Jatraa|a liaa|a. 351 flevilla. v mam i mam i* m. stan »m Cena 4 ¥lnar|e. Letnik XUII. Ju.ranim Uda,« * Li*Hlaai: leto...............K iT — pol leta...............• tetrt teta...............- 1 10 naj ac tnakšnjo Ru kupiti ae ne rmćafa. fjlJBlilii luuftota aOca at. V (v »rruttja »e%oi teftetaa it. M. Izhaja vsak dan ijntraj fttevilka 4 vtBarlo. Inscrati: 65 mm široka peti t vrsta 14 vin. Prt večkratni in ser d j: po dogovoru Na pUmcna naročila brez istodobne vposlatve narofaifit te ne ozira. Jutran|a izdaja po posti za Avstro-Ogrsko: vse teto............! . . K 18 — pol leU............... „ 9*— četrt teta............... „ 450 na mesec............... 1*60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28*— l pri viiit v o: Kiaf lava alica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85. Najnovejše vesti- — Brzojavna In telefonska poročila ..Slov. Narodu". 6. — Praara. 24 okt*>br*. Tnali vč»raj so bile neoficijalne ki m fe renče nemških in čepkih članov nar«*ifio-lolitične komisije. Kazprav ljalo se je ». novem kotnprou.^neiti predlofru. I^i katerem naj Hi se neke «Mleve re-f \ i».«*i:tiiiiu ti«"/.. tHtOora, iieikc pa v ožjih odsekih. P« »trajanju se »t-» i ti nadaljevala in obeta jo uspeh. Manifestacije čcike nor i jal ne desno- kraeije. i.. P raca. 24. oktobra. Ceski s«»eija!ni demokrati •*•» priredili vče-laj velik dem«»nitrativen obhod v Vrnili in si«-er proti nameravaneniu novemu ohdačenju. Demonstraiiv nc-ara obhtKla. ki se je p* »m i kal po Prikopan in Vaelavskem t rini, sc je udeležilo nad 10.000 oseb. V spis ve •lu -e n.^ile table z nap i m proti airrarrti |Militiki vlade in proti cariniki |*oiiftki vlade. D»monstraeije so se izvršile | to v sen mirno in ni bilo tre ha i* »lici j i v nobenem slučaju posredovati. Sp.tm.nik dr. Heroldu. «.. Pratra. 24. oktobra. Na hiši, kjer je v K ral. Vinohradih prebival dr. Hendd. je bila včeraj odkrita sftominska plošča. CSovorila Ste dr. P* >di i pn i v in dr. ftkarda. I>e, Hn notrarije radi draginje •i i m pest i. v Ilunaj. 24. oktobra. Včeraj zvnVr na Ihinaj iz Budim- 1»- iM»r*M-ila. tla *«> včeraj \r^ila v Budimpešti velika zborovanja psjs> ti drasrinji živil in da je pri teb zho-ro\anjih prišlo do velikih demonstracij, pri katerih je um »rala posredovati poli.- .i I w-i!ion^tranti ao tnali vpili -Slava port mrmleki rep« bi i ki«, vsled mar je polieija nastopila s vso *troaroM>» proti njim t~r jih razama V*e tiadaljne p>»ir< d m<«-»ti pa do--etlaj še niso znane. Ibr»an*ki v e|epfi*c*tniki pri Hurianu. S. Dunaj. *J4 oktobra. V«-eraj • i* »poldne je bila deputacija moslc-' atiskih bosanskih velefameatnikov I ri ^kupnem ministru Burianu ter mu izročila memorandum, v katerem « I•*»zarjajr* na nevarno**: oblijratorič _ t o*ikti|Ki boevari^kih kaseto*7. Mi ni*»ter Burian je deputaciji orisrorav ril. da je |m» mnenju vlade oblisjato-rieni oilkup Urvan<*kih kmetov nciz-edljiv in da vlada v slučaju, ako bi urna k i deželni zU»r sprejel oblijra-torični o«lkup. tejra snkona ne 1k» predložila vlarlarju v sanke i jo. M o alenlanski veleposestniki so se pri tej priliki |irit«,7ili tudi čez krne4e. ki se !.rani jo dajati «1» -.-t ino. ter m» zalit-vali enenričrio intervencijo vlad. Porreb prnrexorja Hanela. Ilnnaj. *J4 oktobra. Veerai h Kil tukaj |»o|rreh profesorja nt praški češki univerzi Hanela V imenu univerze no m» udeležili posrre-ha dvorni svetnik Hevmvskv in de kan pravne fakultete Vančura ter Stieber. (''r^kr* dijavt\o j#. |m»-lalo k prifrrebii deputacijo U članov. Otvorittv jh»-sI »pja «*l**/ij^k«- tr^ro\in-*»kr in obrtniške zlN»rni«-e. II. Itpata, *J4. okttdira. \'«*ernj jt» bilo tukaj hIovcmio otvorjeno novo ro^lopje -slezij^ke trin»v iiiske 111 obrt-r •• /Uirtiiee. Na\zkih kro Nainomur iz žalosti. It. lnoi.it nt. *J4. oktol»ra. Ni jrn>bu ^\i»je mlade /ene «*e |s ustrelil z revolverjem včeraj zasebni uradnik Gobel iz žalosti nad njeno smrtjo. Zahteve uslužbencev tržaške testu*« železi, iee. B. — Trst, *J4. oktobra. Ponoči so imeli u«*lužl»enci tržaške cestne /. lezniee zlM»rovaiije. na katerem -sklenili, da za sedaj še ne prično *»t;i\ -kati. pač pa da naprosijo namestnika in tržaškega žiijmna, da zastavita svoj vpliv /a zahteve tram vajskejra i hopinove s|avit«Kti. II. Lvov. J4 oktol.ra. \*čeraj mi -^e tukaj pričele >!a\n«»^ti \ pro-- ; »'Tiiie. - a . :«»-ira ptdjskeira i|m»nista < hopina in sieer so pričele - slavnostnim zIh»rov anjem filharmonije, katerega udeležili mini*»ter-krajan. e.-*%ar*»ki nanu^tnik B<»brzinski, deželni maršal irrof Ma ficni in mnofre drujre tMllične osebe ter /a^Titpniki muzikaličnih društev iz inozemstva. Znani virtuoz Padc-revski je imel slavm»tstni jr»»vor Slav -■aasti l^-do trajale d«» |ietka. Jutri se vrši tukaj konarres jwljskih arod- laenik.iv \ elik pečar. B. < rastv iee. *J4 k i obra. Včeraj zjutraj ob H. je potr r.