeva pade v vodo, zdaj nimajo več trdne osnove. Kdaj pa bodo iz državnega proračuna zagotovili tudi denar zanjo, je vprašanje, o katerem kljub smelim vizijam in projekcijam župana ter predstavnikov cestne direkcij nima smisla ugibati. Kot nima smisla ugibati, kdaj bo Šentjur končno dobil svoj kulturni center. Čeprav si ga je novoizvoljeni župan zelo očitno zapisal med svoje naj- To je veduta, ki je v Šentjurju še dolgo ne bomo videli. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Za občine Zgornje Savinjske doline minulo leto ni bilo posebej pretresljivo, seveda če zanemarimo to, da jim je kot povsod drugod manjkalo denarja. Vseeno lahko v ospredje pregleda postavimo gradnje. Takšne in drugačne. Kot upajo v Solčavi, bo nova Rinka, ki so jo uradno odprli aprila, še kako vplivala na življenje v eni najmanjših slovenskih občin. Središče za trajnostni razvoj Solčavskega prinaša nov zagon v življenje in gospodarski utrip kraja ter nove zaposlitvene in razvojne priložnosti na področju traj-nostnega razvoja turizma. Če smo bili aprila v Solčavi priča precejšnjemu optimizmu, smo se v sosednji občini Luče soočali z nelagodjem. Negradnji se reče lučka obvoznica ozi- URŠKA SELIŠNIK roma upor nekaterih občanov proti že sprejetemu državnemu prostorskemu načrtu. Da obvoznica ni prava rešitev, so prepričani nasprotniki, medtem ko drugi trdijo, da je praktično edina možna. Kakšna bo usoda obvoznice, v tem trenutku ni znano. Še sreča, da so Lučani na prepire pozabili vsaj na novem smučišču, kjer so se v zimski sezoni družili stari in mladi. Lanski sezoni seveda, v letošnji jim nagaja vreme. Po Rinki so se praktično novega hotela veselili tudi na Ljubnem ob Savinji. Prenovljena Planinka, hotel, ki je nekoč v kraj privabljal številne goste, naj bi pripomogla k razgibanosti družabnega življenja in k turistični ponudbi, saj prinaša nekatere povsem nove vsebine. Seveda so na Ljubnem poskrbeli tudi za druge infrastrukturne projekte, kar nekaj oči pa je bilo usmerjenih v letošnji februar, ko bo na lju-benski skakalnici prva tekma za svetovni pokal v ženskih skokih. Naložbe v objekte in ljudi V občini Gornji Grad je bila v ospredju gradnja regionalne bolj trmaste prioritete in so ga pri tem podprli praktično vsi politični akterji, je hitro trčil ob realnost. Potem ko so se končno zedinili, da bo kulturni dom na mestu današnjega zadružnega doma in je župan skupaj z arhitekti že predstavil tudi zelo všečen idejni projekt, je zdaj zadeva dokončno padla v vodo. Država namreč ne vidi nobenega pametnega razloga, da bi se pretegnila pri iskanju nove lokacije za sodišče, ki ima v lasti polovico stare stavbe. Občina na drugi strani pa tudi ne denarja in razumljivo tudi volje, da bi financirala njihovo selitev. Tako je zgodba še bolj na začetku kot je bila lani tak čas. Pri tem pa dve najbolj strateški lokaciji v mestu - tržnica in blagovnica Resevna - samevata. Vsaj slednja tudi s tako avreolo hipotekarnih kreditov nad glavo, da se ji večina investitorjev že na daleč izogne. Pa so se vsaj gradile ceste, vaško jedro v Dobrini si po novem skoraj ni več podobno, cesta na Resevno je asfaltirana, otrokom na Planini se obeta obnovljena šola z novo telovadnico, v Hruševcu raste nov vrtec in dokler država še tu ne bo začela zategovati pasu, bo verjetno tudi poln. Dejstva, da bo leto 2012 tudi v Šentjurju težje kot preteklo, pa pravzaprav nihče niti ne poskuša ličiti in frizirati. SAŠKA T. OCVIRK Takšne in drugačne gradnje SAŠKA T. OCVIRK Če so bile male občine za krajane še pred nekaj leti silno modra odločitev, pa tudi na primeru Dobja vedno bolj v oči bodejo njihove slabosti. Preteklo leto so svetniki v tej nekdanji šentjurski krajevni skupnosti nihali med željami in možnostmi. Evropski denar lahko dobijo za nekaj, česar ne potrebujejo in nočejo. Lastnega imajo dovolj za delovanje in zakonske obveze. Da bi z drobižem, ki ostane, lahko sami urezali traso, pa ^ V tem letu so svetniki poskrbeli za »škandal«. Potem ko so jim iz evropskega sklada za re- gionalni razvoj že nakazali prva sredstva za obnovo stare šole in bi kraj skoraj že dobil nekakšen večnamenski kulturni center, so nenadoma potegnili zavoro. Zadeva je dolgoročno nevzdržno draga in nesmiselna, so utemeljevali svojo odločitev. Po drugi strani pa so v tem letu naredili prve korake k izvedbi 30 let stare ideje, da bi Repuš povezali z Jezercami po bližnjici čez Suho. A tudi po novem razpisu jim denarja za cesto ne dajo. So ga župani doslej v tovrstno infrastrukturo zmetali dovolj. Kaj slaba tolažba za Dobjane, ki so ga šele zdaj s pomočjo sosednjih občin zbrali za pol milijona evrov. Še bolj kot stara šola, pa je duhove dvignila in razdelila nova šola. Še ne pozabljena pisemska afera je vse leto tiho brbotala pod gladino. Svetniki pa so vztrajno čistili svet zavoda osnovne šole. In ker je bilo mesto ravnatelja šole v tem letu še nedotakljivo, je to verjetno zgodba, ki bo resno zaznamovala šele prihajajoče leto. ) luqahXAA/UJL^ naj ktijlgn po izboru tinjigoljubcm Bu kvarne Novega t«! nllo. Beremo tudi v letu 20l 2- Berit« 2 namil tAdaU^okK^ ob torkih v Nowm tedniku ceste in kanalizacije v Bočni, prav tako pa kanalizacijsko omrežje Varpolje-Spodnja Rečica »odnaša« kar precej proračunskega denarja v občini Rečica ob Savinji. Po dolgih letih gradijo blok v Nazarjah, v Mozirju pa se je začel dolgo pričakovan projekt gradnje socialnega naselja Mozirske trate _ Seveda bi lahko našteli še več zgornjesavinjskih naložb, ki pomenijo večjo kakovost življenja za vse občane, vendar se velja ustaviti tudi ob tradicionalnih prireditvah, ki v kraje ob zgornjem toku Savinje iz leta v leto privabljajo vse več obiskovalcev. Te tradicionalne turistične prireditve pripravljajo praktično v vseh občinah, večinoma so povezane z občinskimi prazniki, ko društva in posamezniki opozarjajo na bogato preteklost, izkazujejo pestro kulturno dediščino in se lotevajo prihodnjih izzivov. Solčavska Rinka pomeni začetek drugačnega turističnega razmišljanja. St.2-6.januar2012 - Leto 2011 je bilo leto arabske pomladi. Tako kot v vseh revolucijah in vojnah trpijo ljudje, tako so tudi v Libiji, kjer je bil za nekatere vojni davek visok. V zdravilišču v Laškem je trenutno že druga skupina Libijcev, ki so med vojno izgubili roko ali nogo, posamezniki celo obe nogi. Tu jih pripravljajo na novo življenje, na drugačni začetek, s pomočjo invalidskih protez. V Laškem je bila konec oktobra prva skupina štirinajstih gostov iz Libije, ki sta jim rehabilitacijo omogočila Katar ter Slovenija. Prva skupina je bila pri nas dva meseca, nova skupina s tridesetimi gosti se bo tu pripravljala na novo življenje prav tako do dva meseca. Laščani jim pomagajo v sodelovanju z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Soča v Ljubljani, kjer opravijo osnovni pregled, v Laškem opravljajo med drugim vaje za krepitev mišic, po vrnitvi v Ljubljano pa jim tam izdelajo proteze ter jih naučijo uporabe. »Pravijo, da ne občutijo niti en sam dan, da so daleč od doma,« je zadovoljna vodja programa Hoteli in medicina v Thermani Laško Cvetka Jurak. Iz Libije so prišli večinoma preprosti ljudje. »Fizioterapija je bila za marsikoga nekaj novega ter so jo najprej sprejeli z dvomom. Odkar so v Laškem, je drugače, po enem mesecu so pri moči mišic, potrebnih za uporabo proteze, opazni rezultati,« je zadovoljen prevajalec skupine His-ham Hamad, ki je palestinskega rodu ter je v Mariboru predsednik društva arabske kulturne skupnosti Rozana, ki na kulturnem področju povezuje Arabce in Slovence. Za goste iz Libije ter druge zdraviliške goste v Laškem so za novoletni dan pripravili večer bogate arabske kulture z glasbo in s folklornim plesom. V zdravilišču v Laškem je društvo predstavilo večer arabske kulture že tretjič v zadnjih letih. Rana ura ni zlata Gosti iz Libije so iz drugačnega kulturnega okolja, kjer veljajo drugačne navade in drugačna pravila. Tam se ljudem ne mudi tako kot pri nas, saj imajo veliko več časa kot pri nas, zato njihovo zamujanje za razliko od našega načina življenja ni nič posebnega. V Laškem so se hitro prilagodili na srednjeevropski hitri tempo in zamujanja danes ne poznajo več. Za orientalske goste so prav tako prilagodili urnik zdraviliškega delavnika, saj v Libiji vstajajo pozneje ter odhajajo k počitku prav tako pozneje. Tako se začne v V Thermani Laško so se za goste iz arabskega sveta posebej potrudili, med drugim s hrano brez svinjskega mesa, z veliko zelenjave ter riža. V kuhinji jim celo pripravijo arabske sladice, saj so jih med drugim presenetili z »globalno« baklavo, ki ni ravno tuja niti Slovencem. V vodstvu zdravilišča v Laškem na goste iz arabskega sveta računajo tudi v prihodnje ter razmišljajo o pridobitvi tako imenovanega halal standarda, ki med drugim zahteva prilagoditev kopalnic za različne higienske potrebe gostov islamskih držav ter njim primerno hrano. Gosti iz Libije so že zdaj pripovedovali o svojem dobrem počutju. Večina jih tujih jezikov ne govori, vendar so se posamezniki naučili kar nekaj slovenskih besed, med njimi pozdrave ter številke. Tudi sneg mi je nekdo iz tople Libije omenil v slovenskem jeziku, čeprav so do našega obiska v Laškem sneženja videli le za vzorec. Na pravi sneg zato težko čakajo, še posebej otroci. Kot je omenil eden od Libijcev, ki je doma iz gorskega kraja, v tej vroči deželi niso povsem brez snega, saj jih snežinke v njihovi vasi presenetijo približno vsakih deset let. BRANE JERANKO Foto: TimE Vaje z žogo za krepitev notranjih stegenskih mišic v zdravilišču Laško. Osemnajstletni Muhamed iz Zletena pri Misrati je ostal brez spodnjega dela noge. V Sloveniji bodo zanj naredili primerno protezo. Libijci se veselijo snega V zdravilišču v Laškem je že druga skupina gostov iz Libije, ki so v nedavni vojni ostali brez rok in nog - Med njimi so otroci, vse pripravljajo na nov začetek Laškem program njihove rehabilitacije po zelo poznem zajtrku, šele ob 11. uri, njihovo pozno popoldne pa je namenjeno kopanju, savna-nju, obiskovanju koncertov, nakupovalnim središčem ter turističnim ogledom. Buseif iz Benghazija, iz velikega mesta, o katerem je bilo med vojno veliko slišati, ima poškodovani obe nogi. V Laškem se pripravlja na nov začetek med drugim v fitnesu, znan pa je kot šaljivec, ki mu dobre volje kljub vsemu nikoli ne zmanjka. V fitnesu se je fotografiral tudi s sedemletnim Mahmudom ter z devetletnim Muhamedom, ki imata odstranjena spodnja dela rok. Cvetka Jurak, vodja programa Hoteli in medicina v Thermani Laško: »Gosti iz Libije so pri nas zadovoljni, imamo pohvale tako glede nastanitve kot tudi prehrane in medicinske rehabilitacije. Upamo, da bo prišlo do dolgoročnega sodelovanja. Arabske goste smo že imeli med drugim iz Kuvajta, Egipta in Katarja, od koder je bilo na pripravah precej športnikov.« Abdel Mahaiman, star 13 let, iz širše okolice Tripolija: »Poškodovano imam roko, ki je ostala brez skoraj vseh prstov. y Laškem se dobro počutim, terapija odlično napreduje, počutim se bolje. V Sloveniji sem si lahko ogledal Ljubljano, Velenje in grad v Celju, vendar mi je bilo najbolj všeč glavno mesto, ki je veliko mesto, kjer je veliko vsega. Doživel sem tudi sneženje, vendar je bilo snega za igro premalo.« Hisham Hamad, prevajalec skupine iz Libije, predsednik arabskega društva v Mariboru: »Gosti iz Libije so si ogledali tudi Bled, Postojnsko jamo, Piran, Portorož ter gradova v Celju in Velenju, kjer jih je sprejel tudi župan. Cilj njihovega bivanja v Laškem ni le to, da bodo lahko nosili proteze, ampak tudi njihova splošna sprostitev.