USPEŠEN IZID REFERENDUMA Za samoprispevek je glasovalo 69,07 % vseh vpisanih volivcev odločilo za svoj hitrejši razvoj. Skoraj šest mesecev trajajoča aktivnost v pripravah na referendum o krajevnem samoprispevku v naši občini se je nadvse uspešno zaključila z refe-1 redumom v nedeljo 28. marca 1971. Od 14.502 vpisanih volivcev je prišlo na volišče skoraj 86 % volivcev. Za samoprispevek pa 'je glasovalo 10.017 volivcev ali i 69,07 % vseh vpisanih volivcev. j Kar 2.354 volivcev ali za 30 % več volivcev kot pred tremi leti se je odločilo za tak način financiranja krajevnih potreb. Lepa, sončna pomladanska nedelja. Mesto in vasi v zastavah. Mlaji, okrašena volišča. Raznobarvni lepaki vabijo občane k odločanju o samopri spevku. Iz zvočnikov po Kamniku odmevajo delovne in borbene pesmi. Tako bi lahko na kratko opisali vzdušje tega pomladanskega dne. Že ob sedmih zjutraj so volilni odbori odprli 44 volišč. Povsod je steklo glasovanje v najlepšem redu. Večina občanov se je glasovanja udeležila že v zgodnjih dopoldanskih urah. Najbolj prizadevni so bili tudi tokrat občani Tuhinjske doline. Že dopoldne so glasovali vsi volivci na voliščih v Češnjicah, v Zgornjem Tuhinju in v Hru-ševki. Na volišča so prihajali tudi mladi delavci, ki še niso imeli volilne pravice. Kako to, da nimam pravice glasovati, saj bom tudi jaz prispeval svoj delež, je vprašal neki mladinec na volišču v Stranjah. Zakon bo treba spremeniti. Bolj ko se je dan nagibal k večeru, težje je bilo pričakovanje končnih rezultatov. Popoldanski podatki o udeležbi so že Vseh 20 krajevnih skupnosti se je kazali, da bo v tem pogledu rezultat referenduma boljši kot pred tremi leti. Toda važne so odločitve v skrinjicah. Kmalu po sedmi uri zvečer so volilni odbori začeli pošiljati prve rezultate in gradivo občinski volilni komisiji. Vse je najbolj zanimal rezultat v mestu. Kamnik bo odločil, je dejal nekdo. In res je odločil in presenetil. Skoraj 61 % volivcev v mestu se je izreklo za samoprispevek. Torej so začeli tudi Kamničani drugače gledati na razvoj svojega mesta. Razen na Šutni (volišče je bilo v prostorih Ljudske knjižnice), kjer je manj kot polovica obkrožila besedico ,,ZA", so na vseh 44 voliščih volivci prepričljivo podprli predlagane programe krajevnih skupnosti. Torej tokrat nihče ni glasoval za drugega, v tem smislu, da bi boljši rezultati zunanjih volišč dvigali Kamnik je dočakal referendum okrašen z zastavami in transparenti poprečje v občini, pač pa so se občani sleherne krajevne skupnosti zavedali svoje odločitve. KAMNIŠKI OB CAM GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK JLETO X. - ŠT. a APRIL 1971 50 PAR r EZULTATI REFERENDUMA NAS OBVEZUJEJO Za gospodarno in namensko porabo denarja Izvršni odbor občinske konfe-ence SZDL je na razširjeni seji dne TJ13. aprila obravnaval celotno poli-injUčno aktivnost v pripravah na refe-, sjendum in rezultate referenduma o lUMajevnem samoprispevku, ki je bil I^Pravljen 28. marca 1971 ter sprejel jjjtele ugotovitve in zaključke: L Uspeh referenduma, saj je skoraj '0 odstotkov vseh volivcev glasovalo ♦ ta samoprispevek, je rezultat skoraj )ol leta trajajoče široko zasnovane iružbenopolitične akcije v krajevnih kupnostih, v občinski skupščini in ' družbenopolitičnih organizacijah, organizirana akcija se je začela s losvetovanjem predsednikov kra-evnih skupnosti v septembru 1970, nadaljevala na sestankih političnih iktivov v krajevnih skupnostih, kjer o se oblikovali prvi osnutki programov krajevnih skupnosti. Občinska konferenca SZDL je o krajevni sa-houpravi in njenem bodočem financiranju razpravljala na posebni seji . '0. januarja. V januarju so bila Področna posvetovanja vseh vodstev družbenopolitičnih organizacij in društev ter svetov krajevnih skupnosti v Komendi, na Lazah, v Tuhinju, v Kamniku, v Kamniški Bistrici in na Duplici. V tem času so se sestale tudi organizacije Zveze komunistov v Kamniku in Zveze borcev v Kamniku in Nevljah. Od 13. do 21. februarja so bili zbori volivcev, ki so potrdili programe krajevnih skupnosti za prihodnjih pet let. Občinska skupščina je na seji 9. marca sprejela sklep o razpisu referenduma o krajevnem samoprispevku. Hkrati s temi razgovori in posvetovanji pa je tekla tudi široka akcija informiranja občanov prek sredstev javnega obveščanja (tisk, radio in televizija). Programi krajevnih skupnosti so bili kot priloga Kamniškega občana v 5000 izvodih razdeljeni slehernemu gospodinjstvu. Poleg tega je bilo prek krajevnih organizacij SZDL in šol razdeljenih 8000 letakov in 400 plakatov s pro- limam kaj skrivati, glasoval sem za vodovod in boljši električni ok, je bUo slišati na volišču Kalcit v Stahovici glasom občinske konference SZDL ob referendumu in 6000 osebnih vabil za volivce v Kamniku, kjer je bilo več volišč. Prav tako kot celoten rezultat referenduma, je treba pozitivno oceniti tudi dejstvo, da so občani za razliko od referenduma leta 1968, ko je v sedmih krajevnih skupnostih Glasovalo za samoprispevek manj ot polovica vseh volivcev, tokrat v vseh dvajsetih krajevnih skupnostih podprli predložene programe. Na 43 voliščih, od skupno 44, je večina volivcev glasovala za samoprispevek. Tudi ta ugotovitev kaže na veliko enotnost, s katero so se volivci na celotnem območju občine odločali za bodoči razvoj svojih krajevnih skupnosti. Edino volišče, ki ni doseglo 50 odstotkov glasov „za", je bilo volišče na Šutni v Kamniku. Najboljše rezultate na referendumu so dosegli v krajevnih skupnostih: Tuhinj (95 %), Črna (88,6 %), Šmartno (87 %), Motnik (85 %), Vranja peč (82,6 %) in Go-dič (80,2 %). Medtem, ko se je na referendumu leta 1968 za samoprispevek odločilo 7.663 občanov, je letos glasovalo zanj 10.017 občanov ali 30% več kot pred tremi leti. Manjše je bilo tudi število neveljavnih glasovnic (letos 259, leta 1968 330). Na neveljavnih glasovnicah ni bilo pripisanih nobenih parol. V volilnih odborih je sodelovalo 264 občanov, ki so svoje naloge v celoti izpolnili, tako da ni bilo nobenih* zapletov ozir. nepravilnosti in je glasovanje hitro potekalo. Tudi člani občinskega političnega aktiva, ki so sodelovali v pripravah in pri izvedbi referenduma, so prispevali velik delež k uspešnemu poteku te pomembne akcije. Potek referenduma in njegovi rezultati kažejo, da so občani ob uspešno izvršenih dosedanjih triletnih programih pripravljeni tudi v bodoče sodelovati pri urejanju svojih krajev s svojimi sredstvi. Rezultat referenduma pa poleg materialne osnove za urejanje krajevnih problemov pomeni tudi podlago za hitrejši in nadaljnji razvoj krajevne samouprave in veliko moralno oporo dosedanji in začrtani bodoči politiki občine. I/.d glasovanja je pokazal, da se občani vse bolj zavedajo, da je od njihovih lastnih sil odvisen bodoči razvoj kamniške občine, krajevnih skupnosti in slehernega kraja. To pa nas obvezuje, da Socialistična zveza skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in občinsko skupščino vloži vse sile v uresničenje sprejetih programov. V zvezi z uresničevanjem programov krajevnih skupnosti je izvršni odbor opozoril, naj krajevne skupnosti tudi v prihodnje posvete vso skrb gospodarni in namenski porabi sredstev krajevnega samoprispevka. Sveti krajevnih skupnosti