| tukaj velik i»ar«»n Šestnads opno |*<*|op jt je \mfg*> lo do tal. m ta znašat en milijon kr i. I^or* si na PfMiu^alsk 24 < 'ktobra. I hire- r a zar I as i uradni h*t v la.lni dekret, katerim laieizira eelo |Mir-tusraKk'. š.dstvo. Ministrstvo je ualo ilr/av nemil pravdništvu naloir. Ua uaj uvede kazensko |tos>to,»anje I roti duhovnikom, kateri so odpovedali poslušnost ^edaiiii republikanski obliki vlade. Preganjanje Hotov na Turškem. B. Četi«je. l»4 oktobra V so-U.to u prišlo IHHI kmetov Motov (ka lolikov ) 17 Maeerlonije čez mejo V <'mo iroro. Prifieljali so seln.j %JIWK» trlav aovej*» živine in .ri4 MI konj. Pta-fMirili sci se v Crr\\ srori. Klerikalci in španska. B. Madrid. 24. oktobra. V poslaniki zUirnici je interfieliral nee Senante ministrskeaa predalnika Tanalejasa radi proticerkvene |h> 'itike španske vlade ter izjavil, da bodo španski katoliki proti antireli injozni fsditiki š|ianske vlaflf ukreni I l-drebne korake. Ministrski pred sednik ( analejns j#« zntrieval. ov edanj. Prises i rip|x*n. H. London, *J4. okt«mra. Ko ► morilea tir. Oippena od s<»diš, i pt 1 javi i v zaaaaeo, so |ra morali pazniki varovati z največjo preij ijiui- -t\«rn . ki >ra je hotelo linčati. Senza-< ijo v zim ju. da je kril dr. Crippen ol»-sojj n so|rlasii«'. Obravnava proti miss \e\e i »o \ 11 »rek. Tožena je zaradi so krivile pri umoru, vendar - sodi. da Ih» oproščena. Fanatični katoliki. (i. Kini, ^4. oktobra. V južno-italijanskem mestu Pisr-ejrlia je kolera. Oblasti so zahtevale dezinfekcij i ¥aeh javnih poslopij. Sanitarna oblast je vsled te^ra desinfeeirala vsa javna poslopja in htitela oristranit: nuli iz tamošnje zanemarjene cerkve w. kar ne spatla v cerkev. Prebivalstvo pa se je uprlo temu in branilo, tla bi se na tak način oskrunil sveti kraj. Ženske so odnašale smeti in dru*re odpadke, ki so se jiomcili iz eerkve. kot svete relikvije. Končno je prišlo celo do nasilnosti. Množica je hotela napoditi s kamenjem funk-cijonarje. tako tla so morali interve-i irati jsdicija in karatiiiierji. Pri tem je bil etlen ustreljen, dva pa težkr ranjena. Obsojeni duelanti. Ci. Most. '24. oktobra. Tukajš-tjo okrožno stMlišce je obsodilo dva nemška dijaka ratli dvoboja na trimesečno težko ječo. Menda je to prvi slučaj, tla je sodišče izreklo tako te7-ko kazen za viteštvo nemških buršev. Izvršitev smrtni' kazni. li. Thorn i IVu-ko Poljsko!. *J t oktobra. Včeraj je krvnik olifrla-v i| na dvorišču tukajšnjejra okrožne trn sodišča Schalia. ki jt» um4>ril a pri la iiMsti'a svojo l^letmi nevesto. Angleške race. ti. |yondon, -4. oktobra. I >;i i Iv M;ule poroča iz Ibinaja. skusih padel iz stometerske v išine ter si razbil irlavo. Kriza v grškem kabinetu. B. — Ateoe, 24. oktobra. Ponoči je imela |>oslaniška zbornica sejo. v kateri je ministrski predsednik Vene-zelos zaht4'val. tla se mu izreče zaupnica. Opozicija je bila proti temu ter je zapustila 11 v o ran o. takti tla je bila zbornica nesklepčna in da se je morala seja zaključiti. Po seji je ministrski predsednik Venezelos izjavil, tla in u je ta fakt povod za zopetno odložitev ministrskejra predsedstva. Siamsk! kralj +. B. — Banghok, 24. oktobra. Kralj siamski je umrl. Brazilija priznala portugalsko repu* bliko. B. — Kio de Janeiro, 24. okto-Iira. Brazil i janska v iada je priznala portugalsko republiko. Kolera. B, — Rim, 24. oktobra. V zadnjih 24 urah je umrlo v Neapolju za kolero 7 oseb in 6 obolelo. V provinci Rim so umrle 3 osebe. G. — Petrograd, 24. oktobra. V blaznici 1'delnoja, kjer je interniranih tlo 2000 blaznih, je 20 strežajev in po^trežnic obolelo za kolero. Bati se je. da nastane kolera tudi med blaznimi. Boji med črnogorskimi in turškimi vojaki. B.— Cetinje, 24. oktobra.Turški vojaki so iz zasede napadli črnogorske vojake, ki so se branili. Vsled te-jra je prišlo do boja. v katerem je bil en črnogorski vojak težko ranjen, en turški vojak pa ubit. Turško posojilo. B. — Pariz. 24. oktobra. Uradna se je včeraj objavilo, da francoska vlada smatra jsuzajanja irlede najetja turškega posojila za končana in za definitivno razbita, ker Turčija ni hotela izpolniti onih, od francoske vlade stavljenih pogojev, stavila glede privilegijev industriji in francoskim skim vprašanjem v Turčiji ki jih je francoski gospodar- Nasilstva francoskih železničarjev. B. — Marseille. 2:*. oktobra. Blizu mesta so našli na železniški provri 73 t) i nam i t ni h pa tron. Telegrafične ž iee so bile včeraj zonet po rezane. Pater dr. Markovie t. B. — Sinj, 24. oktobra, V tukajš- nem frančiškanskem samostanu je umrl znani koinjmnist pater dr. Mar-kovie, star 70 let. Kako dr. Krek agitira . . . Tudi dr. Krek je šel na deželne stroške agitirat na Dolenjsko volišče in je priredil shod v Dohličah. \a tem shodu je govoril o vseh mo-gt>čih rečeh, o Ameriki in o Ljubljani, o liberalcih in socijalnih demokratih, o »Slov. Xart>du« in »Slov. Domu« itd. itd. Dr. Krek ni zastonj klerikalec, torej človek ki misli, da mu je vse dovoljeno. To je |>okazal s svojim govorom na shodu v Dohličah. Kako je kmete »farhal« in naravnost za norca imel, to naj pokaže en izg'led. Govoreč o bivšem ljubljanskem županu Hribarju je dejal najprej pomembno ivoinežikujoč »Saj veste, kako je, saj ga še cesar ni potrdil« potem pa je natvezil poslušalcem sledečo gorostasno bajko: Bil sem pri finančnem mini stru« je pripovedoval dr. Krek. — »Ves sključen spoštov anja pride Hribar t» r pravi: voščim vesele prazir-ke. ekseelenca. Minister ga |m> >trani t »»gleda in vpraša: Vi ste lilteralee .s Kranjskega.