« Farid iz Tripolija: »Slovenija je lepa, ljudje so prijazni, tukaj je mir. Pred vojno sem bil nogometaš, nogomet mi je pomenil vse, nato sem se iz nezavesti zbudil v bolnišnici v Tuniziji, kjer sem opazil, da mi manjka spodnji del noge. Terapija dobro napreduje, v Laškem je kot v domovini, ljudje so tu nasmejani, kar me veseli.« Zavrženi kilogrami sramote s tradicijo Člani Koroško-Šaleškega jamarskega kluba Speleos Siga Velenje so na Golteh očistili Šumečko brezno, polno smrdljivih zgornjesavinjskih želodcev Varstveniki narave bi zagotovo znali pripovedovati dolge zgodbe o tem, kako ljudje »skrbimo« za svoje naravno okolje. Dobesedno zgroženi pa so bili jamarji iz Koroško-Šaleškega jamarskega kluba Speleos Siga Velenje, ko so v enem od brezen na Golteh odkrili štirideset kilogramov pokvarjenih, smrdljivih in odvrženih zgornjesavinjskih želodcev. Šumečko brezno na Golteh, natančneje na Ostrem vrhu, je postalo očitno mesto za odlaganje pokvarjenih zgornjesavinjskih želodcev, ki sicer veljajo za eno najboljših suhomesnatih speci-alitet. Vemo, da so izdelki, na katere so Zgornjesavinjčani tako ponosni, vpisani v register proizvodov z zaščiteno geografsko označbo v Evropski uniji. Vendar je naprej izdelava, nato pa nega zgor-njesavinjskih želodcev zelo zahtevna in znanih je kar nekaj primerov, ko so izdelovalci zmajevali z glavo nad neužitnim in pokvarjenim izdelkom. »Pokvarjenega želodca še pes ne je,« velja staro pravilo. In kam potem s to »dobroto«? Različno - že v preteklosti smo med domačini kar nekajkrat poslušali, kje so se znašli ti želodci. Očitno je eden od izdelovalcev izbral tudi Šumečko brezno, saj je zagotovo pomislil, da za štirideset kilogramov te sramote, torej pokvarjenih izdelkov, ne bo nihče izvedel. Kot so ocenili jamarji, so se želodci znašli v breznu pred približno tremi meseci. Voda v dolino Brezno je na višini 1.565 metrov, globoko je 18 metrov, pri čemer celotna njegova dolžina znaša 45,9 metra. Pri čiščenju Šumečkega brezna so sodelovali Milan Podpečan, Miran Puc, Tomaž Avberšek in Mateja Mazgan. Najdba, za kakršne si jamarji želijo, da bi jih bilo čim manj. Brezno je pred kratkim našel jamar Milan Podpečan, ki je tudi poskrbel, da se je vpisalo v register jam. Milan je že ob odkritju nove jame oziroma na prvem raziskovanju, ki je za jamarja ponavadi precej vesel dogodek, ugotovil, da iz nje močno zaudarja. Ko je raziskal brezno, je v njem naletel na kup pokvarjenih zgornjesavinjskih želodcev - čeprav, roko na srce, naziv »zgornjesavinjski« nosijo najboljši želodci, medtem ko odpadkom v jami še želodci težko rečemo. Jamar Podpečan se je seveda zavedel, da je dolžnost jamarjev poleg raziskovanja tudi skrb za čistost jam oziroma neškodljivost za okolje. Vedeti je treba, da voda velja za naše veliko bogastvo. Se pa pojavljajo zelo velike razlike med pretakanjem voda v kraškem svetu od preostalega nezakraselega področja. Tudi na območju Mozirskih planin, kamor spadajo Golte in seveda tudi Šumečko brezno, so jamarji odkrili precej kraških pojavov. Samočistilne sposobnosti kraških voda so bistveno manjše kot v površinskih vodah. Ravno to pa je razlog, da vsako onesnaženje močno vpliva na kakovost iz-virske vode. Znano je, da kar polovica Slovencev pije kraško vodo, kar priča, da so kraška območja vir pitne vode. Vode se iz predela, kjer je tudi omenjeno brezno, iztekajo v zbiralnike v dolini, iz katerih se oskrbuje večji del okoliškega prebivalstva. Odpadki iz brezna »Del podzemnih kanalov preverjamo ter tudi čistimo jamarji, preostali kanali pa se lahko nadzorujejo le s sledenjem vode. Čiščenje jam, predvsem brezen, je lahko izjemno zahtevna naloga. Neredko naletimo na neeksplodirana bojna sredstva ter mrhovino, kar je lahko tudi precej nevarno za zdravje,« je v imenu jamarjev pripovedovala Mateja Mazgan. Tako so se v jamarskem klubu Speleos Siga odlo- Odpadki so končali med odpadki. Le na pravem mestu. čili za čiščenje Šumečkega brezna. »Spustili smo se v 18 metrov globoko brezno ter pobrali vse še cele ter na pol razpadle savinjske želodce. Na našo srečo je bilo precej mrzlo in mraz je segel vse do te globine, tako da je bistveno manj zaudarjalo, kot bi lahko sicer. Glavni ra- zlog, zakaj je neznanec odvrgel drago suho mesnino v težko dostopno brezno, do katerega je po zahtevnem terenu moral vsaj 20 minut peš, nam ni povsem znan. Lahko pa predvidevamo, da se je kakšnemu kmetu ponesrečila izdelava savinjskega želodca, kar v teh kraji po- meni tudi sramoto. Vrednost zavrženih savinjskih želodcev bi bila skoraj dva tisoč evrov. Misel, da neprimernih odpadkov v naravnem okolju, četudi gre za >neznano< brezno nihče ne bo našel, je lahko pogosto zmotna,« je zaključila Mazganova. US IZBERITE NAJ KNJIGO PO PRIPOROČILU BUKVARNE NOVEGA TEDNIKA Zap. št. Avtor Naslov Priporoča 1. SAVIANO ROBERTO Gomora TATJANA CVIRN 2. FLAUBERT GUSTAVE Gospa Bovary SIMONA ŠOLINIČ 3. ZAGORKA JURIC MARIJA Pekel na prestolu BISERKA POVŠE TAŠIC 4. KRANJEC MIŠKO Povest o dobrih ljudeh BISERKA POVŠE TAŠIC 5. ŠTROMAR GAL MAJA Misli name, ko ti je lepo ŠPELA KURALT 6. MANZANO MANUEL Zajec in pol BRANKO STAMEJČIČ 7. GAJIC IVO Branko Oblak DEAN ŠUSTER 8. VIEWEGH MICHAL Učna ura ustvarjalnega pisanja IVANA STAMEJČIČ 9. PIRJEVEC JOŽE Tito in tovariši dr. TONE KREGAR 1 0. INKRET ANDREJ In stoletje bo zardelo dr. TONE KREGAR 11. peČnik vlado Rak rana slovenske vernosti SIMONA ŠOLINIČ 12. CAWTHORNE NIGEL Spolno življenje diktatorjev TATJANA CVIRN 13. MEHARI SENAIT G. Ognjeno srce BISERKA POVŠE TAŠIC 14. ILEK ŽAN JANEZ Meja na Sotli 1991-2011 BRANKO JERANKO 15. McCANN COLUM Naj se širni svet vrti BRANKO STAMEJČIČ 16. FERRARI RENATO Murva Fabijanijevih URŠKA SELIŠNIK 17. STROPNIK IVO Nikoli odrasle pesmi in uganke ANDREJA PETROVIČ 18. BAGOLA BREZINŠČAK BOŽIDAR Moje slovenske izkušnje BRANEJERANKO 19. PAUSCH RANDY Igraj pošteno MARIJANA KOLENKO 20. HIGGINS CLARK MARY Rada pleše, rada ima glasbo ŠPELA OŽIR GLASOVALNI LISTIČ Spoštovani bralci Novega tednika, vabimo vas, da glasujete za knjigo, ki vas je med priporočenimi najbolj navdušila. Pravila glasovanja: Vsakdo lahko odda le en glasovalni listič. Glasujete lahko samo za eno od navedenih knjig, ki smo jih v obdobju od septembra do decembra 2011 prebrali in priporočili člani redakcije Novega tednika in Radia Celje in naši gostujoči bralci iz sveta podjetništva, kulture, znanosti. Izbrane knjige vam sicer ne bomo podarili, vas bomo pa zagotovo prijazno nagradili. Med vsemi prejetimi glasovalnimi lističi bomo namreč tri tudi izžrebali. IZREŽITE GLASOVALNI LISTIČ IN NAM GA DO 31. JANUARJA 2012 pošljite na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Glasujem za knjigo pod zaporedno številko: _ IME IN PRIIMEK: NASLOV: GSM/TELEFON: E-MAIL: Obkrožite: a) sem naročnik Novega tednika b) občasno berem Novi tednik zgodbe iz kamre amra www.kamra.si Zabukovica pri Žalcu Rudniška železnica Žalec Zabukovica Železnica je bila pogoj za razvoj premogovnikov v dobi, ko še ni bilo cenenih tovornih vozil. Zabukovški premogovnik je bil oddaljen dve uri hoda od celjske železniške postaje, ampak cesta je bila v tako slabem stanju, da je bil prevoz zelo drag. Po dograditvi Savinjske proge so se porodile ideje o železniški povezavi med novo progo in industrijskimi obrati na drugi strani Savinje. Leta 1902 je Ludwig Rittar Maček von Bosna-dol iz Zagreba obdeloval načrt za 6,290 km dolgo progo od železniške postaje v Petrovčah do njegovih obratov v Zabukovici. Proga bi potekala v smeri sever-jug zahodno od Ka-saz proti Libojam, pri Slovenskem Dolu pa bi zavila proti zahodu do Zabukovice. Intenzivni postopki za gradnjo ozkotirne proge so se začeli v začetku leta 1917. K temu je pred koncem prve svetovne vojne zelo pripomoglo pomanjkanje vprežne živine, saj je večino konj zasegla vojska za potrebe fronte ali pa so jih porabili za prehrano sestradanih vojakov in vojnih ujetnikov. Načrte za gradnjo proge, sezname za odkup zemljišč in vso ostalo dokumentacijo je leta 1917 izdal Josef Kohler, gradbeni inženir in civilni geometer v Pragi. Upravni postopki so bili nato zelo počasni, ker je gradnja sovpadala s političnimi in z upravnimi spremembami. Pomanjkanje vprežne živine za prevoz premoga iz Zabukovice na Železniško postajo Žalec je bilo tako veliko, da so progo začeli graditi, četudi niso bili končani vsi upravni postopki. Proga je bila prvotno z Železniške postaje Žalec projektirana vzporedno s cesto, toda bolj vzhodno od ceste, kot je bila pozneje zgrajena. Proga bi presekala številne parcele in poljske poti ter onemogočila dostop kmetom do svojih zemljišč. Progo so nato zgradili brez gradbenega dovoljenja in brez načrtov tik ob cesti in deloma tudi po cesti v Griže, ki je bila v posesti rudnika. Ob tem so ukinili mitnico ob mostu čez Savinjo. Cesta je bila vpisana v zemljiški knjigi kot privatna rudniška last, bližnji lastniki pa so imeli pravico do nekaj brezplačnih voženj letno. Tirnice s težo 12 kg/m in 17 kg/m so ležale na hrastovih pragih z dimenzijami 130 x 12 x 18 cm. Pragi so bili nameščeni v razdalji od 600 do 800 cm. Za nakladanje premoga na postaji Žalec je tam imel Državni rudnik v Zabukovici industrijska tira. V nakladišču v Žalcu so ob cesti malo pred koncem ozkotirnice postavili tirno tehtnico za ozkotirne vagončke z nosilnostjo 3000 kg. Naslednjič pa o železniškem mostu čez Savinjo ter prevoznih sredstvih. KARMEN JEZERNIK Rudniški vlak na eni zadnjih voženj Naslovna stran načrta proge Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Viri: Karel Rustja: Rudniška železnica Žalec-Zabuko-vica, Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Žalec 2008, ter domoznanska zbirka Medobčinske splošne knjižnice Žalec in Etnološkega društva Srečno Zgodovina za vse Tik pred koncem leta je izšla druga lanska številka revije Zgodovina za vse, ki jo že 18 let izdaja Zgodovinsko društvo Celje. Zgodovina za vse je prav posebna revija, v kateri so se avtorji že v osnovi znebili pretirane faktografije in razlag velikih zgodovinskih dogodkov. Namesto tega so svoje raziskovanje in publiciranje odkritij usmerili v zgodbe, v navidez drobne dogodke iz narodove preteklosti, jih zapisali na zelo bralen način, a vendar znanstveno verodostojno in visoko strokovno. Tokratno številko je uredil dr. Janez Cvirn, na 97 straneh pa prinaša sedem novih zgodb in kratke recenzije treh knjig. V zgodbi »Vtakni ga, ja, ma ne prav v vsak lajben« predstavlja Miha Sluga nekaj drobcev o spolnem življenju avstro-ogrskih vojakov med prvo svetovno vojno. Sledi zgodba Eve Batista »Ako nisi kristjan ne hodi blizo, in nič se ti ne bo zgodilo«. Avtorica piše o uprizoritvah procesij sv. Rešnjega telesa v Ljubljani od 16. stoletja do druge svetovne vojne. Goranka Kreačič je svoj članek naslovila »Dvesto let celjsko-samoborskega rodu Wiesner Livadić«. Gospodinjsko delo na Slovenskem v začetku 20. stoletja in njegovo zapuščino predstavlja v svojem članku »Dajte nam dobrih gospodinj in dober bode svet« Polona Sitar. Peter Mikša predstavlja narodnostne boje v planinstvu na Slovenskem do prve svetovne vojne, Klemen Senica pa je napisal članek »Veliki japonski imperij v popotniških zapisih Alme Karlin«. Niz tokratnih člankov zaključuje Boris Golec, ki piše o pozabljenem ljubiteljskem muzealcu Antonu pl. Hohen-wartu v članku »Neprava Val- vasorjeva hiša v Krškem sredi 19. stoletja v rokah njegovega daljnega sorodnika in neposrednih potomcev - vzrok za »usodno« pomoto?