naj razmislijo o predlogu, da bi se dogovorili za strokovni nadzor pri izvedbi zlasti večjih komunalnih investicij in bi ga lahko opravljal 'en strokovnjak za več krajevnih skupnosti. Izvršni odbor je podprl predlog mestne konference SZDL v Kam^ niku, naj se čimprej izdelajo konkretni programi sofinanciranja komunalnih del v Kamniku, ki jih bodo poleg krajevnega samoprispevka financirali tudi občinski skladi (sklad za urejanje mestnega zemljišča, proračun itd.) in se objavijo v Kamniškem občanu. Izvršni odbor se je ponovno zavzel za to, da se sredstva krajevnega samoprispevka v banki obrestujejo po večji obrestni meri, kot doslej. Zaenkrat Ljubljanska banka obljublja povečanje obrestne mere od sedanjega 1 % na 3 %. Krajevne organizacije SZDL se morajo skupaj s sveti krajevnih skupnosti zavzemati, da bodo občani vsako leto najmanj enkrat seznanjeni z dotokom in porabo sredstev krajevnega samoprispevka v vsaki krajevni skupnosti. Ta odločitev pa je bila tako enotna kot še nikoli. In ta odločitev je tudi zagotovilo, da bomo sprejete programe tudi uresničili. POZDRAV TITU Z VRHA GRINTOVCA Kamniška mladina je tudi letos skupno z ostalimi občani prek Titove štafete poslala predsedniku Titu čestitke in pozdrave za njegov 79. rojstni dan. V torek, 13. aprila so pred spomenik Revolucije prispele štafete mladosti z vrha Grintovca, ki so jo prinesli kamniški planinci, iz Tuhinjske doline, Vranje peči in iz Komende. Mladinci in pionirji so pred množico zbranih Kamničanov, zlasti mladine, pred spomenikom revolucije prebrali svoje pozdrave predsedniku Titu. Po krajšem kulturnem programu, v katerem so sodelovali mengeška godba, kamniška Glasbena šola in recitatorji, je štafeta krenila na pot proti Ljubljani, kjer se je v Križankah pridružila zvezni štafeti. OB PRAZNIKU DELA SREČANJE V KAMNIŠKI BISTRICI Tudi letos bo občinski sindikalni svet 1. maja organiziral srečanje kamniških delovnih kolektivov v Kamniški Bistrici. To srečanje je postalo že tradicionalno in pomeni nadaljevanje predvojnih tradicij kamniških delavcev, ki so se vsako leto na ta dan zbirali v Kamniški Bistrici. Za prijetno razpoloženje in dobro voljo bodo poskrbeli ansambel Veseli kovinarji, kolektiv podjetja Meso s svojimi specialitetami na žaru in drugi. Občinski sindikalni svet vabi vse občane, da se v čimvečjem številu udeleže tega tradicionalnega srečanja. OB 30-LETNICI OSVOBODILNE FRONTE 27. aprila praznuje naša najmno-žičnejša organizacija - Socialistična zveza svoj pomembni jubilej. Ta dan bo poteklo 30 let od ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je skupaj s Komunistično partijo vodila slovensko ljudstvo v oboroženem odporu proti okupatorju in postavila prve temelje naše ljudske oblasti. Tudi v naši občini bomo ta jubilej slovesno proslavili. 23. aprila se bo občinska konferenca SZDL sestala na slavnostni seji, na kateri bodo podelili tudi srebrna priznanja Osvobodilne fronte dolgoletnim aktivnim družbenopolitičnim delavcem. 24. aprila bo gimnazija Rudolfa Maistra proslavila 25-letnico svojega obstoja. Ob 9. uri bo odkritje doprsnega kipa generala Maistra na zgradbi gimnazije, ob 10. uri pa bo v veliki dvorani kina Dom slovesna akademija. 26. aprila ob 18. uri bo na Trgu talcev (ploščad pred Prehrano) pro-menadni koncert mengeške godbe na pihala. 27. aprila se bodo člani Socialistične zveze in nekdanji aktivisti udeležili osrednje republiške prireditve v počastitev 30-letnice Osvobodilne fronte v Ljubljani. Prireditev, ki jo pripravlja ljubljanska mladina, bo ob 11. uri v Hali Tivoli. Občinska konferenca SZDL poziva vse krajevne organizacija Socia- listične zveze, da na slavnostnih sejah svojih odborov in z drugimi oblikami počastijo ta slovenski praznik. Ustavne razprave v kamniški občini Občinska konferenca SZDL, ki je nosilec javne razprave o ustavnih spremembah, je izdelala načrt javne razprave v naši občini. Ta načrt je v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in občinsko skupščino že začela uresničevati. 20. marca je družbenopolitičnemu zboru kamniške občine govoril o ustavnih spremembah dr. Marjan Brecelj, podpredsednik zvezne skupščine. 14. aprila so bile javne razprave, ki so jih vodili člani občinskega aktiva, v Motniku, na Lazah, v Kamniški Bistrici, v Komendi, na Duplici in v Kamniku. Do konca aprila bo občinski sindikalni svet organiziral razprave v vseh večjih delovnih organizacijah. V Svilanitu so o ustavnih spremembah že govorili, v prihodnjih dneh pa bodo ti razgovori v Titanu, Stolu, Svitu, v Tovarni usnja in v Podjetju Kamnik. O ustavnih amandmajih bodo skupno z republiškimi poslanci razpravljali tudi odborniki občinske skupščine v okviru Kluba odbornikov. 12. maja bo občinska konferenca SZDL sklicala občinsko posvetovanje, na katerem bodo obravnavali vse predloge in pripombe, dane v razpravah v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Občinska konferenca Socialistične zveze vabi vse občane, da se čimbolj aktivno vključijo v te razprave in da svoje eventualne predloge in pripombe v zvezi z ustavnimi spremembami pošljejo občinski konferenci, ki jih bo posredovala ustreznim organom. TUDI MLADI SO Z ZANIMANJEM PREBIRALI LEPAKE Z RAZPISOM GLASOVANJA UDELEŽBA IN GLASOVANJE NA REFERENDUMU O KRAJEVNEM SAMOPRISPEVKU 28. MARCA 1971 (PO VOLIŠČIH) Zap. Število GLASOVALO štev. % voli- Ime vpisanih vpl.;anih šča volišča volivcev Skupaj ZA volivcev 1. Motnik 254 247 215 84,6 2. Špitalič 210 185 161 76,6 3. Tuhinj 213 212 204 96 4. Cešnjice 64 64 62 96,8 5. Golice 105 105 100 95,2 6. Mali Hrib 162 162 151 93,2 7. Šmartno 326 314 276 84,6 8. Lase no 107 107 103 96,3 9. Hruševka 85 85 82 96,5 10. Loke 314 282 237 75,5 11. Sela 274 214 161 58,7 12. Nevlje 524 428 354 67,5 13. Zlata kaplja Mekinje I. 192 153 110 57,4 14. 491 344 263 54,6 15. Mekinje II. 453 324 229 50,7 16. Godič 400 388 321 80,2 17. Črna-Gozd 119 116 116 97,5 18. Črna-Krivčevo 292 286 264 90,4 19. Crna-Rudnik 158 149 124 78,5 20. Stahovica-Bistričica 215 214 186 86,6 21. Stahovica-Kalcit 335 312 229 60,3 22. Stranje 525 424 328 62,5 23. Tunjice Gmajnica 325 235 207 63,7 24. 442 389 309 70 25. Nasovče-Breg 162 107 87 53,6 26. Klanec 145 139 124 85,5 27. Komenda-ZD 258 205 170 65,8 28. Križ 254 228 180 71 29. Moste 417 392 374 89,9 30. 31. 224 158 122 244 54,5 56,5 JUII.1UU11. Podgorje 432 322 32. Šmarca 550 463 360 65,4 33. Vranja peč 184 164 152 82,6 34. Volčji potok 179 154 138 77 35. Rudnik 28 27 27 96,6 36. Duplica 776 674 538 69,4 37. Perovo 626 553 382 61 38. Zaprice I. 546 465 352 64,5 39. Zaprice II. 1.109 1.002 719 40. Šutna 386 264 156 40,4 41. Novi trg 398 328 251. 63,2 42. Titov trg ' 317 274 218 68,8 43^ Graben I. 468 418 309 66 44. Graben II. 458 388 0 1 320 69,8 X SKUPAJ 14.502 12.464 10.017 1 69,07 mi orno no 3ari o,'«"/! ii/i/nrNorn '.UOviíttÓ OBČINSKA SKUPŠČINA O REFERENDUMU Odborniki občinske skupščine so na seji 15. aprila ocenili rezultate referenduma o krajevnem samoprispevku. Ugotovili so, da enotna podpora občanov, izražena na referendumu, terja od vseh družbenih dejavnikov v občini, da se bodo zavzeli ža dosledno uresničitev sprejetih programov. i Vinko Gobec, predsednik občinske skupščine, se je posebej zahvalil vsem občanom, svetom krajevnih skupnosti, političnim organizacijam in informacijskim svetom za njihova prizadevanja v tej pomembni družbeni akciji. REZULTATI GLASOVANJA O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA DNE 28. III. 1971 . . (po krajevnih skupnostih) Število Glasovalo Število vo- % vpisanih Krajevna skupnost vpisanih skupaj ZA o d t e livcev, ki volivcev, ki volivcev PROTI NEVELJAVNE niso glasov. so glasov. „ZA" ČRNA * 569 551 674 504 538 36 120 11 16 18 102 88,57 69,32 DUPLICA 776 GODIC 400 388 321 65 2 12 80,25 KAMNIK 5.252 4.360 3.199 1.045 116 892 60,91 KAMNIŠKA BISTR. 