* Da, se glasi tslgov «»r. Minister pravi dalje: Ali veste kje je dr. Siistersiet Idite ga iskat in pripeljite ga sem. Hribar je sel prav sklonjen in iskal Šusteršiča po c»dem Dunaju, minister pa >e mu je v \*-*\ smejal.« Tako je govoril dr. Janes K v angel ist Krek na shodu v I>o h lica h i:i nič ga ni bilo siniti, da postenin ljudem take ulijotske bajke uatv *zujc. t e so možgani dr. Jane/a Kvaiigeli-- . Kreka /e tako opešali, da si ie nie Isdjšesra ne more izmisliti, j* pač pomilovanja vre«len. Toda za nas ne j ride v |»oštev. ali govori dr. Krek oslarije ali |»ametiie stvari, zrn nas je le važno, kake neresnice upa mož razširjati. Važno je posebno zatesja-delj. ker nosi dr. Krek dubinsko suknjo. Še eisti* preprostega čl-veka bi bilo sram pnsiajati kot resnico take hudalosti. Dr. Kreka, ki m»si du-liovsko suknjo, pa ni bilo sram. Sieer pa za« losi u je. če povenu s!edeče: Ko je bil Hribar pri finančnem ministru je dobil 9MJM kron za ljubljaiisk«» obrtno šolo. kadar pa sta bila tam dr. Krek in dr. Suster š"'č. sta vselej dobila tako kreo. da sta lHitem šest tednov zmerjala finančnega ministra jh» klerikalnih li stih. ta. Sploh se .spričo tega tsak trgovce čudi, da je šel »A gro - Merkur« v konkurz, ker kaže le o brezfri*v«»»ti vodstva, da ni pritegnil svojih deležnikov, ki bi bili s svojimi deleži lahko ustanovili tak garancijski fond, da bi ne bilo treba ot v ar jati kon-kurza. A s; ru - Merkur** % konkurzu. V soboto |io|Mddne je bil raz* I a sen nad Agr- Merkurjem« konkur*. Agn» - Merkur je na zadružni podlagi ustan«»vljena veletrgovina, ki se je l»avila z blagovnimi kupčijami. KufK-evala je ne samo s knietskimi pridelki in knietskimi potrebščinami, nego tudi s k«mzumnim blagom. Agn» Merkur je bil privatno |ns|jetje različnih gospodov in ni bil v nolietii zvezi z narodno - napredno strank«*. Vodstvo stranke sploh ni imelo nobenih simpatij za to zadrugo, že ker je delala konkurenco domačini trgovcem, ter je vodstvo že dolgo časa mililo na to. naj » Agro-M»-rkur sploh preneha. V k*»nkurz j» prišla zadruga vsled tega, ker so mladini« ki so imeli vso stvar v roknh. zas|»ekulirali pri nakupovanju in prodajanju. Pasiva presegajo aktiva za liSMSSI kr«»n. vendar k; / da bo noben zavod in anten upnik nič izgubil, kajti mnl eosjssii. ki jamčijo za izgubo fcAtrn« - Merkurja ^» taki. o katerih plačilnih zmožnostih ni nols-m-ga dvoma. (lani A gro - Merkurja jamčijo namreč s štirikratnim zneskom svojih deležev; ker znaša jamstvo visoko nad :5i*>0*K) kron, ls» ž njim izguba seveda js>kri- je umrl v noči od sobote na nedeljo asistent na kirurgičnem oddelku deželne tad ntšuiee v Ljubljani gospod dr. Julij rrledriea, star sele :I3 let. Pokojnik je bil rodom iz Prage, kjer je njegov oče ve le ug teden zdravnik. Nekaj dlje, kakor tri leta je služboval dr. F-iedrich kot asistent na kirurgičnem oddelku deželne tiolllice m si je v tem kratkem času pridobil naj splošnejse simpatije v vseh krogih. l>r. Pricdnch je bil izboren operater in njegovi paeijeuti so ga kar oboža V s,d»oto dopoldne je dr. Fried nch se izvršil etiajst operacij v de-elni Itoluišniei. Tmli popoldne je s» • odmiral, kar naenkrat so krepkega popadle slal*«»sti in zgrudil se je bre/. zavesti pri (»otttelji liektga bolnika, tMltesIl so i*.i v posebno s« i 1h». kjer je prišel zopet k sebi. Ko je pa v nedeljo zjutraj prišel pri manj dr Šlajtuer k njemu, ga je našel mrtvega Dr rViedrich je imel vsled hudih rev matizinov srčno napako in ga je zmlela kap \agla smrt tega iz 1m»i nega m obče priljubljenega zdravnika, ki je imel pred salio se krasno prihodnjost. je vzbudila v ' tnskih krogih splošno so žajje. Gonja zo|ier učitelje. \ lika gospoda uprizarja rada na jelene, na medvede in lisice. Siti vseir.i dobrega, kar je na svetu, je tem ljudem užitek taka gonja in ne le veselje, nego srčna potreba. Tudi • - klerikalci so enako nstvar ■•■ti '/.;<. tr »nje na jelene in med vet le sicgr nimajo smisla, toliko več pa za iT mje Tia učitelje. Siti v vir i dobrega, kar je na -vetu. jim je gonja zo|»er m-itelje ne le užitek in veselje, nego tudi srčna |N>treba. Kakor srednjeve ški magnat je in prelatje. ki so imeli sv*»j užitek na tem. če so kmetu pre-parali trebuh in v njegovih črevesih gr^li svoj«* noge. tako bi tudi naši Slove! et-ver radi počenjali z učitelji. Kar -i more izmisliti prirojena zloba in v letm-natii do virtuoznosti razvita hudobnost, vse se /godi proti učiteljem. Zaradi tega tudi ne bo nikogar presenetilo, da je > Sloveneuat tudi dolenjsko volitev pogTahil za potresi, da zojMt napada, sramoti in obrekuje učiteljstvo. Pri tem pa hinavsko zavija oči, kakor kak menih v i enstobovu. ko z eno roko deli vernim ljudem blagoslove, z drugo pa krade Materi božji demante iz krone. Jedro t-*ga Sloveti«"■••v* ga pisar- jenja jer da se učiteljem ne smejo po>* višati S i ser. Ni bilo potrebno, da je »Slovenec« to na novo proglasil — Klerikalcev, ki bi ae radi z deželnim denarjem žepe nabasali, je toliko, da za učitelje ne ostane nič. Sicer pa ve vsak učitelj, da klerikalci učiteljskih plač ne bodo nikoli izlsdjšali, ker sovražijo šolo in učiteljstvo in celo že ne trpe učiteljstva, ki bi bilo gmotno preskrbljeno. fVnstohovei bi ne mogli živeti, če bi imeli v deželi materijalno utrjeno učiteljstvo. Na »SI o vence ve« infamije pa bodo odgovorili učitelji prej ali pozneje tako, da se ho klerikalizem še kesaL Kolo sreče se namreč vrti, danes so klerikalci gori. pride pa dan. ko bodo spodaj in tedaj bo jok in škripanje % zobmi v farovžih Hotelska družba Triglav - je imela včeraj svoj občni zbor. V npravni svet so bili izvoljeni trije člani za dols» treh let. in sicer gjr.: dr. Gregorie. I^enče in pl. Trnkoezv, v nadzorstveni svet pa je bil izvoljen ravnatelj Tikač. Premeniha posesti. Brivski mojster g. Aleksander tljiid je kupil Tamlsirninovo hišo v Zvezdi za 70.1**JO K. Slovensko deželno gledališče. Slovenska opean pripravlja že dalje easa najlepšo K \Vagnerjevo ofsro »Tannhauserja«, ki daje seveda vsem članom in zlasti g. kapelniku mnogo truda N; ilnega g. Nevoleja je angaževan kot II. operni iu operetni tenor g. Kdvard Kadfa-U*k i z Prage Ker pa ojm rno osol»>' > Taiinhauserjeiii" ne more biti še gotovo, s#* uprizori pred njim I^eharje-» (irof Luksemburški . \ kateri je tudi več plesov, ki se jih vadita zlasti gdč. Thalerjeva in g. Bo-huslav. Glavni vlogi pojeta gdč. Na-d asova i n g. Iličič; glavni komični vlogi pa ga. Bukšekova in g. Povhe. Ker so \ si so^lelujoči člani z največjo v nemo pri studiju te krasne, a težki* operet«*, se je nadejati tudi najdovr-šenejše predstave. Kakor znano, je bil Grof Luksemburški prvič uprizorjen lani koncem leta na Dunaju, tako. da ta ojiereta še ni leto dni stara, ko prifle na naš oder. — Jutri, v torek se uprizori prvič velika in silno efektna. na|ietega. razburljivega dejanja |iolna ruska drama »Mohtji <. v kateri nastopajo ruski zarotniki, teroristi, nihilisti in izdajice. Artur Birinski je preživel vso rusko revolucijo sam sredi strašnih katastrof, ter je napisal to dramo iz lastnih doziv I jajc v. Kot najimenitnejši prijatelj Kainza. je {»osvetil Birinski svojo dramo Kainzu. ki je bil za »Molo-hm« navdušen. »Moloh« je krasno tnmlerno literarno delo. a obenem tudi velespretno, tehnično rafinirano pisano gledališko delo kolosalnih efektov. Glavne vloge igrajo pri nas v tej drami gg.i Nueič, Bohuslav, ft i maček, Danilo, ga. Danilova in gdč. Wi nt rova. Predstava je za nepar. Zborovanja proti draginji. Brutalno postopanje klerikalne veeine v deželnem zboru kranjskem ne ko rodilo za klerikalno stranko dobrega sadu. Klerikalci so zavrgli predlog narodno - naprednih poslancev, naj vlada stori primerne korake zoper draginjo. Klerikalci so zagovarjali draginjo in se zavzemali za oderustvo z živili. S tem so se vsi javnosti pokazali v popolni nagoti. Narodno - napredni poslanci so jih razkrinkali kot zaščitnike oderuštva in sovražnike ljudskega blagostanja. Draginjsko vprašanje se bo rešilo v državnem zboru. Tam se ho na jesen vnel velik boj med zastopniki kon-sumentov in med zastopniki agrar-cev, boj, o čigar izidu so danes še nemogoča prorokovanja. Vsekako je, to pričajo zlasti zborovanja v velikih mestih, draginjsko vprašanje postalo tako pereče, da razbnrja konsnmen-te. Socijalni demokrat je se posebno zavzemajo, da bi se širši krogi zanimali za to vprašanje in pridno prirejajo shode. Prirejevaleem teh shodov je seveda na tem, da si pridobe občinstvo, zakaj, da ti shodi na rešitev tega vprašanja v državnem zboru ne bodo vplivali, to ve vsak človek. Za nedeljo, dne 30. oktobra pripravljajo soci jalni demokrat je shod v »Mestnem domu«. To soboto so imeli dva mala shoda v Vodmatn in v Šiški, včeraj, v nedeljo, so imeli male shode v Novem Vodmatu, v Kosezah in na Glincah. v Ljubljani pa na Pri vozu in v Trnovem, danes, v ponedeljek pa imajo shode na Poljanski cesti, v Zeleni jami in na Resljevi cesti. — V »Mestnem domu« je bil včeraj shod društva »Skale«, ki je bil vsled velikanske agitacije še dosti dobro obiskan. v Slovenska Filharmonija« pričela je sezono vednih koncertov snoči z velikim ljudskim koncertom. Spored je bil razdeljen v dva dela. zabavnega in pristno koncertnega. G. kapelnik Czajanek ima prav srečno roko v izbiranju koncertnih točk. Vpeljal se je prav dobro. Njegovo dirigiranje je mirnega, a glol>okega značaja. Ne kaže svojih občutkov na zunaj z nepotrebnimi gestami, tem boljše pa se ti pokažejo v izvajanj ti samem. Temperamenten je skozin-skoz in na prvi pogled spozna v njem vsakdo pravega mojstra, od katereara imamo še mnogo pričakovati. Le nekaj bi imel omeniti, da naj prihodnjič gleda na to, da v sporedu ne bomo pogrešali slovanskih skladateljev, ki so nam Slovencem po vsem LISTEK. Gospoda Četrtka letošnji dopust Spisal Blaž Pob lin. Povem ti prijatelj-- V: d is, jaz sem m-k dan letošnjega svojega dopusta z I s-z I jal v svoji k "-v i in pameti. V tisten. stanju sem šel s ničvredno babnieo pit, da sem se napil, se nekoliko povenclil s njo. kolikor je to pijanemu človeku moaroee. pri tistem veselju zas|ml in ko sen. se zbudil, ni bilo ne babniee. ae mre .n ne verižn-e pri meni Vse troje jr izginilo. V«* pa ne vem.