« V rubriki recenzij razmišlja Bojan Heimmelreich o knjigi Mira Simčiča Svetozar Boroje-vić med slavo in ponižanjem. O knjigi Maje Gombač Modni pêle mêle slovenske družbe v obdobju med svetovnima vojnama razmišlja Marija Poči-vavšek, rubriko pa zaključuje razmišljanje Toneta Kregarja o knjigi Bojana Godeša Čas odločitev: Katoliški tabor in začetek okupacije. Revija je izšla v 400 izvodih, tehnično jo je uredil Borut Batagelj, kot vse doslej ima tudi tokratna številka povzetke v angleščini in nemščini. BS Otroška gledališka skupina KUD Zarja navdušila Premiera predstave »Koliko je ura« otroške gledališke skupine Kulturno umetniškega društva »Zarja« Trnovlje - Celje je odlično uspela, tako v zadovoljstvo ustvarjalcev, kot tudi številnih mladih obiskovalcev, ki so se je udeležili s svojimi starši. Predstavo si lahko ponovno ogledate danes in naslednji petek ob 18. uri v Kulturnem domu KUD Zarja. Pravljica pripoveduje, kako narave ne moremo prelisičiti ali po jo prilagoditi po svojih željah pa naj si še tako trudimo. Tako tudi brez najbolj naravne ure - jutranjega petelinjega petja ne bo šlo pa če si izmislimo sto različnih ur. Prizor iz predstave »Koliko je ura« otroške gledališke skupine Kulturno umetniškega društva »Zarja« Trnovlje - Celje ne zamudite ^ ^ koncerta otroškega zbora Češke filharmonije iz Prage, ki bo v nedeljo ob 11. uri v Domu sv. Jožefa v Celju. Otroški filharmonični zbor iz Prage je bil ustanovljen daljnega leta 1947, v Celju pa se bo predstavil z zanimivim izborom del evropskih skladateljev, ki jih je navdihnil božični in praznični čas. Dirigent koncerta bo prof. Jiři Chvala. Zbor prav v Celju zaključuje svojo turnejo po Sloveniji, do katere je prišlo po sodelovanju z Domom sv. Jožef, RTV Slovenija in Veleposlaništvom Češke republike v Ljubljani. Vstop prost ^ Vmesni izidi glasovanja za naj knjigo po priporočilu Bukvarne Novega tednika Trenutno med naj knjigami, ki smo jih za vas prebirali v rubriki Bukvarna Novega tednika vse od oktobra do konca decembra 2011, vodijo štiri, in sicer: Zap. št. Avtor 1. SAVIANO, ROBERTO 4. KRANJEC, MIŠKO 9. PIRJEVEC, JOŽE 13. MEHARI, SENAIT G. Naslov Gomora Povest o dobrih ljudeh Tito in tovariši Ognjeno srce ob torkih ^ v Novem tedniku ^ i OZeljt^Dratijskupajz^nam^? »Maček izgine takoj, potem pa se še ponovno rodiš« Radovednežev dvajsetkrat več kot plavalcev - Novoletni dan kot naročen Najprej topel nagovor obiskovalcem, nato pa županov skok v ledeno vodo. Na prvi novoletni dan se je 23 Celjanov in okoličanov tretje leto zapored okopalo v Savinji. Na Špici se je zbralo okoli 500 obiskovalcev, ki so pogumneže s pogledi pospremili v ledeno vodo. »Žal ni bila udeležba mednarodna, toda že tretjič je bil med plavalci naš župan Bojan Šrot. Najmlajši udeleženec je bil star 12, najstarejši pa 65 let. Dolžina proge je ravno pravšnja, torej 30 metrov. Po minuti namreč lahko pride do podhladitve telesa. Res je, da sem dal lani obljubo županu. Kopanje mi je preprečilo slabo zdravstveno stanje,« je priznal Dušan Konda, »šef« Špice. Župana Mestne občine Celje Bojana Šrota je manj zeblo kot lani: »Prija mi dinamičen začetek leta. Zadnjih devet dni v letu sem poležaval, zato upam, da ne bo neprijetnih posledic. Vabim vse, naj se nam pridružijo naslednje leto. Če si upajo!« Šrot upa, da je pred nami dobro športno leto: »Začelo se bo z evropskim prvenstvom za rokometaše, vsi pa z veliki pričakovanji zremo v London. Upam, da bomo Slovenci na olimpijskih igrah osvojili čim več medalj.« Najštevilčnejši so bili člani Športno rekreacijskega kluba Celje, med njimi je bila tudi Boža Šarlah: »Prepričati se moraš doma. Izvedli smo skupinsko ogrevanje. Na bregu smo prejeli številke in po vrstnem redu stopali v vodo. Nobenega groznega občutka ni bilo.« Njen kolega je duhoviti Damjan Pirš: »Zdi se mi, da je bila letos voda bolj mrzla. Najbrž je vzrok za to dejstvo, da smo za eno leto starejši. Vsakomur bi priporočal, da zaplava. Maček izgine že po pol metra, ko pa prideš ven, se ti zdi, da si se se ponovno rodil.« Bi lahko bila proga daljša? »Ne, ne. To je najbrž skrajni domet za človeško telo. Med zadnjimi metri sem že komaj čakal, da zlezem ven!« »Oče« dogodka, ki je že postal tradicionalen, je dolgoletni maratonski plavalec Jože Tanko: »Vsako leto bolj uživam, čeprav je voda hladnejša. Toda spet smo imeli idealen dan. Sonček, lepa družba, ogromno obiskovalcev. Veseli me, da znajo Celjani ceniti to, kar počnemo. Osebno pa si želim, da bi preplavali še daljšo razdaljo. Zato sem plaval še nazaj, proti toku, in zbral 50 metrov. V redu, ne?« Letos bomo silvestrovali v ponedeljek, junaki pa bodo zaplavali v torek, 1. januarja 2013 _ DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Kopalci so se med številnimi obiskovalci komaj prerinili do svojih oblačil, obuval in brisač. Jože Tanko je bil v vodi najdlje. Za vzdušje so poskrbeli tudi privrženci celjslAli čutiš tako? < Tu ponavadi ni treba veliko besed.« Gospa, ki jo muce in ježki čakajo točno ob uri, je Irena Volgemut. Celjskemu društvu proti mučenju živali je kot prostovoljka zvesta že skoraj dvajset let, živali pa so ji pri srcu vse življenje. Zaveda se, da mučenje živali pogosto izvira iz osebnih težav ljudi. »Kako bi bilo človeku, če bi ga nekdo takole >nadrndal< (mučil/pretepel, op. p.)?« Gasilci so nepogrešljivi Predsednik PGD Laško Bojan Špi-ler pravi, da so gasilci v Laškem ne le nepogrešljivi, ampak tudi precej priljubljeni. Pravi se, da se je Laško že kar navadilo na poplave. »Zdaj ljudje izpraznijo kleti. Pred šestimi, sedmimi leti pa sploh zraven nismo prišli, ker so bile nabito polne,« se spominja. Borut Lipuš se je v Šmarju pri Jelšah uvrstil med naj prostovoljce. Ostal je zvest tradiciji, kajti gasilec je tudi oče, prav tako brat. Kaj mu pomeni gasilstvo? »To je težko odgovoriti, o tem se nikoli ne sprašujem. Lepo je pomagati ljudem, nenazadnje se v gasilskem društvu goji tudi prijateljstvo,« pojasni Lipuš. V Gasilski zvezi Vojnik-Dobrna so štiristo delovnih ur prostovoljnega dela namenili družini iz Arclina, ki je zaradi finančne stiske živela v neprimernih bivanjskih razmerah. Zaradi prostovoljnega dela je dobila novo streho nad glavo. Ko preprosto podariš Veliko bogatašev se loteva strah, kako zavarovati svoje imetje. Stane Štefanec pa je bogat med tistimi, ki se jim ni treba bati. Bogati namreč iz dneva v dan, ko s plemenitimi dejanji pomaga okoliškemu prebivalstvu. Njegova garaža, ki služi kot skladišče, nemalokrat poka po šivih. Sam pravi: »Pride čas, ko se nabere ogromno robe, ki potrebuje začasni prostor, dokler ne najdem najprimernejšega lastnika zanjo.« Med prostovoljci smo na delu v Celjskem mladinskem centru našli tudi Grkinjo Efi Kesanidou iz Soluna. Mlade uči multimedijskih veščin, s prostovoljstvom pa tako rekoč živi. Med drugim je delala tudi kot promo-torka grške kulture na Daljnem vzhodu, zdaj skozi celjsko perspektivo spoznava Slovenijo. PROSTOVOLJSTVO V Novem tedniku smo se v letu 2011 pridružili evropskemu letu prostovoljstva, ki je potekalo pod geslom Bodi prostovoljec, spreminjaj svet. Eden od ciljev evropskega leta je bil tudi dvig zavesti o koristih in pomembnosti prostovoljstva za boljšo družbo. Rubrika prostovoljstvo, občasno razširjena še z dobrodelnostjo, je nastala povsem spontano. Ob iskanju sogovornikov smo pogosto naleteli na to, da ljudje postanejo prepoznavni v svojem kraju iz preprostega razloga, in sicer zato, ker so voljni pomagati pomoči potrebnim. In ker smo del evropske družine, smo se na svoj, novinarski način pridružili evropskemu letu prostovoljstva. Ker tudi slovenska družba več kot potrebuje spremembe, se je tokratno geslo zdelo povsem primerno. Bodi prostovoljec, spreminjaj svet; začeti je treba seveda pri sebi, v našem primeru na slovenskih tleh. V Sloveniji imamo tudi Zakon o prostovoljstvu, kjer lahko preberemo, da je to družbeno koristna brezplačna aktivnost posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe. Bistvo prostovoljnega dela je, da ga posameznik opravlja po svoji volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase, torej ga opravlja le v dobro drugih ali v splošno korist. Tudi v letu 2012 bomo ohranili rubriko Prostovoljstvo. Vabljeni, da nam predlagate prostovoljca, ki vas je prepričal s svojimi dejanji, z dobro energijo in ustvarjalnimi sledmi. BPT tednik@nt-rc.si O tanki meji med prosto-voljstvom in dobrodelnostjo - pogosto gresta z roko v roki - smo maja pisali v primeru družine Osetič, ki so ji ognjeni zublji uničili dom, z dobrodelnostjo in s prostovoljnim delom pa je v hribovskem delu Vinske Gorice na območju Dobrne tudi zanje posijalo sonce. O prostovoljstvu kot izzivu tekmovalni družbi je razmišljala gimnazijka Eva Žgajner in zapisala: »Pri prostovoljstvu ne gre le za pomoč soljudem, temveč tudi za osebni razvoj in iskanje samega sebe. Jaz bi kakšen predmet, vezan na prostovoljstvo, vnesla kar v reden šolski pouk.« Kevin Rihtar je prepričan, da ima vsak kakšen dar, veščino, sposobnost, ki jo lahko deli z drugimi. Študent tretjega letnika pravne fakultete je med prostovoljce zašel slučajno in pri tem našel celo paleto možnosti za osebno rast, strokovno izpopolnjevanje in nenazadnje za dobro delo. Ambulanto s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, ki ima sedež v Mislejevi 3 v Ljubljani, so ustanovili Slovenska filantropija, Mestna občina Ljubljana, Zdravstveni dom Ljubljana in Župnijska Karitas Štepanjska vas. Kot pravi Aleksander Doplihar, je bila ambulanta v osnovi namenjena brezplačni oskrbi brezdomcev, a so pomoč v njej kmalu poiskale še številne ranljive skupine ljudi. »Kmalu po ustanovitvi so začeli k nam poleg brezdomcev prihajati še Romi. Potem izbrisani, na področju Ljubljane jih je bilo skoraj dva tisoč. Občasno se pojavljajo študentje, pa svetovni popotniki, ki so si pozabili urediti zdravstveno zavarovanje. V zadnjem času pa je med našimi pacienti tudi vse več obrtnikov, ki si ne zmorejo plačevati zdravstvenega zavarovanja,« razlaga. Aleksander Doplihar ni nikoli niti za trenutek pomislil, da bi se odpovedal zdravniškemu poklicu. Odkar je pred okoli 20 leti odšel v pokoj, je medicina, kot pravi, njegov hobi. Da je njegovo bogato prostovoljno delovanje in delo celotne ekipe v Ambulanti Pro Bono opazil sam državni vrh, je izjemno ponosen. Prvo leto so v ljubljanski ambulanti Pro Bono (latinski izraz, ki pomeni brezplačno, prostovoljno) skrbeli za manj kot 400 pacientov, danes je stalno prijavljenih s kartotekami okoli 860 ljudi. Ob tem jih obiskujejo še prehodni bolniki, ki pridejo v ambulanto le enkrat ali dvakrat in jih samo zabeležijo v dežurno knjigo. Letno tako skupaj oskrbijo okoli 1.300 pacientov in opravijo več kot deset tisoč storitev. V Sloveniji od leta 2005 podobna ambulanta deluje tudi v Mariboru, pod okriljem Nadškofijske Karitas Maribor. S prostovoljstvom odpravi bolečine v križu in nogah Zdravnik Aleksander Doplihar prostovoljec že več kot šestdeset let - Zdravniško pot začel prav na Celjskem O Aleksandru Dopliharju, vodji Ambulante s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja Pro Bono, ste v preteklih tednih zagotovo že veliko brali in slišali. Prejel je namreč osrednjo državno nagrado s področja prostovoljstva, prvo tovrstno v Sloveniji. Zagotovo pa marsikdo med vami ne ve, da je 81-letni zdravnik tesno povezan s Celjem in z okolico. Večino mladostnih let je preživel v knežjem mestu, odločitev, da postane zdravnik, je padla po poškodbi na Celjski koči, in nedaleč stran, v Štorah, je dobil svojo prvo