1.075 950 743 184 23 125 69,11 KOMENDA 1.261 1.068 870 178 20 193 68,99 MOSTE 641 550 496 51 3 91 77,37 MOTNIK 254 247 217 30 85,43 NEVLJE 716 581 464 103 14 135 64,80 PODGORJE 432 322 244 60 18 110 56,48 PŠAJNOVICA 107 107 103 4 ti A~Ä>]C 5 96,26 SELA 274 214 161 40 13 60 58,75 SREDNJA VAS 314 282 237 45 _* " 32 75,47 ŠMARCA 550 463 360 97 6 87 65,45 ŠMARTNO 411 399 358 37 4 12 87,10 ŠPITALIC 210 185 161 17 7 25 76,66 TUHINJ . 544 543 517 26 — 1 95,03 TUNJICE 325 235 207 27 » 1 90 63,69 VOLČJI POTOK 207 181 165 14 feéiOq i<«.-> 26 79,71 VRANJA PEC 184 164 152 9 j¡,,; 20 82,60 SKUPAJ 14.502 12.464 10.017 2.188 259 2.038 69.07 P' p« ni Cf P< k( ta vii DRUGI O NAŠEM REFERENDUMU MdQibqcj UPANJ V kamniški občini so se v nedeljo volivci na vseh voliščih s precejšnjo večino izrekli za samoprispevek. Z njim bodo občani financirali razne komunalne potrebe v svojih krajevnih skupnostih — tu vodovod, tam cesto, drugje spet kaj drugega. Dogodek nemara ne bi bil take narave, da bi ga omenjali na tem mestu, če se z njim ne bi povezovali dve izredno pomembni stvari. Trenutek za glasovanje o samoprispevku je zaradi nekaterih neuspelih podobnih akcij v Sloveniji in zaradi sedanjih gospodarskih okoliščin neprimeren. Razen tega pa je kamniška posebnost, da so se občani že dvakrat izrekli za samoprispevek in da je sedanji že tretji zaporedni! Kdor si v takem vzdušju upa izvesti akcijo za samoprispevek, ni samo pogumen, ampak mora brez dvoma imeti tudi kaj dobre karte v rokah, da lahko nanje igra. In te karte so — tako kaže izid referenduma - v kamniški občini imeli. Tem kartam se reče zaupanje. Volivčevo zaupanje v sebe in predvsem v svoje sile ter zaupanje v delo ljudi, ki so jih občani izbrali za svoje predstavnike. Zaupanje je bilo močnejše od »neprimernega" trenutka, kajti prav ta trenutek je ob upoštevanju rezultatov dosedanjih dveh samoprispevkov najbolj odkrito pokazal, daje mogoče iskati izhod iz skupnih gmotnih težav ob večjem deležu vsakega posameznika — ne samo tistega v oddaljeni vasi, ampak tudi tistega v središču mesta. Dogodek v kamniški občini nemara tudi ob omenjenih razsežnostih ne bi imel tolikšne teže, kot jo ima, če ne pomislimo, da je le nekaj kilometrov stran Ljubljana, ki jo prav v teh časih najedajo hude denarne težave. Gre predvsem za otroško varstvo, oziroma določneje za kakih 140 milijonov dinarjev v 5 letih za najbolj nujne investicije v predšolske ustanove. Vsa Ljubljana od tistega preprostega in najbolj prizadetega občana do najvišjih mestnih funkcionarjev se zaveda potrebe po tem prostoru, a moči za akcijo Ljubljana skupaj s svojim vodstvom vred ne najde. Odkod milijoni in kam z otroki zapo- slenih staršev? ! Že danes so jasli in vrtci v Ljubljani pre^ majhni za skoraj 4000 mest. 1$ kaj bo čez nekaj let? Se bomo nazadnje začeli obnašati do otrok, kot da so luksuz, podobno kot avto in vikend? Upajmo da ne - niti v Ljubljani niti kje drugje. Ali ne izzveni kamniški primer za bližnjo Ljubljano - in nemara še za koga drugega - ne samo kot izraz kamniške kolektivne moči, ampak posredno tudi kot precej huda kritika tistih, ki ne čutijo v sebi dovolj moči za izhod iz lastnih težav. Kakšen je lahko odgovor Ljubljane in njenih voditeljev na dokaj jasen izziv iz Kamnika? J. SVETINA, (Delo, 31. marca 1971) ODPRTO PISMO SLOVENSKI JAVNOSTI PROTEST ZOPER PISANJE V TRIBUNI na vir po od da Ü vir bh cij' zai Po ni pn or| bis ste ta let 29 aH VOi pri PK Vil hi sm kri gar no¡ P« en; fer ob me prt Družbeno politični zbor kamniške občine je na pobudo članov Zveze borcev in združenja rezervnih vojaških starešin občine Kamnik na seji 20. marca odločno obsodil pisanje v zadnji številni ljubljanskega študentskega lista ,,Tribuna" o jugoslovanski ljudski armadi in o naši vseljudski obrambi. Družbenopolitični zbor sodi, da pomeni tak način obravnavanja tako pomembnega vprašanja kot ga obravnava prispevek ,,Amiija naša" v 17. številki Tribune, najmanj podcenjevanje naših dosedanjih naporov za oblikovanje sodobne vseljudske obrambe in v tem okviru jugoslovanske ljudske armade. Skrajno žaljivi so odgovori nekaterih ^izbranih" ljubljanskih študentov na vprašanje, kakšen je odnos Slovencev do jugoslovanske ljudske armade in kakšen naj bi bil slovenski oficir. Menimo, da taki odgovori ne morejo in ne smejo oblikovati javnega mnenja ter odnosa študentske mladine kot bodoče inteligence do naše obrambe. Prepričani smo, da v omenjenem pisanju ni izraženo mnenje večine slovenskih študentov. Še več, velika večina našega bodočega iz-obraženstva nasprotuje takemu političnemu pamfletu. Vsebina omenjenega prispevka v celoti nasprotuje prizadevanju naše družbe za uveljavljanje načel vseljudskega odpora, posebno pa vključevanje Slovencev med starešinski vojaški kader. Upravičeno se vprašujemo, kje naša družba najde denar za tiskanje take Tribune? Ali ne bi bilo smotrneje družbeni denar Delavni filatelisti- usmeriti drugam? Občani kamniške občine z velikimi napori i\-nanciramo narodno obrambo z združevanjem svojega denarja in se zavedamo, kako težko ga je ustvariti. Zahtevamo, da se naš denai ne zapravlja za podpihovanje šovinizma, za žaljenje tradicij naš^j revolucije, za žaljenje borcev in starešin naše armade. Družbeno politični zbor občine Kamnik ostro obsoja skupino,! ki v imenu ljubljanskih študentov z družbenimi sredstvi prek Trii bune skrbi za politične provokacije in izzivanje naše javnosti. DRUŽBENO POLITIČNI ZBOR OBČINE KAMNIK, ki ga sestavljajo: odborniki občinske skupščine j člani občinske konference ZKS člani občinske konference SZDL člani občinskega sindikalnega sveta člani občinske konference Zveze mladine člani občinskega odbora ZZB NOV Opomba uredništva: Pismo je bilo poslano vsem republiškim političnim vodstvom in vsem uredništvom časopisov in RTV. Poslanec F. Svetelj pa je v zvezi s tem postavil v republiški skupščini poslansko vprašanje slovenskemu izvršnemu svetu. Eno redkih društev, če ne celo edino, o katerem v našem glasilu še nismo rekli niti besede, je prav gotovo društvo kamniških filatelistov. Zato je prav, da tokrat tudi tej zvrsti naše društvene dejavnosti namenimo nekaj vrstic. Filatelistično društvo Kamnik, ki danes vključuje 64 filatelistov, deluje že od leta 1949. Če vas bo pot v nedeljo dopoldne zanesla mimo gostilne Grčar v Kamniku, boste v posebni sobi prav gotovo naleteli na številne navdušene mlajše in starejše filateliste. Vsako nedeljo imajo namreč redne sestanke, na katerih med seboj zamenjujejo znamke, pregledujejo kataloge in filatelistično literaturo. Na nedavnem občnem zboru so člani dništva spet obravnavali svoje delo in