« »Ali bi pozna! žensk*., s k .tero si bil takrat skupaj?« s. , ampak pn - t« ne flaj. da se snideva.« s. d roja K r—reč' ibjal j** mamo moj sodni prijatelj, ter dal pav klicati Antonijo Turšek iz zapora. Par minut fio*neje je prišla An tonija Tursek. ona moja sladka lju biča. ki mi je tisti večer zatrjevala, la Min fejst fant. Komaj je mene ugledala, za-iskrilo se ji je oko. tako ljubeznivo :ne je pogledala kot takrat prv i k rat v Mestnem logu ter vzkliknila: -To je ti-ti gosjiod, ki mi je dal »•ro in verižico!' C>strnu I sem nad toliko lažjo n ravno h el njene b -ede primer no označiti ko pravi -nhiik proti • InJol/enk i »Ctosp« pa pravi. i ste mu vi \ zeli oboje Zr Ifc-kle . stopilo k meni in ni |m*1 obrnjena proti meni in proti sodniku lekla : »Vie ni res. Dal mi .»*' oboi«- uro ir. verr/ieo. dal. daroval Pijani *t« bili takrat, ne zamerite, da tako govor . ir »vorila je proti meni, /e|»» ste me imeli radi, obetali zvestob.* in večno Ijuln-zen in v /namen s' t«' •obe in Ijuls'zni mi iMnlarMi uro in verižico. Zmenila sva se. da «e druci dan s|«-t snifleva. čakala sem vas. a ni vas bilo In zdaj se?n *arad« vas ta tak. i*. ne«bdžnem. kot če bi boleli dušo. ki ne j«> • čistila v v ieah. fiahmti v |wkel !>• |n.mislite nekoli ko. gospod, i m se bost. spomnili, da ^ je zgodilo tako. kot sem zdaj \*>-vedala.« l*-k!e m i je privoščilo par tako lepih fMajrledov. da so mi šli do aren in duše m da sem zaeei dvomiti, č • s- bila UHeia olnlolžltev res |m>fNdno ina utemeljena. »Xo kaj pravite nmtat« vprašal me je sodnik. »Pravzaprav.« tlačil wm. »res r.e morem z v-»o gotovostjo trditi, da bi bila gospodična (pri tej besedi, ki mi je ušla. sem zardel tlo ušesi rro in veri/ieo mi vzela. Mogoče je. da sem ji ti dve reči res dal sam. prostovoljno.« Prav gotovo tudi.« pritrdilo je obflolženka. desetkrat prisežem. *la je res. Sicer pa zaradi tatvine še ni koli nisem bila kaznovana, ker vem, i'a /.ara d i tega. zaradi tatvine *u zaradi dotične 'kazni, pride človek na slab glas. p..tem se je pa težkn preživljati.« Tiho!« j«» zavpil sodnik. O dobrem svojem glasu vi pač ne morete govoriti. Saj vas že precej |*»ziiamo tu pri nas Ali se še spominjate, kak m«o mnenje je imel o vas sodnik, ko ste lansko leto stali pred njim? »Ne.« \o. vam bom pa ja/ |>ovedal. da bo ču I tudi ta le gi»s|MMl, ki je v vas videl vso |N.jM»lnost za juir ur in v v\.»ji bedasti jiameti ravnal tako. di bi človek ne pričakoval tega od njega. Tinti sodnik torej, star in izkušen mož. \ as je vprašal, s čim se |tečatc na kar ste mu vi islgovorili n >, ali veste, kaj ste mu odgovorili?« »Ne vem.« Jaz pa vem. Rekli ste mu. da bodite v Mestni mg nogovice plesi ali |n» vasem »štumfe št rika t.« Gospod jc pa pokazal s kazalcem na zapisnik in zakliea! zapisnikarju: »Za pišite k . . . a!« Ali je to res?" »Ne vem.« -Seveda ne. Potem lmste pa govorili, da je nevarnost, da pridete na slab glas. Teden dni vas bomo del i priprli. l>oste pa kmalu vedeli, koliko se ceni pri nas vaš glas. Nazaj v zapor!« Utekle je bilo obsojeno na mesec dni zai>ora zaradi vlačugarstva -bila je to njena peta kazen te vrste , po prestani kazni jo pa udttrajo v njeno ckunovinsko občino.Ura in verižica sta seveda ostali v njeni lasti, ker jej nisem mogel oziroma hotel delati krivice, saj čl«»vek ne ve, kaj dela v pijanosti. Taki so moji doživljaji letošnje ga dopusta, končal je prijatelj Četrtek, bridki po eni strani, po drugi pa >rct zanimivi, da sem jih kar vesel, če odštejeni izgubo na uri, verižici in rečeh, ki sem prišel ob nje tki dan svojega kopanja na ^Pasjem brodu«. Kljub vsem tem izgubam -ohranil do Mestnega loga vse ono spoštovanje in veseFje. kot sem je občutil prvi dan svojega i>oseta tejra kraja. Povabim te, da greva prihodnjo nedeljo oba tja. Dva se bova lož-jc uprla eventualnim nevarnostim ir. skušnjavam, če bi nama pretile.« Zares, moj prijatelj Četrtek je krepek, korenit in krenienit značaj, ftkoda. da je v slovenski politiki tako malo takih mož. veliko bližje, kot drugorodci. Občinstvu je najbolj ugajala Lisztova »IX ogrska rapsodija,« polna ognja ogrske duše. Tudi orkester je bil tu najboljši, izvajanje do zadnje uianse eksaktno in popolno. Poleg Liszta je bil g. kapflmk s svojo kompozicijo »Simfonična ouvertura«. V Svendse-novi »Romanci za gosli«, nas jc presenetil g. koncertni mojster M. Ka-bal s svoju dobro tehniko in s finim okusom prednašanja. Kar se godi ob zvokih godbe v duši. to nam pove po violini, sedaj narahlo, boječe, nato zopet na ves krm- Občinstvo ga je obsipalo z aplavzom in je moral še eno točko na v reči. Imena Straus-, Lehar, \Veber nam i>ovedo, da ni manjkalo one lahke, dunajske godbe, ki spravi človeka v neko št i mungo, v kateri bi bil rad do konca svojih dni. Koncert je bil prav dobro obiskan, a zastonj si se oziral j>o onih. ki bi bili mora-lično prisiljeni, posetiti ga. Ye&m+ eno in isto občinstvo v