službo. Aleksandra Dopliharja 1080 ljudi je bilo zaposlenih mediji, odkar je v začetku decembra prejel nagrado za svoje več kot 60-letne prostovoljne aktivnosti, dobesedno obletavamo, a kljub temu si je z veseljem vzel čas in ob obisku Celja, kamor se pripelje skoraj vsakih 14 dni - po kakšnih opravkih ali pa na obisk k svojim in ženinim sorodnikom - poklepetal z nami. Vprašanj o medicini se nikoli ne naveliča, pravi. Do bolnikov tudi s traktorjem Zdravnik, ki je pri več kot 80 pomladih še neverjetno krepak in bister, se zelo dobro spominja let, ki jih je preživel v tem koncu Slovenije. »Spomini na delo v Štorah so lepi, bilo je pa tudi zelo naporno. Vseh devet let sem večinoma delal sam, le kakšna nedelja je bila prosta. v železarni, zadolžen sem bil še za približno dva tisoč okoliških prebivalcev, med njimi jih je veliko živelo v odročnih predelih. In da smo ljudem prihranili pot do ambulante v Štorah, je naša ekipa odšla do njih. Ker so bile poti do marsikoga v zelo slabem stanju, nam je železarna posodila svoj traktor,« razlaga. Zanimiva je tudi zgodba, kako se je Doplihar že pri rosnih sedmih letih sploh odločil, da bo postal zdravnik. Na Celjski koči si je poškodoval koleno in odpeljali so ga v bolnico. »Bilo je hudo, zaradi gnojenja so celo grozili, da mi bodo odrezali nogo, bolečine so bile neznosne. In ker so mi takrat zdravniki tako pomagali, sem se odločil, da želim tudi sam pomagati drugim,« se spominja. In postal je zdravnik. Iz Štor je želel v Libijo kot zdravnik SCT-ja, a mu je načrte, ne boste verjeli, preprečilo ime. Ker je Aleksander krščansko ime, mu Libijci niso dali vstopne vize. Tako ga je pot ponesla v Ljubljano in kasneje v Domžale in Kamnik, kjer sta si z ženo tudi ustvarila družino. Prostovoljec že več kot šestdeset let Aleksander Doplihar je človek z izjemnim čutom za sočloveka in z izjemno občutljivostjo za družbene krivice. Prostovoljstvo ga spremlja že od nekdaj. Že v Štorah je po redni službi opravljal številne hišne obiske. Kot prostovoljec je pomagal pri ustanovitvi Društva diabetikov Kamnik. Dolga leta je vodil Klub zdravljenih alkoholikov v Kamniku in Domžalah, bil je tudi stalni vodja ekipe prve pomoči v Kamniku, s katero je dosegel številne vidne rezultate. Od leta 2002 pa se življenje Aleksandra Dopliharja vrti predvsem okoli ambulante Pro Bono. Je del ekipe skoraj 40 zdravnikov prostovoljcev, ki v ambulanti zdravijo ljudi brez urejenega zdravstvenega zavarovanja. Ponedeljek je njegov dan za delo v ambulanti, preživi pa v Ljubljani vsak teden še vsaj dodaten dan ali dva. Kot vodja ambulante mora namreč skrbeti za nemalo birokracije in za zagotavljanje donatorskih sredstev. Ker ne more spregledati številnih krivic, ki se dogajajo obiskovalcem ambulante, Doplihar pacientom pogosto priskrbi še kaj več kot zdravstveno oskrbo. »Sem v stalnem sporu z invalidsko komisijo, ker mnogi, ki prihajajo k nam, imajo pravico do invalidske pokojnine. Tako smo več kot dvesto ljudem uspeli priskrbeti pokojnine oziroma nadomestila in jim omogočili boljše življenje,« pove z zadovoljstvom. S prostovoljstvom pomaga sam sebi Ur, ki jih je namenil prostovoljstvu, Doplihar ne šteje. »To ni pomembno. Važno je, da opraviš svoje delo, delo pa je opravljeno takrat, ko uspeš nekomu pomagati,« pravi. Prostovoljstvo mu je v veliko zadovoljstvo, izpopolnjuje njegovo življenje, predvsem pa, kot je prepričan, s prosto-voljstvom izjemno pomaga prav sam sebi: »Ko nekomu pomagam, pravzaprav delam zase, sebi pomagam. Dostikrat, ko me boli križ, ko me bolijo noge, ko ne morem hoditi, a vem, da moram v ambulanto, se že nekako zvalim s postelje. Ko sem enkrat iz postelje, je vse lažje, bolečine takoj minejo.« Zagotovo dobra popotnica za osebe v tretjem življenjskem obdobju, ne pozablja pa Doplihar niti na mladostnike. »Po eni strani je prostovoljstvo zagotovo lahko dobra priprava na na primer zakonsko življenje, ker nas nauči vzpostavljati medosebne odnose, po drugi plati pa bistveno oplemeniti človeka in če hočemo lepo živeti, moramo biti plemeniti drug do drugega, drug drugemu pomagati,« poudarja. Spregledati ne smemo niti simbolike. Sogovorniku je bilo prostovoljstvo očitno položeno že v zibelko. Ime Aleksander namreč označuje osebo, ki rada pomaga ljudem. Libijcem je lahko danes, ker niso spoznali Aleksandra Dopliharja, zagotovo žal, da ga niso želeli sprejeti medse. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA NOVI TEDNIK V LETU 2011 Preživeli smo dan Medtem ko pri reportažah lovimo zanimive ljudi, vam predstavljamo njihove poglede na dogodke in zanimive zgodbe, je pri občasni rubriki Preživeli smo dan reportažno dogajanje nekoliko bolj osebno. Vživimo se v osebo in vam povsem iz lastnega zornega kota pričaramo vzdušje delavcev, ki čakajo na »odpis«, zaznamo človeško noto v socialni oskrbovalki, najdemo podton v veseljaškem cirkusu, ki je lahko tudi umetnost, vas zvabimo v podzemlje Celja, odstremo viden svet slepega in prenesemo na časopisne strani filmski vonj po klapah ter se vprašamo, kam nas pelje ta svet in se, posebej za vas, odpeljemo tudi v prestolnico med protestnike ali preživimo dan s tistimi, ki jim je delo »usojeno« tudi med prazniki. V velenjskem samskem domu smo klepetali z delavci, ki so čakali na razplet Vegradove drame. Na Golteh smo se družili z zaposlenimi, s smučarji ter si ogledovali, kako je napredovala gradnja novega hotela. Dan smo preživeli tam, kjer ga običajni smrtniki nikoli ne - seveda dokler smo živi. Na oddelku patologije celjske bolnišnice smo razkrivali, kaj se zgodi, ko se naše življenje konča. Med člani Sožitja smo na plesnih vajah spoznavali starše in njihove otroke, ki imajo Downov sindrom. S socialno oskrbovalko na domu Dragico Turk, ki v osrčju Kozjanskega pomaga ljudem, smo spoznavali kako je ljudem, ki ne morejo več povsem poskrbeti zase. O svojih vsakodnevnih vtisih nam je Turkova povedala: »Biti moraš dober poslušalec, znati moraš odreagirati, biti iznajdljiv in celo dober šofer.« Podali smo se tudi čisto pod nebo in si ogledali svet, kot ga vidijo balonarji. Odpravili smo se v cirkus in se spraševali, kdo so ljudje, ki potujejo iz mesta v mesto ter prodajajo iluzijo nemogočega. Pod cevmi kanalizacije smo odkrivali, kako počiva Rimljan in se spraševali: »Celjani, ali vsaj slutite veličino Celeie?« Tudi med >mahače< smo se odpravili in ugotovili, da ribe iz Savinje niso preveč naivne, saj se kar spretno izmikajo umetnim muham. Nebeško je bilo v Peklu do raja. Okušali smo kraj, kjer se cedi čokolada in s stropa rastejo špageti. Julija smo preživeli dan s človekom, ki razbija predsodke o slepoti, dan začne običajno s partijo igre človek, ne jezi se. Sebastjan Kamenik iz Letuša je slep, a vendar vidi. Vidi stvari, ki so nam, videčim, samoumevne. Pokukali smo v zakulisje ob snemanju novega slovenskega celovečernega filma Srečen za umret. In smo ugotovili, da se dan začne že prejšnji večer. Povprečen snemalni dan je namreč dolg približno deset do dvanajst ur, v tem času posnamejo približno uro snemalnega materiala, iz katerega potem nastane od štiri do šest minut filma. Med decembrskimi prazniki smo poklepetali z zaposlenimi na urgenci celjske bolnišnice. Predstojnik oddelka prim. Božidar Buhanec, dr. med., specialist kirurg, ki ima za sabo že nekaj delovnih novoletnih praznikov nam je povedal, da je včasih prav okoli polnoči kakšna minuta ali ura, ko ni prav nikogar. Spomine na to, kakšen je bil božič nekoč, pa smo obujali z varovanci Doma upokojencev Šentjur. Z delovno terapevtko Franjo Ubiparipović smo poklepetali o vlogi terapije danes. In tudi v prestolnico smo se odpravili ter preživeli dan s protestniki gibanja 150 ter se ob tem vprašali, ali gre za upor zaradi upora ali morda za resno vizijo novega sveta. BPT INFORMACIJE Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. Življenje si bo lahko pocenil z našo kartico ugodnih nakupov. NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJSEOB PETKIH - ZGOODBE S CELJSKEGA Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika. 1 PODATKI O PREJEMNIKU NAROČNIKU 1 DME DN PRDDMEK: ULDCA: KRAJ: KONTAKTNI TELEFON/GSM: = NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. PODATKI O PLAČNIKU I NAROCILNICA DME DN PRDDMEK: ULDCA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Plačano obdobje: od : do PODPDS: ' NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 eUr, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRDLOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Živite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, \ù jih lahlOddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo opravlja oralnokirurške posege in posege velike maksi-lofacialne kirurgije in ima svoja strokovna pravila o nujnosti. Med kirurške nujnosti spadajo krvavitve, obsežne otekline in abscesi ter poškodbe. Vsi ostali posegi, ki se po teh kriterijih ne morejo opredeliti kot nujni, se naročajo, trenutna čakalna doba za takšne posege v naši bolnišnici pa je šest mesecev. Poleg oralnokirurških posegov na oddelku mnogokrat opravimo še posege, ki sicer sodijo v zobozdravniško obravnavo. To so ekstrakcije zob, predvsem težke ekstrakcije, ki so prav tako vezane na čakalno dobo. Ob tem bi radi poudarili še to, šoku sem klicala svojega Han-zija in mu povedala, kaj se je pripetilo. »A si prepričana, da ga nisi pustila kje drugje?« je vprašal še on. Saprabolt! Pa kaj vsi danes dvomijo v mojo prištevnost? Ponudil se je, da pride pome, ampak sem ga zavrnila, da bom rešila sama. Tako sem korakala gor in dol po parkirišču, čakajoča na policiste. Da bi preusmerila misli, sem obnavljala, katere malenkosti sem že kupila in kaj mi še manjka. »Še po šampon moram!« sem momljala - ko sem zagledala, da v roki držim vrečko iz drogerije. In tedaj se mi je odvrtel film! Herminca, oslica kronana! Spomnila sem se, da sem že speljevala s parkirišča, ko sem se domislila, da sem pozabila na šampon. Avto sem tako prestavila na drugo parkirno mesto in skočila nazaj v trgovino. Ko sem se vrnila, sem avtomatično odšla tja, kjer me je čakal prvič _ Sledil je klic na policijo in seveda opravičilo. Fantje so bili resnično prijazni. Kako me je bilo sram doma, ne morem povedati. In me je bilo še dolgo, dokler nisem na svojem priljubljenem socialnem omrežju prebrala, da je tudi neka prijateljica pol ure iskala avto v nakupovalnem središču. Če je klicala policijo, ne vem. Vsekakor pa verjetno nima tako dobrega opravičila kot jaz. Lahko namreč z argumenti iz prakse trdim, da je za vse kriva - barva za lase! Vsi hrepenimo po dovršenosti in popolnosti Dr. Mira Omerzel - Mirit je etnologinja, muzikologinja, varuhinja prvobitnega ljudskega izročila, duhovna učiteljica in zdravilka z zvokom * S i K Vam je všeč tokratna petkova humoreska Mateje Reba z naslovom Prednovoletna štorija? Svoje mnenje nam zaupajte na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si da smo ena redkih maksilofa-cialnih ambulant, ki prve preglede opravlja takoj. Pacient, ki ste ga navedli, je v ambulanto oddelka za maksi-lofacialno in oralno kirurgijo naše bolnišnice prišel z napotnico, na kateri je bila označena stopnja nujnosti številka 3, kar pomeni redno obravnavo. Veljavnost napotnice je 12 mesecev in ne en dan. Pacientov zob ni bil delno izdrt, ampak trepaniran, kar pomeni, da je bil za olajšanje bolečine kronski del zoba prevrtan. S tem je bila pacientu dana prva zoboz-dravniška pomoč v takšnih primerih. Pacient je bil v ambulanti našega oddelka pregledan in naročen na ekstrakcijo oziroma odstranitev zoba in ne na operativni poseg. Glede na definicijo kirurške nujnosti nujne obravnave ni potreboval. Do nerazumevanja je prišlo, ker je kolega napotni zobozdravnik, ki bi zob lahko ekstrahiral tudi sam, ročno na napotnico pripisal še pripis »nujno - bolečina« in s tem pacienta, ki ni ustrezal nujni stopnji obravnave, zavedel. S tem se žal pogosto srečujemo, ko zaradi takšnih pripisov prihaja do razburjenja bolnikov in izsiljevanja nujnosti, čeprav ta ne obstaja<.