probleme. Precej pikrih pripomb so imeli na račun pošte in njen način razdeljevanja priložnostnih znamk. Pošta namreč premalo upošteva interese filatelistov, ker priložnostne in druge serije raje prodajajo v inozemstvo. Na občnem zboru- so' Omenili tudi težave, ker zlasti mladi filatelisti zaradi visokih cen ne morejo priti do posameznih serij. Filatelistič no zvezo Slovenije so opozorili, naj se zavzame za spremembo ključa pri razdeljevanju priložnostnih znamk. Kot zanimivost velja napisati, da je eden izmed članov nedavno med škartom dobil franki-rano znamko Evropa 1969, ki je člani filatelistič nega društva niso mogli dobiti v redni prodaji na pošti. Ta znamka pa je imela žig kamniške pošte. Taki in podobni so problemi, s katerimi se srečujejo kamniški filatelisti. Seveda pa ne govorijo vedno samo o problemih, tudi mnogo veselih uric je na njihovih srečanjih, predvsem pa medsebojnega sodelovanja. Za svojega predsednika so izvolili Franca Vogrinca, za tajnika Franca Mrharja in za blagajnika: Slavka Ponikvarja. Filatelisti vabijo vse ljubitelje! filatelije, zlasti pa mladino, daj se vključi v njihove vrste. TOVARNA USNJA KAMNIK sprejme 10 kvalificiranih krojačev ali šivilj za kro-jilce in strojne izdelovalce v usnjeni konfekciji 30 nekvalificiranih delavcev za delo v obstoječi in novi proizvodnji Prijave oddajte pismeno ali ustno v organizacijsko kadrovskem sektorju podjetrja, kjer boste dobili tudi podrobne informacije o podjetju, o vašem bodočem delu in o nagrajevanju. POGOVOR O KAMNIŠKI TRGOVINI ZAKAJ KAM SMI CAN I »UVAŽAMO« BLAGO Ker so občani na zborih volivcev postavili več vprašanj v zvezi s preskrbo in trgovino v naši občini, ki kažejo, da potrošniki kljub precejšnjemu napredku v zadnjih letih z našo trgovino še vedno niso zadovoljni, smo se z nekaj vprašanji obrnili na tovariša Danila Cerkvenika, direktorja kamniškega trgovskega podjetja „Kočna" in poslanca gospodarskega zbora skupščine SRS. Ker je pogovor tekel konec februarja na podlagi podatkov za preteklo leto, znanih do takrat, je bilo prvo vprašanje zastavljeno na podlagi gibanj v trgovini v devetih mesecih lanskega leta. V resoluciji o gospodarskem razvoju kamniške občine za leto 1970 smo zapisali, da bo promet v trgovini poraste 1 za 15 %. Prav točnih podatkov za preteklo leto še ni, z gotovostjo pa lahko trdimo, da predvidevanj nismo uresničili. Kje so po vašem mnenju vzroki? Vsaka resolucija žal vsebuje tudi take cilje, ki so večkrat težko uresničljivi iz več razlogov. Hote ali ne pa izpuščamo nekatere, ki bi morali biti po mojem prepričanju navedeni. V omenjeni resoluciji je bilo zapisano, da bo promet v trgovini porastel za 15 %, ni pa bilo to podrobneje opredeljeno. Na zborih volivcev je bilo poročano, da ta % ne bo dosežen. Zadnji podatki, ki jih je posredovala občinska skupščina, pa kažejo, da je bil ta promet dosežen s 15,1 %. To pomeni, da so bili volivci napačno informirani. Zaradi tega so na riekaterih zborih volivcev bili tudi taki komentarji, ki niso v korist trgovine. Ob tem me moti, da navajamo procent, za koliko se bo predvidoma povečal promet v trgovini v določenem koledarskem letu, ne zapišemo pa odstotka, za koliko se bo predvidoma povečal dohodek od prometnega davka od prodaje blaga na drobno in prometni davek od prodaje alkoholnih pijač v trgovini. Prepričan sem, da za občane in za druge koristnike proračunskih sredstev ni toliko pomembno, za koliko bo porastel promet v trgo-i vini, kot to, koliko več denarja bo priteklo v občinsko blagajno od prodaje blaga na malo. Res je sicer, da brez zvišanega prometa tudi ni večje realizacije prometnega davka in da sta ti dve komponenti med seboj tesno povezani. Ob tem pa prosim, ne pozabite, da se v trgovini lahko z različnimi posegi povečuje promet, tudi tak promet, če bi bilo to potrebno, v katerem ni vkalkuliranega prometnega davka in ki se opravlja brez zaslužka. Za tak promet pa nismo zainteresirani. Vedeti moramo, da je prometa v trgovskih organizacijah več vrst, toda za občana mora biti pomemben samo promet z blagom, ki vsebuje zvezni, republiški in občinski prometni davek (skupna Stopnja 21,5 %) ter prometni davek od prodaje alkoholnih pijač. In ker sta ta dva vira najpomembnejša, navajam, da je bilo v letu 1970 v primerjavi z letom 1969 realiziranega občinskega prometnga davka od maloprodaje za 29,9 % več, od prodaje alkoholnih pijač v trgovini pa za 4,2 % več. Prodaja alkoholnih pijač sicer zaostaja na račun močno povečane prodaje mineralnih vod, sadnih sokov in drugih brezalkoholnih pijač. Kljub temu je bil skupni priliv teh dveh davkov v občinsko blagajno v letu 1970 za 19,8 % višji kot v prejšnjem letu.; S kakšnimi uspehi se kljub temu lahko pohvali kamniška trgovina v preteklem letu? Odgovor na to vprašanje v glavnem vsebuje že odgovor na prejšnje vprašanje. Sicer je znano, da se zaposleni v trgovini neradi hvalijo. Mnogokrat smo kritizirani brez pravega vzroka, pač zato, ker mora biti nekdo za nekaj kriv. Povedati moram, da bo trgovina (ne samo kamniška) kos svojim nalogam šele takrat, ko bodo njeni pogoji poslovanja izenačeni z ostalimi panogami gospodarstva. Med te sodijo enakopravno upravljanje s poslovnimi prostori, enaka politika obdavčitve, enaki pogoji politike oblikovanja cen, enaki pogoji pri ustvarjanju in kreditiranju obratnih sredstev in drugo. V časopisu „Občinski poročevalec", ki ga izdaja Občinska konferenca SZDL Domžale, smo čitali, da Kamničani kupijo v sosednji občini za okoli 10 milijonov novih dinarjev letno. Prosim, da komentirate to izjavo bivšega direktorja trgovskega podjetja „Na-predek" iz Domžal. SREČANJE KRVODAJALCEV Dr. France Pucelj, predsednik občinskega odbora RK, se je toplo zahvalil krvodajalcem Pred dnevi je občinski odbor Rdečega križa v Kamniku povabil na srečanje 14 občanov, ki so dali kri že desetkrat, in 47 krvodajalcev, ki so se pozivu v humani akciji odzvali petkrat. Najprej jim je spregovoril o pomenu krvodajalstva dr. France Pucelj, predsednik občinskega odbora Rdečega križa, in se vsem najtopleje zahvalil za udeležbo v dosedanjih akcijah. V pisanem kulturnem programu so sodelovali dijaki gimnazije Rudolfa Maistra, učenci glasbene šole in podmladkarji Rdečega križa z osnovne šole Fran Albreht. Krvodajalci so še posebno navdušeno pozdravili malo Ireno Koncilja, učenko 3. razreda, ki jim je tako prisčrno izrekla tole zahvalo: Rekli boste: tako je majhna še, pa že dobro ve, kako rešuje se s krvjo naše nesrečneže. Zato pa rada že velika bi bila, da s svojo bi krvjo pomagala. Krvodajalci! • Sedaj pa vam le hvala, ki za vse to jo vam izreka punčka mala, ki tudi tako rada, kri za rešitev drugega bi dala. Po kulturnem programu je občinski odbor RKS povabil vse udeležence na skromno zakusko. Lani so v naši občini dali kri 1103 občani ali vsak 20. občan. Rdeči križ pričakuje, da se bo letošnje akcije, ki bo v Kamniku 21., 22., 24., 25. in 26. maja, udeležilo še večje število ljudi. Posnemajmo naše krvodajalce, saj bomo morda tudi mi že jutri potrebovali to dragoceno tekočino! (S) Izjavo, ki jo omenjate, sem prebral. V podrobnosti je žal ne želim komentirati iz več razlogov. Sicer pa ima vsakdo, ki jo je prebral ali kije zanjo slišal, o njej svoje