gledališču, kot pri koncertih, vse visi na enih ramah. Žalostne razmere. Končno bi še opozorili vodstvo, naj prenov * serviranje ob takem času, ko je to izrecno na spo redih tiskano. M. Ograj. V soboto je okoli ix»lnoči nastal \ I »reisovi tovarni na Lončarski stezi št. m2 v sušilnici ogenj. Vsled pritiska zraka skozi dimnik, ki je vrgel eno plosco iz zazidane peci, je vročina bruhnila skozi odprtino in vnela poleg peči položene deske, na katerih -e sušila drva. Odtisi je pr — ogenj skozi odprtino v prvo nadstropje, kjer -4» se Mleie lesene stopnice, ki vodijo v podstrešje, katere **> deloma zgorele. Tvrdka ima znatno škodo na |>ečeh in na imnlelih. ki so vsled vročine in n *r popoka li. Na lice mesta je dosel pod poveljstvom gosp. Ludovika Stricija «nl«le-lek gasilnega in reševalnega društva, ki je ogenj v kratkem času pogasil. Tvrdka je zavarovana. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Prevelika gorW-n<*»t. P -estnik Plemelj v Srna rt nem ob Savi se ga rad časih malo naleze, in kakor je to navada, je Plemelj tudi precej smešen, kadar je vinjen. Zadnjič, dne *J. oktobra, s.- ga y spet nekolike nasr-kal in uganjal neumnosti. Tu pa pride |iosestnikov sin Mara in začne starega Plemlja o|N»našati. Plemljeve-ga sina Jakoba je to zelo razjezilo. Pograbil je Marna in ga začel pestiti, in ker ga ni mogel drugače v gnati, je potegnil iz žepa pipec. ter je Marna ranil na roki. Včeraj se je vršila proti Jakobu Plemlju pred okr. sodiščem obravnava zaradi prestopka lahke telesne |*tškodhe. Ker pa je zdravnik konstatirah da je Marnova i m »skini ha na roki težka, je sodnik odstopil c do zadevo deželnemu sodišču. Razne stvari. Nezadovoljen z neveasn eerkv i- jo. Katoliški kaplan Koscliit/.ki v iapskem je zapustil svojo cerkev, prestopil je v protestant i ze m. ter si izbral za nevesto gledališko igralko lo /i Klotzel. s katero ae je te dni tudi i »oroči I. Nepoštene manipulacije*. Splošno obrtniško društvo v I lemu, ki je imelo osnovne glavnice milijon frankov in e»-gar rezervni fond je znašal IOjOOO frankov, je izdalo pred kratkim za pet milijonov madolžnic. Kazne govorice o ne|*»šteniii manipulacijah v obrtnem društvu so provzrte čile pravcat naval na društveno blagajno. Vlog niso mogli izplačati, ker ni bilo prav nič razpoložljivega denarja. Prišlo je do velikih izgredov, vsled cesar je policija banko zaprla. SJ| hoteli ravnatelja Miillerja v njegovem stanovanju pri Curi h u aretovati, as je s cijankalijem lastni pil. Med oeetoai ia slnass. 33letni Ounkel S igeflNtadtu na Nemškem > v gostilni pravil, da bo spravil s poti svojega TOletnega očeta, ki se mora kljub svoji viaaM starosti preživljati s težkim delom. Ko je oče uvedel, kaj je sin govoril, je ob pri- liki prijel za sekiro ter i njo ubil sina. * Bojkot sladkornega tovarnarja. Veleindustrijalec Bruno Gelmen, lastnik sladkornih rafinerij v Moha-nu na Češkem, je nakupil 338 delnic sladkorne tovarne v Lužecu. Ker bi bili radi tamkajšnji pridelovalci sladkorne pese sami pokupili dotične delnice, so zdaj sklenili bojkotirati (Jel mena s tem, da mu ne pri sla jo nobene pese. * Kdo naj plača. Na Nemškem je zdaj najvažnejše vprašanje, kdo naj placu potne stroške prestolonaslednikov e, ki si misli iti ogledat Indijo. Ti stroški morajo biti precej veliki, kajti cesar hi rad, da bi dala v lada k tem stroškom 75.000 mark prispevka. Ministri se pa hoje po-slaneev in tako Ik» najbrže moral cesar siim šteti |K»trebne marke za potovanje svojega sina. * Tudi rekord. Višje sodišče v Raabu se je te dni bavilo z nekdanjo soprogo bivšega hrvaškega bana Kacha. Baron Kaueh se je svoj čas sodnijsko ločil ml svoje žene. Ker jc aoaniče izreklo samo ločitev od mize in jKistelje, se noben ločence ne more /nova postavno poročiti. Kljub temu se je baronica Kauchov a kmalu izročila z avstrijskim nadjM»roenikoni (irigoričem. Bivša baronica, zdaj go-spa (Jngorič. je bila radi te i k »roke obtožena bigamije. Sodišče v Kološ-varu. pred katerim se je vršila razprava, je bilo tako sulomoiisko modro, da j** g« »spo Crrigorii oprtmtilo ker ni bila |w»roka veljavna. hh; se je gospa (irigoričeva seznanila z nekim Zoltanom Topi-eetn. katerega je | s stavila za upravitelja svojim posestvom. Par le* sta živela Topic in gospa (irigorič v prav si-iflasju Nazaduj** -»Ta se pa naveličala drug drugega in že dva krat !o<-eiia gospa je vložila proti To-: i . eelo več kazenskih ovadb. Topit- je bil tudi obsojen na osem mesecev ječe. Prizivno sodišče v Raabu je Topiea oprostilo, radi česar >*4 je zdaj ban-niea pritožila. Kakor se čuje. je bivšoj Kam bova soproga, ki je zdaj stara krog 44 let. že zofiet ne-• T ;• * m isli z« 'pet -rečit i av- strijskega nad poročnika. * Pruska vojaška s«si ha. V Dus-stddorfu je prosil desetnik Hentz za par dni dopusta. Hentz pa ni dobil dopusta. r-eii česar je bil precej nevoljen. V jezi se je izrazil: »Doslej še nisem socijalni demokrat, lahko pa ie postanem. Zaradi teh !