« BRANE JERANKO Že kot najstnica je spoznala dragocenost starodavnih vedenj, ki ji jih je prva posredovala stara mama med zelišči na celjskem Golovcu. Potem je začela iskati in raziskovati svet, ki ji je po štiridesetih letih predanega dela razkril še veliko več, kot je kdaj pričakovala. Že dvanajsto leto se hrani s kozmično energijo, ne da bi pojedla karkoli, čemur bi večina ljudi rekla hrana. Svoje duhovno ime Mirit ste dobili na enem svojih potovanj, ko vsako leto namesto dopusta obiščete modrece različnih starih kultur. Dobila sem ga kot odmev preteklosti v trenutku, ko sem se na nekem potovanju srečala sama s seboj. Pretreslo me je in danes ga čutim kot svoj prvobitni zvočni zapis. Veliko bolj kot Miro ali Mirico, kot so me klicali včasih. V polnosti sem se ga zavedla takrat, ko sem nehala uživati običajno hrano. Dvanajsto leto teče od takrat. Bila sem vodena in ne da bi vedela, zakaj, sem se vedno znašla na mestih, kjer sem morala biti. Takrat na primer v Himalaji. Običajni ljudje si težko predstavljamo, da nekdo že toliko let živi praktično od zraka. Vse, kar obstaja, je pravzaprav zvočna, frekvenčna, energijska vibracija. Bolj kot se nam širi zavest, vedno manj običajne hrane potrebujemo. Vedno bolj se napajamo iz te t. i. kozmične juhice. Majhni otroci so na primer še sposobni zajemati s tega polja prvobitne življenjske energije. Kar dolgo se otepajo mesa, škroba in podobnega, kar nam v bistvu »paca« telo. Ampak sploh ni pomembno, da ne jem. Važno je tisto, kar se je ob tem zgodilo. Počasi sem začela zaznavati neslišno, čutiti energije tistega, česar se ne da otipati. Vidim, kaj se dogaja, in slišim, kar je treba slišati. Vse tisto, kar moje oči in ušesa sicer ne bi zmogli zaznati. Do ljudskih pesmi imamo vsaj načelom vsi nekakšen pietetni odnos. Vi ste zelo kmalu dojeli, da so še veliko več kot to. Že pri šestnajstih letih so mi bili vsaka bilka, vsaka barva, vsak zvok iz naše dediščine silno pomembni. Kasneje sem ugotovila, da je zadaj še veliko več kot samo harmonija in besede, čeprav tudi to nagovarja nadzavedno. V teh starih pesmih, melodijah, na-pevih in plesih je sporočilo iz večnosti. Iz časa pred našim Velikokrat se nam dogaja, da uporabljamo glasbo kot zvočno kuliso. Po nekaj urah se enostavno počutimo slabo, ne da bi vedeli, zakaj. Glasba ni bila nikoli kulisa. Nikoli stvar zabave. Bila je izjemno orodje za samourejanje, zdravljenje in osebno rast. Zvočna koda, ki deluje kot zdravilo in ureja svet. Sicer pa še nasvet: bodite pazljivi, kaj in koliko poslušate. Če vam karkoli ne prija, enostavno ugasnite radio. V Celju sem preživljala počitnice. Stara mama je bila moj najpomembnejši stik z naravo. Pri meni še danes visijo celi šopki zeli in rož, ki se razdišijo, ko se zrak v sobi segreje. Stara mama je bila poleg staršev eden najpomembnejših ljudi, ki so me oblikovali. Koledarček za dušo in telo Zvočne kopeli z gongom in tibetanskimi posodami: Bojan Križanec in Tjaša Cepuš, Top Fit Celje, sobota 28. januar ob 18. uri. Špela Cvetko Penič, Zlati tempelj, Gosposka 2, nedelja 8. januar ob 19. uri Center Čez mavrico, Ekofejst Galicija, sobota 14. januar Od 12. do 15. ure: Spoznavanje najstarejše filozofije, psihologije, religije in medicine - šolanje šamanizma. Predava: Maria Ana Kolman Od 16. do 17. ure: Super učenje - predstavitev sistema učenja, ki skrajša čas učenja do 70 odstotkov. Predstavlja: Katja Kralj (brezplačno) Od 17. do 18. ure: Zdravilna skupinska meditacija. Izvaja: Marinka Mikelj Od 18. do 19. ure: Zvočna kopel z gongi in tibetanskimi skledami. Izvaja: Bojan Križanec. Več informacij o udeležbi, prijavah in ostalem na www.cezmavrico.si. štetjem. Tisočletja nagovarja rodove z nadčutnim in tako odpira možnost za širjenje zavesti. Danes je pačenje tega izročila tako intenzivno, da me boli srce. Trutamora slo-venica obstaja 35 let, skupina Vedun 12. Izdali smo približno šestnajst različnih plošč. Če bi vedela, kaj bodo sodobne skupine naredile iz tega, bi posnetke zakopala, kolikor bi se Božanska prana ali koz-mična energija, s katero se hrani tudi Mirit, je izpričana v mnogih kulturah in religijah. To ni način, s katerim bi lahko reševali problem lakote v svetu, ker mora biti človek, ki se za to odloči, na zelo visoki duhovni ravni in široke zavesti. Naša sogovornica sicer pije vodo, to pa je od običajne hrane tudi vse. Pranojedka je že dvanjsto leto. dalo globoko. O sporočilnosti in nadčasovnosti se nihče več ne sprašuje. Sama pa se vedno bolj zavedam, da je to, kar se je prebilo do današnjega časa, tako popolno, tako globoko in subtilno, da bi moralo ostati Mira Omerzel - Mirit je ženska s posebno energijo, ki nas je tokrat opozorila, da prav vse okrog nas vpliva na naše počutje. Tudi zvok, ki ga največkrat nekritično uporabljamo zgolj zato, da utišamo moteče misli. Kot ena redkih nas je v novo leto pospremila z odločno trditvijo, da krize ni. Je samo čas, ki od nas zahteva spremembe, prevrednotenje vrednot in dokončno spoznanje, kaj je v življenju res pomembno. Dr. Miro Omerzel - Mirit poznamo tudi iz številnih oddaj nacionalne televizije Slovenska ljudska glasbila in godci. Trenutno pod njenim peresom nastaja serija devetih knjig o kozmični telepatiji. Glasbo smo degradirali na raven brezmiselne zvočne kulise. Naši predniki pa so še vedeli, da je glasba okno v dušo, ki jo zvok lahko tudi pozdravi. (Foto: SHERPA) Terapevtski zvok je za vsakogar drugačen. Bodite pazljivi, kaj poslušate. Sami morate zaznati, kaj se vas dotakne. Takrat nastopi druga faza. Odpiranje in očiščevanje globokih bolečin. To je faza, ko bi najraje pobegnili. Pa vam priporočam, da ne. Ostanite na bojnem polju! Takrat se delo šele začne. V podzavest potisnjen rušilni val lahko naredi izjemno škodo tudi fizično. Terapija je zelo pomembna. Mi se na koncertu samo posodimo, smo medij, pustimo, da zdravilna energija teče. Temu so naši davni predniki rekli tok kozmične kače. sveto in nedotakljivo. Upam, da se bo tehtnica spet prevesila nazaj in bomo znali spet ceniti to svoje bogastvo, to, kar smo. Da se bomo nehali iskati v nekem turbo, šov, šank folk, rok svetu. Na to ste postali še posebej pozorni ob vzgoji sina Tineta. Že ko je bil čisto majhen, je vedno vprašal, kdaj bomo imeli vaje. Kot da je on samoumeven del ansambla. Že pri dveh Poskusite nekaj novega za trideset dni Ideja je zelo preprosta in za začetek leta, ko smo še polni elana novoletnih zaobljub, silno pripravna. Zakaj slednje običajno propadejo? Ker je zaobljuba »nikoli več ne bom jedel sladkorja« pač hudo stresna in praktično neizvedljiva. Če pa se nečesa lotite za trideset dni, je stvar obvladljiva. In to je ravno dovolj časa, da človek navado pridobi ali se razvade znebi. Matt Cutts, ki je na to temo na spletu celo predaval, je iz svojih izkušenj ugotovil, da je čas na ta način postal bistveno bolj dragocen. Se sicer tudi vam dogaja, da dnevi kar letijo mimo, načrti in želje pa ostajajo iz leta v leto neizpolnjeni? In ker se je za trideset dni lotil najbolj nenavadnih reči, je iz računalniškega »piflarja« postal nekdo, ki vsak dan kolesari v službo, nekdo, ki je osvojil najvišjo goro Afrike in celo napisal knjigo. Če namreč trideset dni zaporedoma vsak dan napišete 1500 besed, imate ob koncu meseca obseg knjige. Zelo verjetno bo zanič, ampak lahko se boste pohvalili, da ste pisatelj. Skrivnost je v tem, da si izberete majhne in obvladljive cilje. Naslednjih trideset dni bo minilo v vsakem primeru, zakaj torej ne bi dali priložnosti nečemu, kar ste si vedno želeli? Pri dvanajstih letih je začela v glasbeni šoli igrati klasično kitaro. »Vedno so me navduševali pristni, prefinjeni, akustični inštrumenti. Nikoli nisem bila v disku in nikoli nisem izgubljala energije z uporništvom v dobi odraščanja. Zelo zgodaj sem začela iskati pomen zvoka, barvitosti, kvalitete, energije tona in vseh spregledanih parametrov glasbe. V vseh letih raziskovanja se je pri nas doma - hiša je skoraj kot muzej - nabralo več kot dvesto različnih ljudskih glasbil. Večine ljudje že dolgo ne poznajo več.« letih je vzel prvi inštrument in po cele ure improviziral na stopnicah. Z njim smo veliko prepevali slovenske ljudske otroške pesmi. Še posebej, ko sem videla, da v vrtcu poslušajo narodnozabavno glasbo. Čisto brez premisleka jo še danes propagirajo kot ljudsko. Kar je velika laž. Z njo samo »mažemo« lastno identiteto. Slovenija je kot nogometna žoga. Sestavljena iz mnogih delčkov povsem različnih Iz globalne luknje Spoznanje razsvetljenega 40-letnika: Zgodile se vam bodo slabe stvari. So del življenja. Doživeli boste veliko vzponov in še več padcev. Ljudje izgubljajo službe, se ločujejo, zbolijo, doživljajo neuspehe. Slabe stvari vas ne bodo ubile, se boste pa veliko naučili od njih. Če si boste le dovolili. identitet. Prekmurec in Primorec sta zelo različna, pri čemer tisto o ljubljanskih srajcah in štajerskih gatah tudi poznate. To bi morali spoštovati in negovati. Ne pa da vse skupaj zbanaliziramo na plehek modni vzorec nekaj dolenjskih in gorenjskih ritmov. To, kar danes pojmujemo kot glasbo, bi naši predniki večinoma zavrgli. Premalo je domišljeno in sporočilno, preveč izpraznjeno, brez obrednega smisla in namena. Zgolj preganjati tišino in zabavati na prvo žogo je premalo. Kako ste pravzaprav ugotovili, da ima glasba terapevtski učinek? Ko smo v skupini vadili, sem začela zaznavati, kako določene pesmi, določeni melodični vzorci delujejo name in tudi na vse ostale. Na vse enako. Takrat sem začela raziskovati bistvo zvoka. In se začela zavedati, da se pravzaprav obnašamo silno neodgovorno. Da se sploh ne zavedamo, kako so te brezčasne stvari narejene, kako delujejo in kako še danes učinkujejo. Nekdaj so morali biti glasbeniki tudi svečeniki in obratno. Raziskovanje tujih kultur me je pripeljalo do tega, kar smo sami že davno izgubili. Morda med prvimi na tem planetu. Večkrat se šalim, da bi morala biti ta glasba na recept. Učinkuje, ker smo vanjo to je v nasprotju z duhovnim zakonom številka ena. To so sočutje, toleranca, ljubeznivost. Vse, kar je zgolj ustvarjanje nekega fonda materialnega, razpada. Zato razpadajo podjetja, razpadli bodo znanost, šolstvo, kultura, kot jih poznamo. Ponovno se bomo vračali k prvobitnim koreninam in smislu ter namenu življenju. Vsak človek je namreč vrhunsko, popolno bitje, ki pa to ne more biti, dokler v sebi ne odkrije brezmejnega sočutja in brezpogojne ljubezni. Globoko v sebi vsak hrepeni po popolnosti in dovršenosti. Iščemo ju na različne načine. Tudi v glasbi, tudi v stari tradiciji. Ni pomembno, kaj počneš, pomembno je, kako to počneš. Pa ne potrebujemo najprej tišine, da se lahko odpremo zdravilnemu zvoku? Obratno gre. Urejajoči zvok vodi v tišino. Ta zvok doseže, da naš um končno utihne in se neha zatikati ob tisoč in eno zaskrbljeno misel. Ko nam to uspe, se odpre pravljični svet čudes, v katerem življenje šele dobi pravo vrednost. Ko pridemo po tej poti do globokih trenutkov tišine, končno slišimo sebe. Pred tem pa - na to so opozarjale vse stare kulture - je vse, kar razmišljamo, le delno res, le delno prav. Vse, kar zaznavamo, občutimo, celo obsojamo, presojamo in kritiziramo, je neresnica, ki nam dela škodo. Kar so nam želeli naši davni predniki sporočiti tudi z zvokom, je, da naj najdemo spet pot nazaj do svojega lastnega miru. Ta pa je srž, bit vsakršnega blagostanja, miru in zdravja. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA vložili energetsko, terapevtsko delovanje. Ni se nam zgodilo samo enkrat, da smo se po končanem koncertu vrnili na oder, da bi pospravili inštrumente, ko je cela dvorana v tišini še kar sedela. Veseli me, da je med našimi poslušalci vedno ogromno mladih. Svet se v tem prelomnem času deli na dve skupini. Ena sledi trendu, modi, ne razmišlja preveč, če sploh. Na drugi strani so tisti, ki vedno bolj iščejo svoje korenine. Pijejo z očmi, ušesi, s celim telesom, z vso svojo zavestjo. Je to iskanje identitete povezano tudi z vsesplošnim malodušnim stanjem duha? Vsekakor. Čeprav to kar naprej poslušamo, naj povem, da krize ni. Sploh nobene. Smo pa v času izjemnega spreminjanja. To so predvideli tudi ljudje široke zavesti v davni preteklosti. Kot sem že rekla, ena skupina ljudi stoji na mestu, ničesar ne poskuša napraviti zase, ne poskuša razviti samega sebe in ne poskuša videti, kaj dela narobe. Druga pa z veliko žlico zajema v svojem duhovnem razvoju iz novih vrednost, ki so stare kot svet. Smo v imenitni centrifugi, ki bo »zmetala« pleve od semen. Vse tisto, kar ni dobro, vse, kar je zgolj prido-bitniško, kar poskuša jemati, da bi nekdo pač imel več, vse Bela kot mleko, rdeča kot kri Alessandro D'Avenia Knjiga nas skozi oči šestnajstletnika in njegovih bližnjih sooči s temeljnimi življenjskimi vprašanji. Kaj je ljubezen, kaj smisel življenja, kako se soočiti s trpljenjem, kako hoditi ob boku bolezni in kako sprejeti smrt. Ob tem postavi na posebno mesto družino, prijatelje in vzgojo. Temeljni kamni, brez katerih je težko postaviti streho za odrasla leta. Šestnajstletni Leo bi lahko bil katerikoli najstnik naše družbe. Je zaljubljen, ne more si predstavljati življenja brez računalnika, obožuje nogomet in ameriškega klovna hitre prehrane. Njegov moped brez zavor je še vedno izvrstno prevozno sredstvo, šola in starši pa mu gredo zdravo na živce. Potem se usodno zaljubi v Beatrice, za katero je pripravljen iti na konec sveta. Ko njegova leto dni starejša izvoljenka zboli za levkemijo, se mu sesuje svet. A vseeno najde pogum, ki ga privede do globokih življenjskih spoznanj. Ta pa ostajajo ista tako za mlade in odrasle. In kot pravi eno najbolj pomembnih spoznanj te knjige - ni največja katastrofa življenja iskati in ne najti. Največja je sploh ne iskati _ 22 IHBàdio, ki ga berete NOVI TEDNIK tedenski spored radia celje SOBOTA, 7. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 8. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - dr. Mira Omer-zel - Mirit, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Kranj) PONEDELJEK, 9. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - dr. Mira Omerzel - Mirit, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) TOREK, 10. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 11. januar Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Zinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) ČETRTEK, 12. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox) PETEK, 13. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox) Tudi z zvokom je mogoče zdraviti dušo Dr. Mira Omerzel - Mirit je etnologinja in muzikologinja, ki smo jo še kot otroci gledali v TV-oddajah. Gospa z dolgimi ravnimi lasmi je igrala na različna ljudska glasbila in generacije opozarjala na to, kako dragocena je naša dediščina. Zdaj nas uči, da je še veliko več. Zenska mnogih talentov nas vodi skozi magičnost zdravilnih zvokov, za katere ni treba iti na drug konec sveta. Tja je šla sama, da je v drobcih znova sestavila našo izgubljeno identiteto. Zdravilka z zvokom pravi, da se s tem ne gre šaliti. Če nas zvok zdravi, nas lahko tudi kvari. Spregovorila bo tudi o tem, kako že 12. leto živi brez kakršne koli običajne hrane. Preko družine in otroštva pa je Omerzelova tudi zelo povezana s Celjem. To nedeljo dopoldne jo bo pred mikrofon Radia Celje povabila Saška T. Ocvirk. Foto: GrupA Špela Ožir (levo) in Anja Deučman Nova moč z Anjo in Špelo Gotovo ste ju že imeli priložnost spoznati, saj sta dekleti v uredništvu že polno zagrabili za delo. Anja Deučman se je celih šest let kalila v redakciji Štajerskega vala in morda tudi za to mnogi kar naprej pozabljajo, da ni več Šmarčanka, ampak že lep čas priseljena Šen-tjurčanka. Sicer pa ji je bila kariera novinarke skoraj položena v zibelko. Za zgovorno deklico, ki je vedno znala tudi dobro pisati, so vsi po vrsti govorili, da bi bila dobra novinarka. In ko je bil čas za to, jih je poslušala ter hitro ugotovila, da so imeli prav. Špela Ožir pa je v novinarstvo zašla bolj slučajno, a se z nekaj izkušnjami pri spletnih medijih že prav tako izvrstno ujela. Pravzaprav glagol »zašla« s Špelo ne gre najbolj skupaj. Konec koncev je diplomirana geo-grafinja in če kaj, se spozna na zemljevide. Zato prosti čas pogosto preživlja tudi kot vodnica na raznih izletih doma in po svetu. V redakciji je Špela prevzela področje občin Spodnje Savinjske doline, Anja pa se podaja na področji zdravstva in črne kronike. StO Foto: GrupA 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. WITHOUT YOU - GUETTA DAVID FT. USHER (4) 2 HOLDIN ON - ROONEY (5) 3. WHAT A WONDERFUL WORLD - DEAN SAUNDERS FEAT. YES-R (3 4. ASS BACK HOME - GYM CLASS HEROES FT. NEON HITCH (2) 5. PARADISE - COLDPLAY (4) 6. READ ALL ABOUT IT - PROFESSOR GREEN FEAT. EMELI SANDE (6) 7. THIS IS THE DAY - MANIC STREET PREACHERS (1) 8. BRIDGE OF LIGHT - PINK (3) 9. WISHING ON A STAR - THE X FACTOR FINALISTS 2011 (2) 10. CANNONBALL - LITTLE MIX (1) DOMAČA LESTVICA 1. BI ŠLA NAPREJ - MANOUCHE (5) 2. KJE JE ZDAJ DEKLE, KI JE SANJALO STOJE - SONS (5) 3. ZLATA RIBICA - ZMELKOOW (6) 4. TA ČAS - MAJA KEUC (2) 5. NE NAJDEM VEČ BESED -DASHA (4) 6. KERUBIN - AMFIBIA (1) 7. KJER JE SONCE DOMA - LEILA (4) 8. FBS (FAFING BROTHER SYSTEM) - KLEMEN KLEMEN (3) 9. MESTO DUHOV - BOJLER (1) 10. KAVBOJKE - KATARINA MALA (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO THE ONE THAT GOT AWAY - KATY PERRY FEAT. B. O. B I LIKE IT LIKE THAT - HOT CHELLE RAE FT. NEW BOYZ PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO POGLEJ - NEOMI LEPA DEKLETA LJUBIJO BARABE - ANDREJ ŠIFRER IN JAN PLESTENJAK Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 CELJSKIH 5 PLUS 1. SPEV ZA GODCA - SPEV (3) 2. SNEŽNA KEPA - DONAČKA (4) 3. LJUBEZEN IN PESEM - SPEV (5) 4. PO VSEJ SLOVENIJI HARMONIKA ZVENI - DRUŽINSKI TRIO POGLADIČ (2) 5. PREPROGA BOŽIČNEGA DNE - GOLTE (1) PREDLOG ZA LESTVICO TAKŠNI SMO - VIKEND SLOVENSKIH 5 PLUS 1. NAŠLA SVA POT - NATALIJA VERNBOTEN & ŠTAJERSKIH 7 (4) 2. NAJLEPŠI CVET MOJE ULICE - IGOR IN ZLATI ZVOKI & ALFI NIPIČ (6) 3. TA BELI SNEG - ANS. ŠTRK (3) 4. V BOŽIČNEM VEČERU - ANS. BITENC (2) 5. MUZIKA ALI JAZ - ANS. STANKO PETRIČ (1) PREDLOG ZA LESTVICO ZIMSKE RADOSTI - MLADI GODCI Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. INFORMACIJE ... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radia Celje... PRAZNOVANJE, ZIMA IN _ Vsega preveč? Ne le hrane, tudi pijače? Klasično zdravilo za vse, ki jih ob pitju premaga želja in ne žeja, je nekaj kislega. Sarme so zato skoraj tradicionalno na mizah prvi dan novega leta, da si opomoremo od vsega dobrega, s čimer smo pretiravali. Za pripravo smo v oddaji Kuhajmo skupaj ponudili dve različici, v vsakem primeru pa je končni rezultat enak - odlična hrana. Zraven seveda postrežemo kuhan krompir v kosih, ki ga za kakšno kalorijo in pregreho prelijemo z malo masti in ocvirki. Dober tek, tokrat ob hrani, ki zagotovo prežene vse mucke, mačke in tigre! SARMA Sestavine: * 1 glava kislega zelja * 500 g mletega mesa * 1 dl riža * 1 čebula * 2 stroka česna * 1 jajce * šopek peteršilja * 100 g prekajene slanine * 300 g naribanega zelja * malo olja, 2 žlici ostre moke, sladka paprika, sol, poper, lovorov list Priprava: Zeljni glavi previdno odstranjujemo liste in pazimo, da jih ne raztrgamo. Najbolj enostavno je, da zare-žemo krožno okrog kocena in ga odstranimo ter prihranimo. Trši del zeljnega lista odrežemo. Za nadev drobno nasekljamo čebulo in česen. Najprej na malo olja prepražimo čebulo, dodamo česen in ko zadiši, odstavimo z ognja. Riž operemo, ga damo kuhati in ko zavre, zmanjšamo ogenj in kuhamo pet minut. Odce-dimo ga in v posodi zmešamo z mesom, s prepraženo čebulo in česnom, z drobno sesekljanim peteršiljem in jajcem ter solimo in popramo. Zmes porazdelimo po zeljnih listih, ki jih tesno zvijemo, da se med kuho ne razprejo. Za vsak primer jih lahko spnemo z zobotrebcem. V posodo za kuhanje na dno potresemo malo naribanega zelja. Po njem v krogu naložimo sarme, na sredino pa damo kocen, ki »skrbi«, da sarme nimajo preveč prostora. Po vrhu potresemo na rezine narezano slanino (lahko jo nadomestimo s prekajeno vratovino ali z rebrci). Če imamo še vedno dovolj sarm, postopek ponovimo. Po vrhu zalijemo s prevreto mešanico, ki jo pripravimo tako, da na žlici olja na hitro popražimo moko, ji dodamo sladko papriko in zalijemo z litrom vode. Dodamo še lovorov list in pokrito na majhnem ognju kuhamo kakšno uro. Malo drugače: Sarme lahko pripravimo tudi v pečici. V tem primeru vzamemo globok pekač in vanj zložimo enako, kot bi vse dali v posodo na štedilniku. Najprej malo naribane-ga zelja (lahko je tudi narezano, če nam je ostalo kaj od zeljne glave in tega ne bomo več potrebovali), nanj naložimo sarme in potresemo s prekajenim mesom ali ga naložimo med sarme. Kocena v tem primeru ne rabimo, pa tudi sarme zložimo le v eno plast. Zalijemo s toliko tekočine, da so sarme lepo pokrite, in segrejemo pečico na 150°C. Tako jih »pečemo« uro in pol, vmes pa pogledamo le toliko, da po potrebi dolijemo tekočino, ki izpari. Potem zvišamo temperaturo na 170°C in pustimo za pol ure, da tekočina izpari. Možna je seveda tudi kombinirana priprava, če imamo primerno posodo (brez plastičnih ročajev in iz materiala, odpornega na visoke temperature). V tem primeru sarme najprej pokuhamo skoraj do konca na štedilniku in jih na koncu (ali pred postrežbo) samo zapečemo v pečici. NL Ke Izliva Vy ni k reiťfiin ., l i'Hs: ()5goi7sHy t. [11J11 : gost 11 II 11. pri k [ )1 ai ^ t-a. iif I _ wvw.gos t il 11 a-|j ri koiu) kl 1 si Stopce 31,3231 Gfobelrojel.; 03/ 74Í66 E-fnJil: gosti lna @9h3c.si .h AHACU _^ •P«tfakulinitiina ponudba • 5«zojiska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine RESrA\ÎRACfJA ETRK ern« d.D.«., BukgfMah lODO CtljE 0!5|g,ViiL£3,s: PON PET: oO 5'3D (Jo 22:30 SOB: od S:no do 23:00 NEO: D d 9:00 (Jo 2^00 Dnevne malica SaiiDtrta in nedeljsha kosiJa JedF po naročilu - a la cartÈ Posebna ponudba Piuerija, srasčice in bar Prostor za raključene družbe VeFiko parkirišče T: 03 /,828.0£li[[e: (Í3ll630'5ri KROGLICE Z REDKVICO Sestavine: * šopek bazilike * 4 žlice čvrstega jogurta * 400 g skute * 10 redkvic * sol, poper Priprava: Baziliko operemo in jo nasekljamo zelo na drobno. Pomešamo jo z jogurtom in s skuto ter začinimo s soljo in poprom. Redkvice operemo in jih narežemo zelo na drobno. Skutino zmes oblikujemo v majhne, za oreh velike kroglice, ki jih povaljamo po narezanih redkvicah. Redkvico lahko zamenjamo z zdrobljenimi slanimi krekerji ali drobno narezanimi kumaricami. DATLJIV OVOJU Sestavine: *20 datljev * 10 rezin pancete Priprava: Datlje prerežemo po dolžini in odstranimo koščice. Tudi rezine pancete prerežemo na pol po dolžini in s temi trakci ovijemo vsak datelj. Po želji lahko panceto kar »zavežemo« okrog datlja, da med peko ne zdrsne dol. Datlje s panceto na hitro popečemo v ponvi z zelo malo olja in jih nato nabodemo na zobotrebce in dodamo na krožnik. NL Gostilna Sa bec IVlelita Puânik s.p, ivenca 18 3212 Vojnik T: 041 998 660 e-mai(: melita.pu@gm3il.c0rm V ec^ eTmalt: lesi a a c ij a @ etra .s ^ " Bohorč - ^ DOM^ KUHKK MAIKE, MZZE, KOSllA, AlA CAW), CETBtâNqi Spf^tmmm naroťito a v^je Mključcnt družb« Bohorf Msijan t.