mnenje. Neizpodbitno je, da je imela določen namen. Ob tem samo mimogrede v razmislek bralcem tole: Če to drži, pomeni, daje vsak kamniški občan, teh pa je nekaj več kot 20.000, kupil leta 1970 v trgovinah ..Napredka" poprečno za 50.000 S-dinarjev blaga. Jaz osebno o tem nisem prepričan in zato prepuščam sodbo drugim. V našem kolektivu in v poslovalnicah drugih podjetij, ki poslujejo na območju občine Kamnik, evidence o tem, od kod je kdo, ki kupuje, ne vodimo. Vsi si pa prizadevamo zadovoljiti slehernega kupca in prodati čim več blaga. Sicer pa ne pozabimo na rek, ki pravi, da je sosedov kruh vedno boljši od domačega. In tako je tudi v Domžalah. V Kamniku se večkrat govori o odprtosti občinskih meja. Kakšno pa je vaše stališče do trgovskih podjetij, ki imajo svoje poslovalnice v občini? Menim, da sva oba prepričana o tem, da so meje tokov blagovnega prometa zelo odprte. Konkurenca je vedno večja. Avtobusnih zvez je iz Kamnika v vse smeri vedno več. Tudi osebnih avtomobilov je vedno več. Državne meje so odprte, potni list pa ima že skoraj vsak polnoletni občan. To, kar temu sledi, je za vse trgovske delavce najmočnejša konkurenca, ne glede na to ali ti delajo v Mariboru, Celju, Kopru, Domžalah, Kranju ali Kamniku. Trgovsko podjetje „Kočna" sodi med manjša trgovska podjetja v Sloveniji. Zanima nas, ali imate v načrtu tesnejše povezovanje ali celo združitev s katerim izmed trgovskih podjetij? Pridevnika „velik" in „majhen" stopnjujemo takole: velik, večji, največji, in majhen, manjši, najmanjši. Zato je pojem o tem, kdo je manjši, zelo relativen. Velikost ali majhnost podjetja je zato zelo relativna. Za tako ocenjevanje je potrebno imeti na voljo več faktorjev. Sicer pa je o vsebini vašega NAŠ POGOVOR vprašanja naš delavski svet že pred časom zavzel določeno enoglasno stališče, ki zaenkrat ne bo spremenilo našega pravnega položaja. Kamničani cesto pravijo, da imate največ posluha za urejanje trgovskih lokalov v starem mestnem jedru. Ali boste letos zidali kakšno novo trgovino? Ce je res tako, kot pravite, potem bomo v „Kočni" to izjavo sprejeli vsi z zadovoljstvom. Veljati pa mora tudi kolektivom prodajaln nekaterih drugih podjetij, ki poslujejo v Kamniku. V teh prizadevanjih bi bili lahko še uspešnejši. Toda to ni v celoti naša krivda. V drugih krajih in tudi v zamejstvu imajo službo spomeniškega varstva tako kot v Kamniku dobro organizirano. Skrbijo za stara mestna jedra, toda pritličja stavb, ki so namenjena trgovinski dejavnosti, se ne podrejajo več stavbam, ampak so ta element zase. Zato so njihove rešitve smelejše, cenejše, za trgovino funkcionalnejše ter za potrošnika mnogo bolj vabljive. Vprašujete me še, če bomo letos zidali kakšno novo trgovino. Da. Začeli bomo z gradnjo v Jenkovi ulici. Na zemljišču, ki smo ga kupili na Bakov-niku, pa bomo začeli z gradnjo leta 1973 s pogojem, če se bo takrat že razvila v tej programirani soseski načrtovana blokovna gradnja. Kdaj pride na vrsto blagovnica na Titovem trgu? Letos bomo začeli z adaptacijo obeh hiš na Titovem trgu nasproti Ljubljanske banke. Prvotni program je bil ovržen, zato smo ga sedaj tudi mi spremenili. Odprti bomo še cvetličarno nasproti Kavarne, odprli trgovino v Mekinjah ter opravili še nekatere druge posege v naših poslovnih enotah. Gradimo tudi novo centralno skladišče s potrebnimi drugimi funkcionalnimi prostori v kompleksu Vrtnega centra, katerega obrisi so vsak dan bolj vidni. Na kraju se zahvaljujem vsem potrošnikom, ki so kupovali v naših in drugih trgovinah na območju občine Kamnik, za njihovo zaupanje. Vabim jih, da nam ostanejo zvesti tudi v prihodnje. NAGRADA IZ NEW DELHIJA V KOMENDI Danica Grošelj - odlična učenka, je kljub visokemu priznanju ostala skromna Kot smo objavili že v prejšnji številki našega lista, je sredi februarja prispela iz New Delhija v Indiji v Komendo novica, daje na največjem mednarodnem tekmovanju otroških risb dobila najvišje priznanje „Nehrujevo zlato kolajno" 14-letna Danica Grošelj, učenka 8. razreda osnovne šole Komenda-Moste. največjih nagrad, ki sem jo jaz prevzel v Tvojem imenu. Pošiljam Ti spominsko knjigo s tvojo shko na četrti strani. Želim Ti mnogo uspehov in vztrajnosti pri Tvojem delu. - Že decembra 1969 smo na razstavo v New Delhi poslali osem slik učencev naše šole. Med njimi je bil tudi moj linorez, pripoveduje Danica. Na sliki so bile upodobljene tri krave. Ta motiv smo delali pod vodstvom tovarišice Pibernikove vsi učenci v razredu. Letos obiskuješ osmi razred, kako ti gre učenje? - Doslej sem še vse razrede končala z odličnim uspehom. Najraje pa imam slovenščino in angleščino. Sklonila se je nad matematično nalogo: prostornina tristranične piramide. - Domače naloge iz matematike mi ne delajo težav, pri tihi vaji mi pa vse odpove. Ne vem, kaj je to. Zanimalo nas je Danic ino udej-stvovanje v ostalih dejavnostih. - Sodelujem v dramskem in šahovskem krožku. Naš razred sodeluje v okviru jugoslovanskih pionirskih iger s pisanjem prispevkov o vstaji v našem kraju. Obiskujemo borce NOV in si beležimo njihove spomine o borbi za svobodo. Kam pa po končani osemletki? - Verjetno se bom odločila za ekonomsko srednjo šolo. Zaželeli smo ji še mnogo uspehov pri bodočem delu in se poslovili. Spet je vzela v roke svinčnik in trikotnik. Čeprav je bilo sončno nedeljsko popoldne .. . Vsekakor je Nehrujeva nagrada doslej največje priznanje tudi prizadevnemu kolektivu učiteljev na osnovni šoli Komenda-Moste. Tudi .podatek, da so se od leta 1968 učenci te šole s svojimi izdelki udeležili kar desetih mednarodnih, jugoslovanskih in slovenskih otroških likovnih razstav, precej pove. Danica je morala skupno s svojo učiteljico likovnega pouka Stanko Pibernik nekaj dni zapored odgovarjati na številna vprašanja radovednih novinarjev. Zato tudi mi nismo mogli mimo tega, da ne bi s kratkim pogovorom predstavili našim bralcem učenke, katere likovni izdelek je bil vzrok, da se je ime Kamnika in Jugoslavije pojavilo med zmagovalci na tem velikem svetovnem tekmovanju. Danico smo zmotili v nedeljo popoldne na njenem domu v Komendi. Pravkar se je ukvarjala z reševanjem matematične naloge. Tiha in skromna, vendar srečna, nam je pokazala pismo dr. Slavka Komarja, našega ambasadorja v New Delhiju, in katalog s tekmovanja, v katerem je njena fotografija na častnem mestu med 22 nagrajenci z vsega sveta. Z rdečim krogom obkrožena slika, pod njo pa podpis: Danica Grošelj, Yugoslavia. Dr. Slavko Komar pravi v pismu: Prisrčno ti čestitam k uspehu, ki si ga dosegla na mednarodni razstavi otroških risb, in k eni največjih nagrad, ki si jih prejela za svoje delo. Udeležil sem se svečane podelitve nagrad v največji dvorani v Delhiju, nagrade pa je delil osebno predsednik republike. Bil sem ponosen, ker mladi Jugoslovani osvajajo tako velika mednarodna priznanja. Posebno mi je drago, ker si dobila eno od desetih Danica Grošelj: čreda (linorez), delo nagrajeno v New Delhiju RAZGIBANO DELO KAMNIŠKIH PIONIRJEV PIONIRSKE IGRE 1971: TISOČ RADOSTI Pionirji vseh odredov osnovnih šol v občini so se tudi letos vključili v Jugoslovanske pionirske igre „TISOČ RADOSTI". Množično se udeležujejo raznih prireditev in manifestacij ter pohodov. Posamezni pionirji pa se