>esed je bil Hentz oliMijen na sedem tednov zajM.ra iti pa degradiran Ik>. * tKleparjena bančna filijalka. \ Teinešvaru ima rumunska banka M bi na jsslružnico z imenom »Dn-nareana«. V iNsiružnici so s. dogajale razne sleparije. I'vedla se je preiskava, pri kateri se je dognalo, da j» banka oškodovana za .VJ.OOO K. Zaprli so ravnatelja podružnice in oba tajnika. * Sleparji v policijski službi. H gostilničarju Rrzvuritu v Brcneriu v vzhodni Pmsiji sta prišla dva moža, od katerif je bil eden blečen kot policist. Po j cist je izjavil, da mora gostilničar, aretirati, ker je došla na Indicijo adba. da izdeluje ponarejen dkanar Zakteval j* tudi. da poka ze ves de »ar, kar ga ima pri hiši. Gostilničar je prinesel na mizo '.MW) mark. Katere je spravil policist v žep, češ. da mora denar konfiscirati. Takoj nato je izjavil, da ga za zdaj še ne ho aretiral. Policist in njegov tovariš sta nato odšla 7 gostilničar jeviui denarjem Možu se je j^dago-ma začelo svetiti v glavi in napravil je ovadb«*. Pravi policist je kmalu dobil sleparskega psevdopolicista, nekega mesarja in njegovega sina. * Portugalski menihi. Portugal kki menihi *e I »od o naselili po vseh državah, v katerih količkaj cvete pšenica za samostanske }s>stopače. Kakor poročajo listi iz Nemčije, se je po tamkajšnjih samostanih naselilo vse j h.I no menihov, ki jih je vlada izgnala s Portugalske. Pričakuje se še več čet. kajti portugalska vlada bo izgnala prav vse postopače iz države. Nemška vlada ni doslej *e ničesar ukrenila, lato se ne ve, ali je tnernška naselitev samo začasna, ali pa bodo menihi trajno ostali ▼ Nemčiji. Ljublj ►pisuje Američan jano in Slovence.? Zadnje tedne je prinesel veliki svetovni časopis »The Chicago Tribune« celo vrsto člankov o Slovencih. Po naročilu omenjenega lista potuje namreč profesor (ieorge dr. A. Dorsev, ki je vseučilišču i profesor v Chicagu, po južni Evropi. Na svojem potu se je mudil tudi med Slovenci. Zanimati mora vsakogar sodba takega moža, saj tujec večkrat veliko pravilneje sodi kakor domačini. Domačin prezre v ljubezni do domačije in naroda marsikaj, kar tujec vidi. Dorsev piše o Kranjski, o Ljubljani in Slovencih tako-le: Ljubljana je ime slovenskega mesta, ima štiri deset tisoč ljudi in je središče od primeroma en milijon dvestotisoč Slovencev, od katerih jih stodeset tisoč živi v Ameriki. Ljubljano oj>eva na todna pesem kot »belo«. Res je lepo Uda in čista, kakor igla. Lahko bi bila nemško mesto, (iotovo pa ne ameriško, ogrsko ali italijansko. V Ljubljano sva prišla (potujeta namreč dva) z Reke po triurni krasni in slikoviti vožnji. Kmalu v začetku sva pustila Ogrsko in prišla do Istre, potem smo pa šli (sdagoma višje na Kraško planoto ali Notranjsko, katera je del Kranjske dežele. Dežela naprav I ja. kot se vidi skozi železnično okno. v tisk miru in zadovoljstva. Kra> jut je goljufiv prav tako v Avstriji kot na Ogrskem. Kaže sme joče obličji t< ' u mlja na 'kalah je tenka, po nekod pa sploh ni zelenja. V globokih usedali so majhne njiv«« s pšenico, ržjo ali krompirjem. Dežela je pogrnjena z zelenjem, dasi ne vidiva resničnih gozdov z lepimi debli skoro nikjer. Kolikor dalje se peljeva, toliko boljši postajajo kraji, ne z ozir. na rodovitnost ampak SOI rom na to, da jc več sveta za oranj«*. Visoke snežene gore se pokažejo pred nama in skoro sva v rodovitni dolini ljubljanskega barja. Cerkve ik> deželi, katerih je skoro toliko, kakor hiš, se svetle v solncu. Veliko izseljevanje utegne — kot m' nam hode mogoče povedalo — spraviti deželo oh najboljše moči in napraviti tako slab vtisk. Toda n^ zapazi se tega v Ljubljani. Izgleda zadovoljno prosperitetno. Tudi rastv*. Mtiogo novih zgradb je. Ni tako veliko kakor Zagreb in tudi nima tiste lejsde. Toda ima mnogo impooujočih zgradb in karakteristično razvite kavarne. Mesto leži na oi»eli straneh Ljubljanice, katera se izteka v Savo. Po vso«) je lepo zelenje in leži sploh 'ako. da bi si človek ne mogel želeti lepšega. Visoko nad mestom se dviguje grad s starim poslopjem, ki je ;>reje služilo za zapore. Ljubljana želi biti pravo mesto. Žrtvovala je veliko, kar ji ilajc bolj obliko mesta Posebno znamenit je muzej. Vreden je mesta s pol milijonom ljmiij. de popolen in ima nldel-ke za lsvtaniko. naravno zgodovino, arheologijo in etnologijo. Arheolo-gičm* zbirk«* so čudovito bogate v prahistorični in rimski dobi. Kranjska je bila v starodavnih dneh dežela visoko razvite kulture. In le na Dunaju je mogoče dobiti boljšo sliko bogastva t«* umrle kultur«*. Toda v Ljubljani so čudovite zbirke železa, bakra, brona in žgane gline. Zanimala sva se zlasti za zbirko, ki predstavlja ljudsko življenje Slovencev. Ureditev ni taka, kot bi si jo bilo želeti, in poskus, predstavljati vsako fazo kmetskega življenja, je daleč za tem, kar sem videl tozadevnega v muzeju v Szombathelvu na Ogrskem. Toila to je pa navadno napaka tistih, katerim je naročeno, naj zbero in ure«le materijal; ni namreč vedno vzrok y>omanjkanje potrebnega denarja. Toda to se zamore reči od vsakega muzeja. (Dalje prihodnjič.) Za kratek čas. — Zdaj se bodo pa Kranjcem res vremena zjasnila, ko listja in \ rave bo denarja . . . = Kdo ga bo dal? Najnovejša si>ekulacijska družba Jeglič, Hegemann «& Smrekar. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pnstoslemsek. Anton Šare UiMjan Selenlonoia ulita it. i. u itpli hafloi! ilici (nasproti glavne pošte) i 182 najcenejši nakup oprem za neveste. 7 I f I K 0 HflJbolliD uro sedanjosti: zlata, srebrno, tala, nlkeUnasta in Jeklena se doni samo pri H. SUTTHER LJubljana, Mestni trs. Z lepa prostora pripravna za delavnice ali skladišča M s L novembrom oddasta. Poizve se pri hišnem gospodarju Ivan Ko ulica it 6. naznanja v svojem imenu in v imenu zdravnikov kirurgtćoega oddelka deželne bolnice, da je danes, dne 23. oktobra ob 8. uri zjutraj premiDul njegov prijatelj in sotrudnik, gospod dr. Julij Friedrich asistent kirurgičnega oddelka deželne bolnice v starosti 33. let, po kratki, težki bolezni. Dna ia ura pogreba se naznani pozneje. V Ljubljani, 23 oktobra 1910. 5386 26 Valik 3101 domačih in tovornKhlh fevljev Naročila po meti se izvršujejo točno in ▼ lastni delavnici MATEJ OBLAK, Kongresni trg et. 6 Uttantflitna lata 1M2. 23 Kmetska posojilnica Ijibljaiske okolice r*gtaU»#t»aa utfrsft s aeaaseteae sa vama v Ustnem lidniscB žasa v LjablfaUri u Duujski cesti it. 11 je imela koncem leta .9U° denarnega prometa...... A M, t tO. Iti-11 upravnega premoženja............... A tO,?l».JlOSf obrestuje hranilne vloge po ^'j*0!* brez vsakega odbitka re«tneq« davka, hatcrvga plaćttfa »•aajilnftca Sprejema radi vloge as takofci račun v zvesi o 6okevaian arome to m in |ib obrestuje od Ane vlogo ato slao dviga. Stanje hranilnih vlog nad...............K 0 0,000.00 0 Posojuja na a#-v»lil*r« p« 5 s 1' * »• •■»•■-ti* »ci jo •!! »• p« S . krti ••••f-tix»cl|« l nt »en»c« p« O • Posojtliica sprejemi tudi vsak drugi saert glede anortizovanja dolga. C1A0NE DII: vsak Aan oA S. 12. In o« 3. 4. izven aeAolf in praznikov. Telefon it. 109. Postne arsaflalce raćaa St. 020.409. „Turski tbrtia i 44 mM: idolinm ilin it. 7. aassreli glavae pošle. Spre;rna vloge na knjižice ter :h obrestuje od dne vloge do dne dviga eo 4* «; rentai davek plačuje zadruga saass. — Sprejema vlo^e na tekoči rafun, na zarite v o dobi stranka čekovno knjižico. — Daje pesejiu na naiitaJu'nejse načine — Aavnatami atenjalaica: zarreriji tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd Nakazila v Ameriko. — Eaa«B?nra trgoVske menice. — Preskrkeje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov Itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. 10 Draiae ire nak lan iessitfoe od §. Is 12., mtifa ti 3. do 5. x x*: * x x x xx:< x:«: x * x x LNojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 glavno zastopstvo .Pnre teške' življenske zavarovalnice. K najcenejSi zavod na kontinentu. £ X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Nadalje opozarjam, da preskrbujem kuiantno vsakovrstna posojila in kredite kakor : trgovske, stavbne, hipotek ar ne, uradniške in menične kredite. X X X X Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, I. nadstr. ;e* X 3 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubljjmi Stritarjeva ulica štev. 2. riporoča promese na Brip un ajske komunalne srečke k K 18 inje = 2. novembra Glavni dobitek Sprejema vlofe aa kajitice ia tekači ratu ter Jih obrestuje po tistih -— -U- 411 Oj 2 O K 300.000. 13 3C 3 C f Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za ii t! jen je, ali pa proti poiaru le pri slovanski banki »SLAVIJI«. Podpiraj mo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu. „SLAVI J A" ajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. tmmM E. 4M12.7W7* \mmtl\m sa pflmo vmnoit .■ „SLAVLJA" Ima posebno ugodne m prikladne načine za zavarovanje življenja. et M VrV_W M ii razp 3pa z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj sssOAifm V AaJ Ja\ smrti roditeljev, za doto otrokom.--- „SLAVLJA" razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.-- „SLAVU A«,. „SLAVUA" N gmotno podpira narodna dobrodelnim namenom zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo, društva, organizacije in prispeva k narodnim „SLAVU Au stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drag* volje 1 generalni zastop banke „Slavlje" v IJnbljanL .\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Pr.i.rn.*a ulica *tev. 3. .•. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Denarni pro Obstoječih vlog nad M milijonov kron Za varnost vloženega denarja jamči zraven reiervnege zaklada *e mestna ob<*ina ljubljanska s vsem pramoatenjem iss a voo tvojo močjo. Izguba vloz>n**ga oVnarja je nemogo6S| ker je po pravifih te hranilnice, potr j en h po c. kr dez>lni vladi. izkljatftooa vseka apekulooija z vloženim rkaarjem Vlogr se sprejemajo vsak dan m se obrestujejo po 4l/4% brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema •not slo ra 11 ml BI« milijonov kron, ni zaklad nad 1 milijon kron. vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj VaVt na leta Daje posojila na menice in vrednostne papirje Za varčevanje ima vpeljane lične domaAo kranilnikOf v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno drtiattvo. 4 I l,a»tn!na Ia tUfc * Na rod ne tiskarne« 30 36 9A ^747