|ft., DuSana ((vedro 3S30 Šentjur pri Cellu Tel.i ++386 (0)3 7« 14 30, Mobile; ++306 (0)41 666 INFORMACIJE Dom je ponavadi oaza miru, kjer se počutimo varno. A kaj hitro se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč. Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljati, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iščemo pomoč, pri čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno. Zavedamo se, da so takšne informacije dobrodošle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri. Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseh, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki še niste bih predstavljeni, pripomogh k še boljši obveščenosti in predstavih svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storiti, je, da pokličete 031 692-860, in sestavih vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste poštah še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici. www.paintfixpro.si. Sernčeva 10-13 3000 Celje (pri poslovni stavbi TUŠ-a) tel 070 754 864 odprava vseh vrst avtomobilsicih prasl< poliranje vozil, varjenje plastike, trajna odprava rje, popravila po toči, odstranjevanje barve in grafitov z avta NaroiUa na zilnwniSňpreyed ici se nahaja v Planetu Tuš v Celju, vam ob nakupu korekdjskih očal vsak delovnik nudi brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih. Ob nakupu enih korekcijskih očal vam druga z enako dioptrijo podarimo. pPEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE NA TRDA ■ Q|N TEKOČA GORIVA ' ^ V ■ CISTERNE ZA KURILNO OLJE (TUDI DVOPLAŠČNE) K ^BOLJERJI ZA OGREVANJE SANITARNE VDC^^^^I pHIDROFORJI -OLJNI JAŠKI ^ ÊAKUMULATORJIgZALOeOVNIKI VODE REZERVOARJI ZA SANITARNO VODO ALÍDEJIV Id ICQ ; gîAZTEZNE POSODE KOB TERMOINSTALACIJE |«|.: 03/749 25 90, gim: 041/630 764, fnc 03 749 K 91 • MolkiifoSkoU ■ - - - - Kolodvonka S, 3230 Šent{ur r.kob-ko«»l|.»i ^ TočUe Cečeve 17 miilej.dejan@siol.net SPLOŠNO GRADBENIŠTVO -visoke,nizke gradnje - izgradnja dvorišč, pločnikov -tlakovanje,strojni izkopi -organizacija Izvedbe stavbnih projektov TRPINCEVA39, 1000UUBLJANA kontakt; Tone mbt; 070 716 707; daas.ogr@gmail.coin lyjiiCí^^iLisiM^iSW^ BORNŠEK ANTON s.p. Novačanova2 Telefon: (03) 427 02 36 3202Ljiibečna Telefax: (03) 427 02 37 GSM: 041 405 963 E-mail: infb@bomsek.com www.bomsekcom beljenje • lakiranje • fasade • podi anton selič s.p. elektroinstalacije in trgovina ulica II. bataljona 16a, 3230 Šentjur tel.: 03 746 21 00, fax: 03 746 21 29 e-mail: info@centerselic.si • PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN • IZOLATORSTVO • STAVBNO KLEPARSTVO • BREZPLAČEN OGLED • TESARSTVO IN SVETOVANJE BRONISLAV ČANŽEKd.o.o. ■r VKitovsrvo. KLEMJUTW Pečovje 19,3220 Store tel.: 03/577-12-31 fax 03/81-00-49 mobitel: 041/639-837 e-poita: bronislav.canzek&t- l.si Fiorata d.ao. ^ PE Vrtnarija TOPU\K Gorica 41,3000 Celje GSM: 041 757 879 * poskrbimo za UREDITEV vaie okolice in poslovnih prostorov; * zasaditev in vzdrževanje; * veleprodaja in maloprodaja okrasnih rastlin in cvetjal S kartico zvestobe do 7% popusta THERM ANA MANUALNA TERAPIJA Izvaja: Dr. A. VERŠININ ortoped revmatolog FITEX d.o.o,,, Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana tel.; 03 /734-57-00,031 566 262; spiet; www.fitex.si; e-pošta: fitex@t-2.NEr NunčičFiancs.p. Dušana Kvedra 38,3230 Šentjur GSM: 041787 935 e-mail: frenk.nuncic@ginail.com "vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin" -ideja - svetovanje -izdelava ponudb - prodaja - montaža -peči -toplotne črpalke -kolektorji -bojierji -kopalniška oprema - sanacije obstojefili sistemov - dimniki ŠIVILJSTVO KRPICi^ Mariborska cesta 86 ' 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek sobota 06:00-19:00 07:00-13:00 - manjša EKSPRESNA popravila -original krajšanjejeansa -oženje oblačil, menjava zadrg.. -popravila usnjenih oblačil nedelja in prazniki ZAPRTO ^ ^ ^ IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRAIMIH NAPEUAVTERSANACUAKORALNIC IHSnUCUE VERHOIÍEI d.o.o. Pnžlnska vas 34/d, Šloie, gsm: 041 682 907 AfiTIAL dxx, 041 826594 • ADAPTACIJE KOPALNIC • VODOVODNE INŠTALACIJE • VSA ZIDARSKA DELA ARTIAL d.o.o.. Arja vas 6a, INFORMACIJE čiščenje in odišavljenje kuhinje in kopalnice Stanovanje je naše vsakodnevno pribežališče, v katerem se radi počutimo prijetno in domače, zato poskrbimo tudi za prostore, v katerih se veliko zadržujemo, da bodo čisti in dišeči. Za čiščenje kuhinje in delovnih površin v njej, desk, na katerih režemo meso, zelenjavo, sadje in kruh, nožev, pomivalnega korita in ploščic na zidu lahko naredimo mešanico iz enakih delov dišeče pelargonije in limone oziroma katerokoli drugo kombinacijo eteričnih olj s protimikrobnim učinkom. V posodo z vodo kanimo potrebno število kapljic mešanice (koncentracija eteričnih olj je lahko taka kot za razpršilce, med 3 in 10 %), nato obrišimo želene površine s krpo ali gobico, namočeno v posodi. Neprijetnih vonjav v kuhinji se znebimo tako, da naredimo razpršilec z mešanico eteričnih olj citrusov in začimbnih rastlin. Izberemo lahko na primer med eteričnimi olji rožmarina, limone, sivke, grenivke, poprove mete, žajblja, pomaranče, nageljnovih žbic itd. V prostor za prašek v pomivalnem stroju lahko prav tako kanemo nekaj kapljic enega izmed eteričnih olj citrusov. Tudi pri ročnem pomivanju posode lahko uporabimo nekaj kapljic eteričnega olja, in sicer v vodi za splakovanje. Kanimo nekaj kapljic eteričnega olja na kos papirja in ga dajmo na dno koša za smeti. Eterična olja uporabimo tudi pri čiščenju koša za smeti. Brez moljev v shrambi Če imamo v jedilni shrambi spravljeno moko, kosmiče ter različne vrste žitaric in žitnih izdelkov, potem verjetno vemo, kaj so žitni molji. Če želimo preprečiti nastanitev moljev v svoji hrani, potem jo lahko zavarujemo z lovorovim listom. Dajmo ga v posode, v katerih shranjujemo živila, čeprav to ne utegne biti dovolj. Bolj uspešni bomo, če kanemo nekaj kapljic eteričnega olja lovora v jedilno shrambo. Če so police narejene iz nelakiranega lesa, pa ga nakapamo neposredno nanje. Pomagamo si lahko tudi s kako podlago. Kot dodatek se priporoča uporaba eteričnega olja cedre. Nad umazanijo v kopalnici Osnovni namen čiščenja kopalnice je odstranitev mikroorganizmov, ki povzročajo obolenja (plesni so dodaten izvor nevarnosti), še posebej, če je v kopalnici tudi straniščna školjka. Raziskave so pokazale, da je zastor/zavesa v kadi/tušu eno najbolj umazanih mest v kopalnici, gojišče najrazličnejših bakterij. Zato ne pozabimo nanj med svojimi čistilnimi akcijami. V kopalnici lahko uporabimo mešanico, ki jo lahko pripravimo iz enakih odmerkov eteričnih olj bora, čajevca, sivke in limone oziroma če želimo mešanico močnejšega vonja, zmešajmo enake odmerke pelargonije, sivke, limone/timi-jana (timol). Mešanica je primerna za izdelavo razpršilcev, tekočin za brisanje in čiščenje. Kanimo jo v sodo bikarbono in z njo očistimo kad, umivalno korito in straniščno školjko. Za osvežitev brisač in odišavljenje kopalnice so primerna vsa eterična olja citrusov, eterična olja evkaliptusov, sivke, poprove mete, palmarose, ci-tronele in limonske trave. Naredimo razpršilec z oljno mešanico, katere vonj nam je všeč, na etiketo napišimo navodila za uporabo in ga hranimo na vidnem mestu, da ga lahko vidi vsakdo, ki vstopi v kopalnico. Kadar čistimo hladilnik ali zamrzovalnik, kanimo v zadnjo vodo za izpiranje nekaj kapljic enega izmed eteričnih olj citrusov. Ta eterična olja so antiseptiki, ki odišavijo in osvežijo prostor. Zdaj je pravi čas za pripravo strojev za vzdrževanje vaše zelenice, kot so kosilnice, kosilni traktorji, motorne kose, škarje ter žage. V ZELENI TEHNIKI CELJE vam vaše stroje pregledajo ter zamenjajo obrabljene in poškodovane dele, nabrusijo in centrirajo nože. Trgovina ZELENE TEHNIKE je dobro založena z rezervnimi deli, tako da lahko sami zamenjate poškodovane dele. Na osnovi dolgoletni izkušenj iz ZELENE TEHNIKE opozarjajo, da je zdaj pravi čas, da se izognete do 3 tedne dolgim čakalnim dobam, ko začne trava rasti. Posebej opozarjajo lastnike KOSILNIH TRAKTORJEV, da je zdaj idealen čas za servis. Dosegljivi so na telefonu 03/491-66-00 ali 041/685-039 in v Kovinarski ul. 8, Celje. Delovni čas: vsak dan od 8. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure. Tel: 00386(3) 491 66 00 Mobile: 041 685 039 www.zelena-tehnika.com d o m o f i n a I DOMO FINAL Ivan ROBAČER s.p. Ul. BratovJančarjev11a 3212 Vojnik GSM: 041 756668 telefon/fax: 03 781 21 72 e-pošta: domofinal@t-l .si Za Vas in Vaš dom vršimo: -tesarstvo - krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Vel ux oken - Izdelava nadstreškov - Izdelava ravnih In zelenih streh Pooblaščeni Icrovec za liritine: GERARD, CREATON,TONDACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA,TEGOUV, S-METAL, ESAL,.. Popravilo kardanskih gredi Gotovlje 137, 3310 Žalec Menjava pnevmatik za osebna vozila Tel.: 03 / 710-3100 Popravilo ALU plaSšai osebna vozila Mob.: 041-684-388 Menjava pnevmatik brez čakalnih vrst!!! T: 03 / 57 30 044; M: 031 600 420 INFO@DOM"STREHA.Si; WWW.DOM-STREHA.SI DOM-STREHA Trubarjeva 17 3230 Šentjur Prodaja in montaža lesenih oken cnsBBa ra(liocelje.ci)iii Kugi« d.D.D. i (T^ň;: iji v"!! ' f, 1 r H ^ o vedeževanje, astrologija, feng Shui strcloginjj ^ BACA li-ílWúůijJ r 1 T ^ Ijirni LEj^ âPgcLskË Is^o i'iidvzPVallfq ANA Pûkhcitenâs ceneje Velenje Zlato poroko sta praznovala zakonca Amalija in Marijan KOLAR iz Velenja. Šentjur pri Celju Umrla je Rozalija ČEPIN iz Voduc, 84 let. iiiiiiiiiiif.noviteilnik.coiii Žalec Umrli so: Ivan ŠANTEJ iz Sevnice, 82 let, Marija UČA-KAR z Vranskega, 87 let, Stanko ROPOTAR iz Tabora, 83 let, Ivan VELIGOVŠEK iz Šempetra v Savinjski dolini, 81 let. Velenje Umrli so: Janko LUKANC iz Braslovč, 62 let, Gabrijela PEJIĆ iz Slovenj Gradca, 72 let, Alojzija PETRIČ iz Ljubljane, 89 let, Martin MEH 4920 z n NOVI TEDNIK INFORMACIJE 29 ZAHVALA V 90. letu nas je zapustil JOŽE ZAVŠEK s Teharij, Vrhe 41 (24. 3. 1922 - 26. 12. 2011) Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili ustna in pisna sožalja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Pretreseni sporočamo, da je umrl naš dolgoletni sodelavec DARKO HRASTNIK Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Sodelavci Prodex Irl, d. o. o. Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše predrage mame, tašče in stare mame ANICE LIPOVŠEK iz Brezove (21. 7. 1941 - 20. 12. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede, podarjene sveče in svete maše, pevcem za zapete žalostinke, gospodu župniku za opravljen obred in vsem, ki ste nam stali ob strani. Žalujoči: hčerka Marjana, zet Marjan ter vnuki Katarina, Marjetka in Franci iz Šmartnega ob Paki, 81 let, Jože ZUPANČIČ iz Krškega, 84 let, Jožefa BERZELAK iz Šmartnega ob Paki, 73 let, Roza KORES iz Rogatca, 88 let, Jožefa KAŠNIK s Preva-lja, 68 let, Marija ZUPANC iz Velenja, 70 let, Rudolf KRE-VL iz Trbovelj, 78 let, Katarina PISANEC iz Velenja, 76 let. POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ PECEUE PE VOJNIK 051 649 780 www.primozic.si Noč, ki ni poznala jutra, ni bila njegova poslednja noč. Naselila se je, za večno z zvezdami posuta v očeh vseh, ki nas je ljubil nekoč^ ZAHVALA Dotrpel je in nas v 82. letu za vedno zapustil naš dragi mož, ate, stari ate in pradedi IVAN - VANČ VELIGOVŠEK iz Šempetra Žalost in praznina sta neizmerni, vendar ju blaži misel na vse, ki ste s svojo prisotnostjo, izrazi sožalja, darovanim cvetjem, svečami, svetimi mašami, darovi, sočutno pomočjo in pozornostjo ali kakorkoli drugače pokazali, da ste ga imeli radi in ga ne boste pozabili. Globoko cenimo izkazano spoštovanje, zato vsem in vsakemu posebej, prav tako tudi vsem sodelujočim in prisotnim na pogrebni slovesnosti, iz srca hvala. Zelo ga pogrešamo _ Žena Marjana, hčerki Ivanka Ropotar in Vida Lindič z družinama V SPOMIN 5. januarja so minila tri leta žalosti, kar nas je zapustil dragi sin, brat in oči JOŽE MESAREC (5. 2. 1957 - 5. 1. 2009) Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 56. letu za vedno zapustil naš dragi mož, ati, dedi, brat in stric IVAN VANČI KOLAR iz Marija Dobja, Dramlje (24. 8. 1956 - 24. 12. 2011) Ob nepričakovani in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prezgodnji poti ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja, cvetje, darovane sveče in svete maše ter denarno pomoč. Iskreno se zahvaljujemo govornikoma Mileni Jurgec in Matjažu Štineku, cerkvenemu pevskemu zboru Dramlje, trobentaču Urbanu Kolarju za odigrano slovo in pogrebni službi Žalujka. Posebna zahvala g. škofu Stanislavu Lipovšku, bratu g. Bogdanu Kolarju, domačemu župniku g. Milanu Strmšku in vsem ostalim duhovnikom. Iskreno se zahvaljujemo sodelavcem Splošne bolnišnice Celje, kolektivu Vrtca Slovenske Konjice in kolektivu SKP PU Celje. Hvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način nudili pomoč ter se v tako velikem številu udeležili zadnjega slovesa. Največja zahvala pa gre tebi, dragi Vanči, da smo lahko živeli s tabo. Neizmerno te bomo pogrešali. Žalujoči: žena Magda, hči Mateja z družino, sin Sandi z Niko ter ostali sorodniki in prijatelji V SPOMIN 4. januarja je minilo 13 let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga IRENA JELEN -BAŠA Skrbno in z ljubeznijo hranimo spomin na naše skupne dni. Vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečko in jo ohranjate v lepem spominu, iskrena hvala. Vsi njeni Prazen je naš dom, ni več tvojega nasmeha, utihnil je tvoj glas, globoka žalost je pri nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata in strica IVANA MLEKUŠA z Mariborske ceste 149 a v Celju (1. 6. 1967 - 19. 12. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovani denar ter sveče in cvetje. Hvala, ker ste ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala bolnišnici Celje, oddelku ORL in njenemu medicinskemu osebju, ki so mu lajšali bolečine v zadnjih trenutkih življenja. Hvala pevcem iz Marija Reke za lepo odpete pesmi in govorniku za prebrani čustveni govor. Hvala župniku iz Don Boscovega centra Celje za opravljen cerkveni obred. Žalujoči: mama Tončka, ata Nande in sestra Irena z otroki V SPOMIN KRISTINI ZUPANEC iz Vojnika (27. 4. 1918 - 7. 1. 1992) Draga mami, 7. januarja 2012 bo minilo 20 let, kar Vas ni več med nami. Imeli veliko plemenitih ste vrlin, zato za Vami v naših srcih večno Vam hvaležen bo ostal spomin. Iz srca hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Sinovi: Tine, Peter, Branko, Pavel, Stanko in Marjan Še zadnjič se je nasmehnil življenju in se poslovil naš sodelavec MILAN FARČNIK učitelj fizike in matematike na III. OŠ Celje Pogrebna svečanost bo v petek, 6. januarja 2012, ob 15.30 na mestnem pokopališču v Celju. Kolektiv III. OŠ Celje 14 n n 13 n VODNIK KINO Spored od 6. do 9. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Traktor, ljubezen in rock'n'roll - komična drama 14.30, 19.05, 21.20, 23.40 Arthur Božiček - animirana družinska komedija, 3D 12.20, 16.50 Silvestrovo v New Yorku - romantična komedija 21.00, 23.30 Misija nemogoče 4 - akcijski triler 11.50, 14.40, 17.30, 20.20, 22.50 Pisma sv. Nikolaju - romantična komedija 12.45, 15.45, 18.15, 20.40, 23.15 Alvin in veverički 3 - animirana družinska komedija 11.00, 13.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.00 Sherlock Holmes: Igra senc - akcijska pustolovska kriminalka 12.10, 14.50, 17.50, 20.30, 23.20 Dekle z zmajskim tatujem - triler 12.50, 20.50, 23.59 Jack in Jill - komedija 11.10, 13.10, 15.10, 17.10, 19.10, 21.10, 23.10 Muppetki - družinska komedija 11.40, 14.00, 16.20, 18.40, 21.05, 23.25 LEGENDA: vsak dan sobota, nedelja petek, sobota PETEK in NEDELJA 18.00 Govorilnica - drama 20.00 Kuhati zgodovino - dokumentarni SOBOTA 18.00 Kuhati zgodovino - dokumentarni 20.00 Govorilnica - drama OímZlíB PETEK 18.00 Vesele nogice 2 - anim. družinska pustolovščina 18.30 Poslednja postaja - biografska drama 20.15 Somrak saga: Jutranja zarja - 1 del - biografska drama SOBOTA 18.00 Vesele nogice 2 - anim. družinska pustolovščina 20.00 Poslednja postaja - biografska drama 20.30 Somrak saga: Jutranja zarja - 1 del - biografska drama NEDELJA 16.00 Vesele nogice 2 - anim. družinska pustolovščina 18.00 Somrak saga: Jutranja zarja - 1 del - biografska drama 20.15 Poslednja postaja - biografska drama PRIREDITVE PETEK, 6. 1. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju demonstracija obrtnika zlatarja Miroslava Bahčiča 16.00 do 17.30 Mestna knjižnica Velenje Igralne urice 18.00 Mercator center Celje Sladka Istra odprtje razstave nagrajenih likovnih del tretjega slikarskega ex-tempora 18.00 Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje Z. Matoz: Koliko je ura otroška predstava v izvedbi Otroške gledališke skupine KUD Zarja 18.00 Knjižnica Velenje_ Cool knjiga pogovor vodi Andreja Kac 18.00 Knjižnica Velenje Pozitivno razmišljanje predavanje organizirata Krščanska adventistična cerkev in Knjižnica Velenje 19.00 Dom sv. Jožefa Celje_ Platna s portreti, pokrajino in tihožitji odprtje razstave Jožefa Krambergerja 19.00 Hotel Planja Rogla_ Zreška godba na pihala novoletni koncert 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Godba Liboje novoletni koncert 19.30 Vila Bianca Velenje_ The Light in the Piazza Trianglov zimski večer muzikala z britansko igralko in pevko Ebony Buckle 20.00 Kulturni dom Štore Perpetuum Jazzile koncert 20.00 Glasbena šola Velenje Mladinski pevski zbor Glasbene šole Velenje koncert 21.00 eMCe plac Velenje_ Večer starega nemškega techna klubski večer 17.00 Domačija Antona Aškerca Rimske Toplice 17.00 Vila Mojca Velenje 17.30 Osrednja knjižnica Celje Literarni večer Samostojnost otroka - do kdaj kod in kako? predava Marja Strojin S pletenimi čolni po jezeru Titikaka ogled dokumentarnega filma s komentarjem avtorja Jožeta Cajzka 19.00 Športno društvo Gaberje Celje Peru v svoji lepoti potopisno predavanje mag. Danijele Mrhar Prelić 19.00 Narodni dom Celje Besede miru videopredstavitev posnetkov govorov Prema Rawata 19.30 Dom kulture Velenje Bebop ljubezenska komedija z glasbo DRUŠTVA VABIJO SOBOTA, 7. 1. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 18.00 eMCe plac Velenje_ ŠŠK tarok turnir + etno večer 19.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli Zorko Simčič: Leta nič, en dan potem v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje - Celje 20.00 Dvorana centra Nova Velenje Španski plesni večer plesni abonma in izven 20.00 Center konjeniškega športa Celje Kulturni galop na CKŠC - The light in the piazza večer muzikalov z britansko vokalistko in igralko Ebony Buckle NEDELJA, 8. 1. 11.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Otroški zbor Češke filharmonije iz Prage trikraljevski matinejski koncert 14.00 Celjski dom_ Fenomen Bruna Groeninga - po sledeh čudodelnega izceljitelja dokumentarni film 16.00 Dom krajanov Galicija Sedma zapoved ali kradi malo manj komedija v izvedbi AG Vrba Vrbje in KD Galicija 17.00 Dom kulture Velenje Na slepo romantična komedija PONEDELJEK, 9. 1. 10.00 do 11.30 Mestna knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle krožek vodi Sonja Bercko 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus SOBOTA, 7. 1. od 8.00 do 12.00 Gotovlje Kmečka tržnica s sejmom pod lipami od 8.00 do 13.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru). Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: razstava Mednarodnega mladinskega pevskega festivala, do preklica Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12. 2012; gostujoča občasna razstava da se ne pozabi / Združenje žrtev okupatorjev 1941-1945 Kranj, do 29. 1. Likovni salon Celje in Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Franca Purga, Coming Soon the Futore, do 19. 2. Kajuhova ulica 11, Celje: fotografska razstava Tomaža Črneja, do 20. 1. Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Brez idej, Zvoneta Brileja Čorija, do 7. 1. Krčma TamKoUčiri Celje: akti Maje Sajnikar, Pozne ure/After hours, do 31. 1. Galerija Železarskega muzeja Teharje: XII. Celjska fotografska razstava 2011, do 1. 2. Razstavni prostor Cinkarne Celje: samostojna fotografska razstava Francija Horvata na temo Tehniška dediščina, do 31. 1. Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava starih razglednic in fotografij Šentjurja iz obdobja Josipa Ipavca, do 30. 1. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava akademskega slikarja Jožeta Kumerja, Iskanje harmonije, do 31. 1. Kartuzija Jurklošter: razstava jaslic v spomin na znamenitega izdelovalca jaslic, kartuzijanskega patra Wolfanga Koglerja, do 2. 2. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Obleka kot umetnost, modne oblikovalke Urše Drofenik, do 22. 1. Galerija Velenje: Prepletanja - razstava sodobne tekstilne umetnosti in oblikovanja, do 24. 1. iiiniiniii.noiriteilnik.GOin Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru). Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žu-smu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-pe-tek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZA RAIZITEDRILO Nagradna križanka .ti '''"' _NAŠ HLMSKI " iTJAN, 5VDEŽIU, ;6ENI GRAD] HHER LOVSKI PES PESNICA FATUR t"'?' PEVSKI GLAS I AMERIŠKI IGRALEC (JAMES) DUMASOV MUŠKETIR AVniR: GREGA RIHTAR DANSKI REŽISER VON TRIER ITALEC NEKDANJE ^ IME STADIONA VBUl SPODNJI DEL POSODE PREOB-REME-NnVE AMERIŠKI SLIKAR (WYATT) YOUNG THOMAS NA NEBU VOSATIH Knov VEČJA INSTRUMENTALNA SKUPINA NEKDANJI ZIMBAB-VEJSKI POLniK (JOSHUA) TELESNI OKRAS ODUCNA AMERIŠKA ALPSKA SMUČARKA 15 24 IZVRâ-TEUICA ATENTATA 23 ^lač HITER DVIG OD TAL SAŠA LENDERO KANADSKI IGRALEC CARREY POLmČNO GR. BOGINJA ZARJE EMA (UUBKO-VALNO) 19 POUSKI GOSPOD GRŠKI ŠPORTNI KLUB IZ SOLUNA JAPONSKA KERAMDtA TVVODI-TEUICA KUUAJ 10 JAVNI GOVORNIK PRIPADNIK SOTOV SADNA PIJAČA ZNOJ MESTO V INDIJSKI DRŽAVI ORISA, CUTTACK ENOTA ZA EL MOČ AZUSKA PALMA 25 33 JAPONSKA DRSALKA ASADA POGON NA DIVJAD 14 GLAVNA REKA V ARMENIJI 17 ELEKTROMAGNETNO STIKALO 18 29 VELETOK V ZAHODNI EVROPI SUMNJA PREBIVALEC TATAR-STANA 3M NAJDAUŠI DESNI PRITOK ODRE ANGLEŠKI PESND( (EDWARD) TRZUAJ NEMŠKI FILOZOF lUEL) PRERIJSKI VOLK IZ S. AMERIKE POČELO TAOIZMA SPAJKA OZEK KOS AMERIŠKA IGRALKA (ELIZABETH) 26 DRŽAVA v VZHODNIH PIRENEJIH 21 ZDRAVILNA RASTLINA sve^SE, TEMPEU 30 RT NA JUGOVZHODU ŠPANIJE JAPONSKI REŽISER IČn