udejstvujejo v krožkih in se prijavljajo na razpisana tekmovanja. Na proslavi 29. novembra -dneva republike so vsi odredi pripravili slovesne sprejeme cicibanov v pionirsko organizacijo. Novi člani so prejeli pionirske izkaznice, pravila in značke. Novoletno jelko so praznovali vsi pionirji največ po razredih. Nekateri odredi so imeli tudi skupno praznovanje. Obiskali in obdarili so jih zastopniki podjetij, ki so pokrovitelji posameznih šol. Mnogi odredi so si ogledali v tem času lutkovne in gledališke predstave v Ljubljani. Posebno pestro je bilo letos po odredih pustovanje. Marsikateri pionir si je sam izdelal masko za pustno rajanje. Velika večina mlajših pionirjev pa seje udeležila povorke in osrednje prireditve v dvorani Doma v Kamniku. Pionirji osnovnih šol Moste, Stranje, Zavoda za usposablja- nje invalidne mladine, Tomo Brejc, Fran Albreht in podružnične šole Gozd so se vključili v „Veselo šolo", ki jo je razpisal Pionirski list. V znanju so se najprej pomerili pionirji posameznih razredov. Po trije zmagovalci razrednega tekmovanja so se udeležili šolskega tekmovanja, na katerem so se izločili šolski prvaki. Te pa čaka še preizkušnja znanja na občinskem tekmovanju, ki bo 17. aprila na osnovni šoli Stranje. Občinski prvaki Vesele šole pa bodo šli dalje na medobčinsko in republiško tekmovanje, ki bo v Ljubljani. Pionirji bodo praznovali 30-letnico vstaje slovenskega in jugoslovanskih narodov. Tako se bodo izven pouka seznanjali z dogodki NOB. V to akcijo je vključeno tudi II. srečanje pionirjev zgodovinarjev, ki bo 25. in 26. junija v Kamniku. Najprej se bodo pomerili odredi v občini, nato bodo najboljši iz 60 občin v Sloveniji prišli na srečanje v Kamnik. Kot že več let bo tudi letos prevzem kurirčkove pošte od pionirjev mozirske občine 8. maja na Črnivcu. Nato bodo pionirji kurirji prenašali ku-rirčkovo pošto od odreda do odreda, od javke do javke. V torbo bodo vlagali čestitke tovarišu Titu za rojstni dan in spise „Vstaja v mojem kraju". Ob prevzemu torbe bo vsak odred pripravil tudi krajšo proslavo, katere se bodo udeležili bivši borci NOB. Na praznovanje 30-letnice vstaje bo vezan zbor pionirjev v Trnovskem gozdu 19. junija 1971. Pred prihodom v Trnovski gozd bodo skupine pionirjev obiskale najpomembnejše kulturne spomenike in kraje iz NOB na Primorskem. Tudi iz naše občine se bo udeležil tega zbora cel avtobus pionirjev. Šahovski krožki, ki so že izvedli medrazredna tekmovanja, imajo 7. aprila občinsko šahovsko tekmovanje v Kamniku, kjer se bodo pomerili šolski šahovski prvaki in to mlajši pionirji in pionirke ter starejši pionirji in pionirke. Zmagovalci pa bodo šli dalje na medobčinsko in republiško šahovsko tekmovanje, ki bo letos v Domžalah. Literarni krožki se bodo prijavili za tekmovanje odrednih glasil, ki bo v Murski Soboti. Likovni krožki bodo sodelovali v Groharjevi slikarski koloniji v Škofji Loki. Pionirji prometniki se bodo pomerili v znanju iz prometa. Šolska športna društva pa so v zimskem Času izvedla smučarska tekmovanja, sedaj je na vrsti tekmovanje v telovadbi, rokometu in košarki. To je kratek pregled dela naših pionirjev v njihovih odredih v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger „TISOČ RADOSTI", se pa izkazujejo naši pionirji še v mnogih drugih dejavnostih. B. M. Ob srebrnem jubileju kamniške gimnazije Petindvajset let je minilo od dne, ko je 15. oktobra 1945 začela z rednim delom novo ustanovljena gimnazija v Kamniku. Tega dogodka so bili Kamničani nadvse veseli, saj so si srednjo šolo že mnogo let želeli in jo glede na gospodarsko razvitost tudi potrebovali. Pravi družbeni in politični pogoji za tako šolo pa so nastali šele ob osvoboditvi, ko se je nova ljudska oblast že od vsega začetka zavedala, da bo mogoče obnoviti deželo po hudi drugi svetovni vojni in jo gospodarsko ter družbeno razviti samo, če bo za te naloge več strokovno in družbeno dovolj izobraženih ljudi. Prav zaradi tega je tudi z velikim razumevanjem moralno in materialno podprla zahteve Kamničanov po ustanovitvi gimnazije. Z njo so dobili najustreznejšo izobraževalno ustanovo, v kateri se je lahko izobraževala ter vzgajala mladina kamniške in domžalske občine ter si tako utirala pot do študija na višjih in visokih šolah ali pa si zagotovila primerno zaposlitev. Poleg tega pa je bil Kamnik že tedaj gospodarsko, trgovsko, kulturno in politično središče svoje okolice. Številna podjetja so bila po osvoboditvi kmalu obnovljena. Programi njihovega nadaljnjega razvoja so bili zelo optimistično postavljeni, kar je kazalo, da bo postal Kamnik gospodarsko zelo razvito središče. Število prebivalcev je hitro naraščalo, saj je začelo prihajati v Kamnik mnogo delavcev in strokovnjakov, ki so se tukaj za stalno naseljevali. Hitra gospodarska rast in hitro naraščanje prebivalstva sta bila torej v vseh petindvajsetih letih zelo pome*mbni značilnosti Kamnika, kar dokazuje, da je bilo ravnanje oblastvenih in političnih organov pravilno, ko so napovedovali tak razvoj in spoznali potrebo po ustanovitvi gimnazije v Kamniku. Z rednim delom je gimnazija začela, kot je bilo že povedano, 15. oktobra 1945. leta. Pogoji dela so bili takrat izredno slabi. Učnih moči je bilo malo, prostori skoraj neprimerni, učil in knjig pa sploh ni bilo. Kljub temu so prvi učitelji z veliko mero optimizma zaorali v ledino in kot vidimo danes, tudi zelo uspešno. Zato smo jim ob petindvajsetletnici gimnazije dolžni izraziti zahvalo. Podatki o teh učiteljih so v posebnem pregledu, objavljenem v tej publikaciji. Razen zavzetih učnih moči je bila gimnazija deležna tudi velike pomoči političnih in oblastvenih organov ter delovnih organizacij Kamnika, ki so nudili zavodu veliko materialno pomoč za popravilo prostorov, potrebno opremo in nabavo učil ter knjig. V prvem šolskem letu je bilo na šoli samo pet oddelkov s 183 dijaki. To so bili le nižji razredi, ker za ustanovitev višjih razredov še ni bilo ustreznih pogojev. Šolski okoliš je najprej obsegal le Kamnik in nekaj okoliških krajev. Zaradi ugodnejših prometnih zvez pa se je število dijakov tudi iz okoliških krajev nenehno večalo. Danes obsega šolski okoliš vso kamniško občino in velik del domžalske. Razen tega je bil v Kamniku že leta 1945 ustanovljen dijaški dom, ki je nudil oskrbo mnogim partizanskim sirotam in mladini iz oddaljenih krajev. Prostore je imel sprva v šolski stavbi gimnazije. Novi izobraževalni zavod se je v kraju hitro uveljavil. Učitelji in dijaki so sodelovali v celotnem kulturnem in političnem življenju Kamnika. Prvo leto se je gimnazija izkazala tudi z zelo lepim učnim uspehom, saj jih je od 183 dijakov izdelalo 139 ali 76,28%. V šolsko leto 1946/47 je zavod stopil že z bogatimi izkušnjami in z velikim ugledom, ki si ga je pridobila delovna skupnost v prvem letu obstoja. Tudi število dijakov se je znatno povečalo. Vpisanih je bilo že 268 učencev. Največ jih je bilo v prvem razredu. S porastom števila dijakov pa so se povečale tudi težave zaradi pomanjkanja šolskih prostorov. Tudi učil in knjig še ni bilo dovolj. Vendar je delovna skupnost s pomočjo družbene skupnosti dopolnila zbirke učil in knjig ter šolski inventar. S tem so bili izpolnjeni osnovni pogoji za delo. Tudi notranje