637
nego wieku". Ko se je 1. 1864. stalno naselila v Parizu, je prevajala marljivo iz francoskega, španskega in drugih romanskih jezikov njeni prevodi spadajo k najboljšim prevodom v poljski književnosti.
Jožef Stanislaw Wierzbicki, poljski lirik, obhaja letos petindvajsetletnico svoje pesniške delavnosti. — Rojen je bil 12. februarja 1853. v vasi Hen-rvkovki na Podolu. V Kijevu je študiral najprej medicino, pozneje pravo. Svoje študije je končal 1 1880
CIGANI V PRAZNIŠKI OBLEKI.
Istega leta je izdal svoj prvi duševni proizvod, dramo „Z žyciaa. Potem je zaporedoma izdal dve pesniški zbirki (1882 in 1884), „Hanko", „Zosio", „Rajgrad-skega", „Poezye", ,,0 brzasku" (1898) in „Rapsody" (1901). Sedaj se tiska Wierzbickega pesniška zbirka „Ku sloricu"; poleg tega pripravlja za tisk trilogijo „Dr. Humanus" in obširno pesem „Atlantyda&. Pesmi Wierzbickega so  polne globokih misli in iskrenega
čuvstva. Glede na lepoto oblike je Wierzbicki po-snemavec pesnika Asnyka, glede na vsebino je popolnoma individualen ne posnemajoč nobenega izgleda.                                                              Fr. Št.
A. K. Grinevskij, ruski leposlovni pisatelj, je umrl začetkom julija. Po svojih gospodarskih študijah in po svoji leposlovni delavnosti je bil Grinevskij ozko zvezan z ruskimi seljaki in zato je pisal tudi folklori-stične študije. Izdajal je izvrstno „Kmečko knjižnico", zapustil je veliko gradiva za »Zgodovino ruskega tiska", katero bodo njegovi literarni prijatelji uredili, izpopolnili in izdali.
Maloruski prevod Svetega pisma na Ruskem. Do-zdaj je bila raba maloruskega Sv. pisma na Ruskem prepovedana, četudi je bil prevod Sv. pisma v 37 drugih jezikih dovoljen. A kakor sedaj ruski listi poročajo, se bode v kratkem končalo pripravljalno delo za izdajo maloruskega prevoda Sv. pisma. Prevod Moračev-skega vsled odloka Sv. sinoda popravlja poseben odbor pod vodstvom maloruskega škofa, primerjajoč ga k grškemu, hebrejskemu, latinskemu in staro-slovenskemu tekstu. Prevod se bode tiskal v sinodalni tiskarni v Petrogradu na ta način, da bo zraven maloruskega prevoda natisnjen tudi tekst v cerkvenem staroslovenskem jeziku.
Koliko časnikov in časopisov izhaja na Ruskem. V Rusiji izhaja 1350 časnikov in časopisov in sicer: v Petrogradu jih izhaja 419, v Moskvi 155,   in   ostalih   776 v raznih drugih   krajih. V   Petrogradu se tiska v ruskem jeziku 398 časopisov, v francoskem 4, v nemškem 6, v poljskem I, v finskem 1, v letovskem 2, v hebrejskem 2, v staro-hebrejskem jeziku pa tudi 2. V Moskvi se  tiskata od  155  časopisov  v  francoskem jeziku 2 lista, v nemškem 1.
Aleksander Petrovič Lukin. V Moskvi je umrl najstarejši sotrudnik »Ruskih Vedomosti", časnikar in pisatelj A. P. Lukin. Rajni se je že v svojih mladih letih  posvetil  časnikarstvu in je ostal temu  poklicu
638
zvest do svoje smrti. Svojo časnikarsko delavnost je začel v šestdesetih letih, v dobi svobodomiselnega gibanja na Ruskem, in zavoljo tega se je držal svobodomiselnih načel celo svoje življenje. Šibal in grajal je v svojih spisih kršenje človeških pravic od strani ruske birokracije, grajal je pa tudi hibe in napake sodobnega ruskega občinstva. Tako je storil v svojem prvem romanu, ki ga je objavil v „Sovremenniku" pod naslovom »Istorija barvni Anny Ivanovnv" in tako je delal do svoje smrti v podlistkih »Russkih Vedomosti" pod psevdonimom „Skromnago Nablu-datelja" (skromnega opazovavca). Njegovi duhoviti in bridki podlistki so se ob svojem času najbolj či-tali in so bili najbolj priljubljeni. V zadnjem času so bili Lukinovi podlistki manj rezni in občinstvo jih je preziralo. Eden del njegovih podlistkov je izšel v dveh zvezkih pod naslovom „Otgoloskižizni". Zadnje večje delo Lukinovo, ki je samostalno izšlo, je bilo „Kavkazskie kurorti i ih pere-ustrojstvo". Umrli je bil tudi 11 let predsednik podpornega društva ruskih književnikov in učenjakov v Moskvi.                                Fr. Št.