življenje šole je postajalo vse pestrejše. Z delom so namreč začeli številni krožki in mladinski pevski zbor, ki je nastopal na številnih prireditvah v šoli in na različnih krajevnih prireditvah. Vodil ga je Viktor Mihelčič. Šolsko leto 1946/47 je bilo za gimnazijo izredno uspešno, saj jih je od 268 dijakov ob koncu šolskega leta izdelalo kar 242 ali 90,29 %. Tudi v naslednjih letih je število dijakov naraščalo in tako so starši kot tudi delovna skupnost vedno glasneje izražali zahtevo po višjih oddelkih, da bi se nižja gimnazija dokončno razvila v popolno osemrazredno gimnazijo. Velike spremembe so nastale tudi znotraj zavoda. Med drugim so bili organizirani mešani razredi s fanti in dekleti. Prva leta so bili namreč dijaki ločeni po spolu. To velja omeniti zato, da bi tudi v tej spremembi spoznali izobraževalni proces in demokratizacijo naše šole. Najpomembnejši dogodek v razvoju kamniške gimnazije pa je bil prav gotovo v šolskem letu 1949/50, ko je bil končno Prvi maturanti s profesorji leta 1953 SPOMINSKA BROŠURA Ob proslavi 25-le trtice je kamniška gimnazija izdala posebno brošuro, ki prikazuje delo zavoda v tem razdobju. Poleg uvoda in sestavka ravnatelja zavoda, ki ga objavljamo v uvodu, so tudi seznami abiturientov in predavateljev. Brošuro je okusno opremila in tiskala tiskarna ,,Jože Moškrič" v Ljubljani. Dozdaj je bilo na kamniški gimnaziji 18 zaključnih izpitov ali matur. Seznam maturantov, ki so v teh letih uspešno opravili zaključni izpit in prejeli maturitetno spričevalo, obsega 616 imen. Številko 1 v seznamu ima Bergant Hubert, profesor glasbe in naš znani virtuoz na orglah, zadnja številka 616 pa je last Zvikart Darinke, ki je maturirala lani. Pod številko 100 je vpisana Traven Ivanka, 200 Zule Peter, 300. Škorjanc Marina, 400. Škrubej Terezija, 500 Lenzi Smilja in 600. Marci-jan Aleksandra. V seznamu maturantov sta tudi naši televizijski napovedovalki, ki ju pozna vsa domovina: 80. Helena Kordaš-Koder in 188. Nataša Dolenc. Od abiturientov jih je dobra tretjina iz domžalske občine. Po dokaj točnih podatkih za prvih 13 letnikov z zaključnim šolskim letom 1964/65, se številni nekdanji dijaki kamniške gimnazije danes uspešno vključujejo v naše gospodarsko in družbeno življenje. Seznam poklicnih usmeritev prikazuje 25 zdravnikov, 99 diplomiranih inženirjev, 12 inženirjev I. stopnje, 40 profesorjev, 27 predmetnih učiteljev, 5 farmacevtov, 15 pravnikov, 5 socialnih delavcev, 21 višjih medicinskih sester, 17 višjih tehnikov, 10 višjih administratorjev, 7 duhovnikov, 3 fizioterapevte, 4 defek-tologe, 71 uslužbencev itd. Nekateri med njimi delujejo kot znanstveniki na naših najvišjih znanstvenih institucijah. Seznam predavateljev, ki so službovali na gimnaziji od začetka do danes kot profesorji, profesorski pripravniki, predmetni učitelji, strokovni učitelji- ali honorarni predavatelji obsega 128 imen, ki so razvrščena po abecednem redu. Mnogo jih srečamo danes med znanstveniki na univerzi, nekaj pa jih je že pokojnih. Dozdaj je umrlo 7 abiturientov naše gimnazije. 215. Kugler Jože in 439. Sitar Ivana, ostali pa kot žrtve prometnih nesreč: 79. Koželj Rado, 101. Turnšek Viktor, 145. Battelino Lojze, 181. Žerov.nik Metod in 190. Keržan Janez. Dozdaj je vodilo zavod 10 ravnateljev: Sluga Jože 1945-1946 in 1961-1962, Jamšek Svojmir 1946, Mišic Dana 1946-1949 in 1951-1953, Matičič Cene 1949- 1950, Mehle Milan 1950- 1951, Lah Avguštin 1953-1958, Verstovšek Zvone 1958-1961 in 1962-1969, Keršmanc Ivanka 1969 in od 1969 dalje Justinek Ivan. V brošuri je še pomemben prispevek prof. Ane Kastelic o zgodovini šolstva na Kamniškem s tabelarnimi pregledi od 1870 naprej in dokumenti o borbi za meščansko šolo. Slike prikazujejo nekatere letnike maturantov, profesorski zbor in prizore iz življenja in dela dijakov zavoda. Zavod bo proslavil svoj srebrni jubilej v soboto, 24. aprila. Dopoldne bo najprej ob 9. uri odkritje doprsnega kipa generala Rudolfa Maistra na poslopju gimnazije pred glavnim vhodom. Ob 10. uri bo v veliki dvorani Doma svečana akademija, ki so jo pripravili dijaki gimnazije pod vodstvom prof. Tine Romšakove, ob 11. uri pa bo v sejni dvorani občinske skupščine predsednik Vinko Gobec sprejel vse prosvetne delavce, ki so službovali v tem razdobju na kamniški gimnaziji. Vsak abiturient bo prejel jubilejno brošuro brezplačno na proslavi, tisti, ki se ne bodo mogli udeležiti proslave, jo bodo lahko dvignili v tajništvu gimnazije. -a r SE BOMO ODLOČILI ZA UREDITEV DVORANE V DOMU Razstava o turških taborili na Gorenjskem, ki je te dni odprta v renesančnem pritličju kamniškega muzeja na Zapricah, je zbudila eliko zanimanje velike j Kinematografsko podjetje Kranj je pripravljeno letos obnoviti dvorano in opremo v kinu Dom v Kamniku. Edina dvorana za kulturne prireditve našemu mestu, taka kot je, ne dela posebne časti. Zato je taka pripravljenost kranjskega podjetja nadvse dobrodošla. Poleg obnove dvorane in razsvetljave bodo zamenjali vse sedeže z novimi. Uredili bi tudi bife v avli doma. Računajo, da bi sku- paj vložili preko 15 milijonov starih din. Postavljajo pa en sam pogoj. Stolov ne bi smeli več prenašati iz dvorane, ker se s tem oprema zelo kvari. Ker se slišijo določeni pomisleki, je prav, da javno povemo, ali se bomo zaradi ene ali dveh veselic, ki pa sta lahko tudi v zgornjih prostorih in v restavraciji Doma, odrekli tako potrebni obnovi dvorane. odprt 5. razred, to je prvi razred višje gimnazije. S tem se je začela nova pot zavoda. Dovoljenje, da se gimnazija razvija v popolno osemrazredno gimnazijo, je izdalo ministrstvo za prosvetri že 26. junija 1948, vendar takrat še niso bili izpol- niti, ker je predraga. Vendar se je večina Kamničanov zavedala koristnosti te šole in se zavzela za njen nadaljnji obstoj. Gimnazija se je organizacijsko okrepila, število dijakov se je dvignilo, zavod je dobil nove in sodobnejše učne prostore, bogato MIRI NA ŽUPANČIČ NOVA PREDSEDNICA OBČINSKE ZVEZE KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ Predsedstvo občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij je na svoji prvi seji izvolilo za svojo predsednico tovarišico Mirino Zupančič, ravnateljico Kamniškega muzeja. Blagajnik občinske zveze bo tov. Vode Rezka, uslužbenka v glasbeni šoli. Tajnika pa bodo določili naknadno, ko bo ustanovljena kulturna skupnost. Predvidevajo namreč, da bo tajniške posle opravljal isti tajnik za oba organa. Predsednike prosvetnih društev obveščamo, da se obračajo neposredno na predsednico zveze tov. Zupančičevo v Muzeju Kamnik, v gradi* Zaprice oz. telefon 83-313. F dar; Sols S vine izol IV 12. mer Sebi lonč ties za L spoc ki ji na i zelo Po , |k 139 Tu d 'Vpac liku niti dela «ios njeni vsi pogoji za uresničitev tega odloka. S petim razredom se je število dijakov naglo povečalo, saj mnogim od tedaj naprej ni bilo več treba obiskovati srednje šole v Ljubljani. Tudi prostora je bilo dovolj, ko seje iz gimnazijskega poslopja izselil dijaški dom. Kamniška podjetja so takrat, in treba je poudariti, tudi vsa leta kasneje, materialno podprla delo gimnazije. V šolskem letu 1949/50 je bilo na šoli še 652 dijakov, in to v 14 oddelkih nižje in 1 oddelku višje gimnazije. Ob desetletnici gimnazije pa se je število dijakov povzpelo že na 781 in tako nihče ni več dvomil o koristnosti take ustanove v Kamniku. Junija 1953 je bila v Kamniku prva matura. To je bil velik dogodek za dijake te šole, za učitelje in tudi za Kamničane. Zrelostni izpit je opravilo prvih 26 maturantov. Nato je vsako leto zapustilo gimnazijo od 20 do 50 maturantov, ki so nadaljevali študij na višjih in visokih šolah ali pa so si poiskali ustrezno zaposlitev. Gimnazija je imela vse do leta 1958 osem razredov. Razmere so se ustalile. Notranje življenje je postalo vsestransko razgibano in bogato. Izven-šolska dejavnost se je razmahnila v okviru raznih krožkov in pevskega zbora. Mladi literati so izdajali glasilo „Mladi Kam-ničan", v katerem je bilo objavljenih nekaj zelo kvalitetnih prispevkov. Razen tega so bili dijaki zelo aktivni v športni dejavnosti Kamnika in tudi v družbenem življenju tega kraja. V zadnjem letu osemrazredne gimnazije, v šolskem letu 1957/58, je bilo na zavodu že okoli 830 dijakov. V jeseni leta 1958 pa so zavod reorganizirali, tako kot vse slovenske gimnazije, da bi lahko reformirali osnovnošolsko izobraževanje, ki je postalo odslej obvezno in enotno za vse otroke do 15. leta starosti. Gimnazija deluje od takrat naprej kot štiriraz-redna šola. Število dijakov se je zmanjšalo in tako tudi število oddelkov. Ob koncu šolskega leta 1958/59 je bilo na zavodu le še 6 oddelkov s 135 dijaki, profesorski zbor pa je štel 10 učnih moči. Razen tega se je zmanjšalo število šolskih prostorov in tudi finančna sredstva so bila manjša. To so bila leta, ko je kamniška gimnazija preživljala težke čase. Slišati je bilo namreč, da bi jo bilo treba uki- knjižnico in učne zbirke. Ob tai :l0 gorenjska kreditna banka drža POg( dvajsetletnici obstoja je bilo 8 t)Tga oddelkov s 190 dijaki. Prav za-jj^ radi tega je začelo ob podporitp0 številnih občanov, občinske^ skupščine in družbenopolitič-jjato nih organizacij rasti spoznanje, ^t da je obstoj gimnazije v Kam-iopj niku gospodarsko, družbeno inhtev politično utemeljen. Resolucija :aZg o vlogi in nalogah gimnazije letalom 1962 je postavila občinskpnavl skupščino pred nove obveznosti ttivi do tega zavoda. Toda razumela Fari, je potrebe zavoda in mu zagoto- neka vila nove prostore v šolski stav!elni bi osnovne šole Frana Albrehta . V Učne prostore je dobil zavod vije K tretjem nadstropju, upravne pal-78( v prvem nadstropju te šole. Pravsolo. tako pa je šola takrat dobiWeze novo opremo in znatna sredstvi za nabavo učil in opremo labo ratorijev. Tako je gimnazija iz polnila vse pogoje za verifika cijo in republiški sekretariat f šolstvo jo je med prvimi v SI veniji verificiral. Za gimnazij se je začelo mirnejše obdobjej čeprav je bilo še vedno dovo: težav. V petindvajsetih letih svojeg obstoja je dala gimnazija Kamniku 616 maturantov uspešno opravljenim zaključ nim izpitom. Mnogi od teh soJP^ danes inženirji, zdravniki, eko-ot^ nomisti, profesorji in drugi stro- r6 kovnjaki. Nekateri so zaposlenima, v gospodarskih in drugih de-^jj; lovnih organizacijah našeaših dela, uvesti nove metode in telh. *jv nike dela, za kar bo še vednek^ potrebovala materialno in mofio 0i ralno družbeno podporo. Naj| Se prej pa ji bo seveda treba zago|8odi toviti več učnih prostorov, saj^n° sedanji ne zadostujejo več večtame jemu številu dijakov in sodobfjkoi nejšim učnovzgojnim procev0 l JPvc Ob petindvajsetletnici je bil4)aij gimnazija preimenovana v gimlivo nazijo Rudolfa Maistra KamnikpJe' Predlog za to ime je dal odbo^j™. za postavitev spomenika doma ja ljubu, borcu za severno mejo iijjoda pesniku generalu Rudolfu Mai|?'z1, stru-Vojanovu. Delovna skupsy'P1' nost šole je predlog sprejela iftegai! predlagala skupščini občindc ROKO IVI ETAŠI STARTA JO Pred začetkom spomladanskega dela rokometne lige poglejmo nekoliko nazaj. Pohvalimo, kar je bilo dobro, grajajmo in poskušajmo popraviti, kar je bilo zanič. Ozrimo se po problemih, ki smo jih oz. jih mislimo rešiti in ki čakajo z vedno novimi na kar najboljšo rešitev. Najprej si oglejmo tekmovalne rezultate. Prva moška ekipa je dokaj nesrečno končala svoj prvi nastop v conski ligi na skromnem 9. mestu. Nesrečno pravim zato, ker nam je velikokrat manjkalo samo malo športne sreče in bi lahko točke pisali v naše dobro. Glavni problem je bil vratar, ki žal, ne da ni reševal napak naše obrambe, ampak je dobival tudi povsem nepotrebne gole. Upam, da smo mesto vratarja vsaj za nekaj časa rešili s pristopitvijo rezervnega vratarja Olimpije Šimnovca, kije že uspešno branil v zimski ligi. Toda sedaj se je pojavil nov problem. Šest standardnih igralcev prvega moštva služi vojaški rok, a sedmi se ravno pripravlja na odhod. Že prve tekme pa bodo pokazale, kako uspešno jih bodo zamenjati mladi igralci. Upajmo, da „menjava generacije" ne bo preboleča in da bomo dosegli svoj cilj - obstati v ligi. Druga ekipa je zasedla odlično tretje mesto, čeprav so najmlajši v ligi. , Seveda pa so najugodnejše presenečenje pripravile igralke, ki so bile ob ustanovitvi deležne toliko graje in prahu. Ker v njihovi ligi nastopajo B ekipe izven konkurence, imamo dve lestvici. Z B ekipami so osvojile 4. mesto s samo eno točko za prvakom. V konkurenci sedmih klubov pa so prve in imajo zaradi odličnega razporeda največ možnosti tudi za končni uspeh in s tem pravico nastopa v slovenski ligi. Če pogledamo število nastopajočih po kamniških klubih, pridemo kaj lahko do spoznanja, da se takoj za smučarji, ki so najmasovnejši, zvrsti rokometni klub s svojimi tremi ekipami. Jasno pa je, da poleg rednega tekmovanja, prijateljskih tekem, zimske lige, raznih turnirjev ter materialnih izdatkov za žoge, drese, mreže, copate itd. nikakor ne moremo shajati z dotacijo 12000 ND, kolikor smo prejeli v prejšnjem letu od ObZTK. Na tem mestu naj se javno zahvalim vsem podjetjem, ki so nam pomagala pri nabavi novih obvestil o tekmah (Titan, Stol, Utok, Zarja, Kočna, Metalka, Svit, Eta, Planinka). Seveda pa zahvala tudi Alpremu in Svilanitu za obljube. Kakšni reveži smo 14 dni pred začetkom tekmovanja, naj ilustrira naslednji podatek. Za treninge in tekme imamo 2 (dve) dobri žogi. Goli, ki so šolski, razpadajo in bo nujno nabaviti nove - svoje, mrež sploh nimamo - do sedaj smo uporabljali šolske. Ker je igrišče zasedeno po šolskem urniku do 17.30, pa tudi igralci imajo redko čas pred 18. uro, bo nujno igrišče razsvetliti, če hočemo zagotoviti ne samo napredek ampak celo obstoj rokometa v Kamniku. Pri nabavi razsvetljave nam bi zopet lahko pomagala kamniška podjetja, saj bi igrišče lahko koristila tudi za rekreacijo svojih članov. S prošnjo pa se obračam tudi na gledalce, naj še nadalje prihajajo na tekme v tako velikem številu in nam s športnim bodrenjem pomagajo pri uresničevanju naših ciljev. ■ -en trav le, 1971 B H fair istil P ■ 0( >zpi -am raje 445 šajn >en< Nc 'leni *nre KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN - Glasilo SZDL občine Kamnik - Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj - Tehnični urednik Jana Lazar - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon 83-315 — tekoči račun 5014-8-92 - Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani V> am t: 'odo ->bč i PraJ 'orni ^43966614173