Polihronij Agapijevič Syrku, odličen poznavavec stare rumunske in bolgarske književnosti, je dne 6. julija umrl v Peterburgu. Sirku je bil rodom Rumun (roj. 1855 v Bes-arabiji) ali omikan je bil v ruskem duhu, zaradi tega je tudi postal ruski znanstveni pisatelj. Prvo njegovo slovstveno delo je bilo „Iz-vestije o kreščeniji Bolgariji"; potoval je veliko po Dalmaciji in Srbij;, kjer je proučeval staro-slovansko slovstvo. Svrkova dela iz slavistike so objavljali »Filologičeskij Vestnik", „Izvestija Slavjanskoga Obščestva" in dr.
Lydia Karlovna Ernstova. V Kijevu je pred kratkim umrla gospa L. Karlovna Ernstova, vneta širiteljica ženske omike na Ruskem. Rojena je bila v saratovskem Povolžju (1825) iz nemške   rodbine;   njena   odgoja   pa  je  bila ruska.   Po   svojih pedagoških   zmožnostih   in   svoji omiki si  je v kratkem pridobila odlično mesto med organizatorji ženskega šolstva na Ruskem po zahodnem vzoru
Drobne književne vesti. Pred kratkim je umrl Julij Oppert, sloveč orientalist, znan zlasti iz študij v Asiriji; Oppert je iznašel poseben sistem v raz-jasnjevanju asirskih klinopisov. Rojen je bil 1. 1825. v Hamburgu; 1. 1847. se je naselil v Parizu, kjer je postal profesor sanskrita. L. 1881. je bil imenovan za člena „Academie des Inscriptions". Od 1. 1869. je bil profesor asiriologije v »College de France". — V Parizu je začel izhajati nov poljski list „Ksiažnica". List je glasilo vseh poljskih knjižnic in je zlasti posvečen bibliografiji. Izdaja ga g. Strzemborz v Parizu. —  Nov  roman  H. Sienkiewicza  ima naslov   „Tev-
tonski vitezi"; pisatelj riše v njem germansko srednjeveško d6bo. Roman je že preveden v francoski jezik od grofa Wodzinskega in M. Kozakeviča. — Bolgarski pesnik in pisatelj Ivan Vazov bode v kratkem izdal novo zbirko pripovedk in črtic pod naslovom „Utro v Banki". — Od 1. septembra izhaja v Sofiji nov bolgarski list »Hudožnik" (umetnik) dvakrat na mesec; list je leposloven in ilustriran.
Kronani japonski pesniki. Japonski narod je narod pesnikov; od mikadove družine do zadnjega kuli vsi pišejo verze. Ameriški list, „Literary Digest", je objavil nekatere podrobnosti o pesniških proizvodih mikada in njegove družine. Nedavno — piše list — je objavil neki ameriški mesečnik pesem izpod peresa mikada v angleškem prevodu. Sedaj je pa pro-
Solnčni mrk dne 30. avgusta 1905.
fesor tokijske univerze, Artur Lloyd, zbral in prevel veliko verzov in pesmi, ki jih je zložila mikadova družina. Zbirka je izšla pod naslovom »Imperial Songs" in obsega 150 strani. V zbirki se nahajajo verzi, ki jih je zložil mika do, njegova soproga, prestolonaslednik in druge imenitne osebe na japonskem dvoru, kakor n. pr. baron Takasaki, ki je »poeta laureatus" na Japonskem. Zbirka jasno kaže kakšne nrsli in ideale ima japonski dvor.                Fr. Št.
Žrtev pomorske bitke pri Cušimu je postal mlad ruski pesnik Konstantin Konstantinovič Slučev-skij, ki je našel smrt na ladji »Imperator Aleksander II." K Slučevskij je bil s;n znanega pesnika SIu-čevskega, ki je umrl v preteklem letu v jeseni (glej 1. Štev. „D. in Sv." 1905). Šele po njegovi smrti je prišlo v Peterburg nekoliko njegovih dopisov in cela vrsta novih pesni, v katerih je opeval veličastnost morja. Njegove pesni se bodo zbrale in izdale.